Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.20 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 1011 0 1973 6752835 4500234 2026-09-19T13:26:31Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6752835 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1011''' ('''[[rimske številke|MXI]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == [[Slika:Blejski grad.jpg|thumb|250px|Blejski grad]] ===Slovenija=== * Prva omemba [[Blejski grad|Blejskega gradu]]. Grad je bil s pripadajočimi posestmi v fevdu [[škofija Brixen|briksenških]] škofov. * Nemški kralj [[Henrik II. Sveti|Henrik II.]] je plemiški rodbini [[Eppenstein]] predal v fevd [[Koroška (vojvodina)|vojvodino Koroško]] skupaj z [[Veronska krajina|Veronsko krajino]]. ===Ostali svet=== * [[16. julij]] – Japonski cesar [[Ičijo (japonski cesar|Ičijo]] je abdiciral v korist brantranca [[Sandžo (japonski cesar)|Sandža]], 67. japonskega cesarja po seznamu. Nekaj dni zatem je bivši cesar Ičijo umrl. * Danci so zavzeli Canterbury in vzeli za talca [[Alfege|Aelfega]], nadškofa Canterburyja. [[1012]] ↔ * Uspehi Bizantincev v boju proti langobardskim upornikom na jugu Italije. * Umrlega grofa Namurja (v današnji Belgiji) [[Albert I. Namurški|Alberta I.]] je nasledil sin [[Albert II. Namurški|Albert II.]] * Potem, ko je perzijski učenjak [[Ibn al-Haitam]] neuspešno poskušal urediti vodni tok Nila in se je zbal, da ga bo vladar [[al-Hakim]] kaznoval, se je naredil norega in ostal tak vse do Hakimove smrti (1021). V tem času je napisal vplivno naravoslovno delo [[Knjiga o optiki]]. * Pod kitajskim cesarjem [[Zhenzong]]om iz dinastije Song je bil sestavljen Slovar rim (''Guangyun''). == Rojstva == * [[Džodžin]], japonski budistični menih († [[1081]]) * [[Nagtsho Lotsawa Tshülthrim Gyelwa]], tibetanski prevajalec († [[1064]]) * [[Peter Orseolo]], ogrski kralj po rodu Benečan († [[1046]]) * [[Robert I. Burgundski|Robert I.]], burgundski vojvoda († [[1076]]) * [[Shao Yong]], kitajski filozof († [[1077]]) == Smrti == * [[21. november]] - cesar [[Reizei (japonski cesar)|Reizei]], 63. japonski cesar (* [[949]]) * [[Albert I. Namurški|Albert I.]], grof Namurja * [[Konrad I. Koroški|Konrad I.]], koroški vojvoda (* [[975]]) * [[Sveti Willigis]], nemški nadškof, svetnik (* [[940]]) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1011|*]] l7wtjilhjda56dxh6o2ei4mldleg8xy Občina Žužemberk 0 3675 6753066 6691040 2026-09-20T11:06:30Z Sportomanokin 14776 /* Galerija */ 6753066 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Jože Papež]] |grb=Obcina Zuzemberk grb.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Zuzemberk.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F193_T1257_vF_b_x495794_y73666.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F193_T1257_vF_b_x495794_y73666.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |površina=164,3 |prebivalstvo=4708 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2402 |ženske=2306 |splet=https://www.zuzemberk.si/|sedež=[[Žužemberk]]}} '''Občina Žužemberk''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s 4.700 prebivalci in s središčem v [[Žužemberk|Žužemberku]]. Nastala je leta 1998 z izločitvijo iz [[Mestna občina Novo mesto|občine Novo mesto]]. == Zgodovina občine == Leta 1868 so obnovili okrajna glavarstva kot edine deželnoknežje organe splošne uprave.<ref>{{Navedi knjigo|title=Lokalna samouprava na Slovenskem|last=Gradenauer|first=Bogo|publisher=|year=2000|isbn=961-6009-90-7|location=|page=102|cobiss=}}</ref> Pred letom 1868 je obstajal okraj Žužemberk, ki je kasneje spadala pod Novo mesto. Okraj Žužemberk je zajemal občine: Ambrus, Dvor, Hinje, Smuka, Zagradec in Žužemberk.<ref>Prav tam, 125.</ref> Po spremembi leta 1868 je Žužemberk spadal v nov upravni okraj Novo mesto ter sodni okraj Žužemberk, ki je obsegal še: Ambrus, Dvor, Smuko, Zagradec in Žužemberk.<ref>Prav tam, 127.</ref> Iz tega sledi, da je po spremembi je sodni okraj ostal enak kot pred tem okraj Žužemberk. Okraj Žužemberk je imel leta 1854 1.062 prebivalcev.<ref>Prav tam, 128.</ref> V leksikonu občin iz leta 1906 se Žužemberk navaja kot sodni okraj, ki združuje občine, tudi z nemškim imenom Seisenberg. Zdravstvena občina je bila enotna za vse občine in je bila enaka sodnemu okraju Žužemberk. Kot kraji rimokatoliških matičnih mest so za občino navedeni kraji Žužemberk (župnija), Hrib (župnija Hinje), Šmihel (župnija Šmihel pri Žužemberku).<ref>''Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru'' (Dunaj, 1906), 194.</ref> ==== Popis prebivalcev 31. januarja 1921 ==== V novem popisu se občina Žužemberk nahaja v srezu Novo mesto in ima 4.105 prebivalcev, ki so vsi rimokatoliške vere. Popis ponuja podrobnejše podatke o narodnosti prebivalcev, ki so bili v občini Žužemberk: 4.097 Slovencev, 6 Nemcev, 1 Srb ali Hrvat in 1 Čehoslovak.<ref>''Definitivni rezultati popisa stanovništva'' (Sarajevo, 1932), ''328''-329.</ref> ==== Trideseta leta 20. stoletja ==== Enak način dela, kot v Avstro-ogrski so predvidevali tudi v Kraljevini SHS, kjer so nadaljevali s svojim delom do leta 1931. Takrat so okrajne samouprave prenehale z delovanjem, nadaljevali pa so se cestni odbori in okrajni kmetijski odbori. Vpeljali so tudi sreske kmetijske odbore, ki so imeli nalogo pospeševanja kmetijstva.<ref>Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', 209.</ref> Uvedli so tudi zdravstvene obline, ki so bile uvedene za pospeševanje narodnega zdravja. V srezu Novo mesto so zato ustanovili združene zdravstvene občine Novo mesto, okolica, Toplice in Žužemberk. Popis prebivalcev leta 1931 občino Žužemberk uvršča v srez Novo mesto. Občina je imela 877 hiš, z 900 gospodinjstvi. Moških je bilo 2.128, žensk 2.305, kar skupaj pomeni 4.433 ljudi.<ref>''Definitivni rezultati popisa stanovništva od marta 1931 godine'' (Beograd 1937), 30.</ref> Gostota naselitve v je bila 50-74 prebivalcev.<ref>Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', 143.</ref> Po spremembah leta 1921 in leta 1929 se število občin v Dravski banovini ni dosti spreminjalo (ena občina manj). Leta 1931 je Žužemberk spadal v srez Novo mesto, občina Žužemberk pa je imela 4.433 prebivalcev.<ref>Prav tam, 229.</ref> V letu 1933 so se zgodile večje spremembe, kar je vplivalo tudi na število občin. Razmišljali so o uvedbi sreških občin (občine višjega reda), obenem pa bi povečali število srezov, s čimer so nameravali zmanjšati število prebivalcev v srezih. To so sprejeli v Zakonu o občinah, 1933. Z združevanjem občin (komasacijo) je v novomeškem srezu prišlo do nekaj sprememb, saj so združevali občine in izmenjavali kraje. Žužemberk je izgubil v oziru na prejšnje stanje kraj Veliko Lipje, odcepila se je občina Zagradec, ki je zdaj združevala Zagradec, Selo-Šumberk, Ambrus in kraja Dečja vas ter Drašča vas (priključena iz občine Žužemberk). Novo območje občine Žužemberk je zajemalo Žužemberk, Reber, Gornji Križ in Šmihel, kateremu so odtrgali Dečjo vas in Draščo vas.<ref>Prav tam, 236.</ref> Leta 1939 je občina Žužemberk obsegala 39,86 km<sup>2</sup>, imela pa je 2.416 prebivalcev.<ref>Prav tam, 247.</ref> ==== Krajevni leksikon dravske banovine ==== V krajevnem leksikonu so na začetku predstavili prebivalstvo. Občina Žužemberk je imela 2315 prebivalcev, 494 hiš, 410 posesti, 77 koč in 3 najemniških posesti. Površina je obsegala 3703 hektare, podatek pa velja za občino brez Drašče vasi, ki ji je bila priključena leta 1936. Površino so opisali natančneje in naredili razdelitev na 2335 hektarov gozdov, 946 ha vrtov in njiv, 253 ha travnikov in pašnikov, 39 ha vinogradov in ostalo 130. Teren občine je opisan kot kraški, suh in vrtačast. Razen reke Krke ni opisanih potokov, za Krko pa so napisali, da se je globoko zarezala, naredila naravne slapove, tok pa je opisan po sredini občine. Od hribov so omenili le Plešivico s cerkvijo sv. Katarine, za katero je bil objavljena tudi višina 523 m. Gozdovi so zavzemali 2/3 občinske površine, v njih pa sta prevladovala hrast in gaber, občina pa ni bila redko poseljena zaradi reke Krke, ob kateri so se nahajale vasi. Za tem je sledil opis pridelkov, za katere so ugotovili, da jih skoraj vse vasi na levem bregu Krke tudi prodajajo, v Ljubljano pa so prebivalci prodajali govedo, prašiče, krompir, fižol, lan, proso, kokoši, jajca, surovo maslo, prav tako tudi les. Za vasi so ugotovili, da so gručaste, vinogradi pa so bili zasajeni na Kriški, Brinovi, Stari gori, največ pa na Liscu. Vino so prebivalci po večini porabili doma. V Krki je bil bogat ribolov, prebivalce pa so označili za Kranjčane.<ref>''Krajevni leksikon Dravske banovine'' (Ljubljana, 1937), 32.</ref> Med drugo svetovno vojno se je pojavila upravna težava. Tako okupator kot osvobodilno gibanje sta istočasno oblikovala vsak svoj način ureditve. Kot večina Dolenjske, je tudi občina Žužemberk med drugo svetovno vojno spadala pod italijansko upravo, v Ljubljansko pokrajino. V prvih letih po vojni je novomeško okrožje imelo pet okrajev: Črnomelj, Kočevje, Krško, Novo mesto in Trebnje, s skupaj 436 kraji.<ref>Grafenauer, ''Lokalna samouprava na Slovenskem'', 270-272.</ref> V aprilu 1952 so sprejeli Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki je republiko delil na mesta, okraje in občine. Za novomeški okraj so predvidevali 27 občin.<ref>Prav tam, 282-284.</ref> Po novem zakonu je bila ustanovljena občina Žužemberk, s 3.021 prebivalci, spadala je v okraj Novo mesto.<ref>Prav tam, 288.</ref> Prejšnje kraje (1.119) so z novim zakonom zamenjale občine (386), kar pomeni, da so sledili stanju kot je bilo predvojno in so na novo oblikovali občine v redkih primerih.<ref>Prav tam, 292.</ref> Nova prelomnica se je zgodila leta 1955, ko so občine dobile položaj komune. Okraj Novo mesto je imel 11 občin in 92.400 prebivalcev. Vanj je spadala tudi občina Žužemberk s 6.600 prebivalci<ref>Prav tam, 300-305. </ref>, kar pomeni, da se je število prebivalcev, glede na leto 1952 povečalo za več kot dvakrat. V primerjavi med letoma 1931 in 1955 se je število občin najmanj zmanjšalo v okolici Novega mesta. Leta 1965 so sprejeli Ustavni zakon o odpravi okrajev v SR Sloveniji in Zakon za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji, s katerima so ukinili okraje Celje, Koper, Ljubljano in Maribor. S posegom v ureditev okrajev sta postali družbenopolitični skupnosti republika in občina. S tem zakonom so se občine ustalile in ni bilo pogostih sprememb do leta 1994.<ref>Prav tam, 323.</ref> Z novo ustavo, leta 1974, je občina postala temeljna teritorialna enota. Občina Žužemberk takrat ni obstajala, saj je bila vključena v občino Novo mesto, kraj pa je imel svojo krajevno skupnost, ki je bila del občine.<ref>Prav tam, 324-325.</ref> == Občina Žužemberk po ustanovitvi 1998 == V letu 1996 so sprejeli Zakon o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij, s čimer se je povečala možnost za ustanavljanje občin. Državni zbor je 19. marca 1998 sprejel Odlok o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin.<ref>Prav tam, 376-379.</ref> Z izvedbo referenduma so ustanovili 45 novih občin in povečali število na 192, od tega je bilo 11 mestnih občin. Med novimi občinami je bila ustanovljena tudi občina Žužemberk, ki se je izločila iz občine Novo mesto.<ref>Prav tam, 380.</ref> Nove redne lokalne volitve so bile izvedene ob koncu leta, 22. novembra 1998. ==Naselja v občini== [[Boršt pri Dvoru]], [[Brezova Reber pri Dvoru]], [[Budganja vas]], [[Dešeča vas]], [[Dolnji Ajdovec]], [[Dolnji Kot]], [[Dolnji Križ]], [[Drašča vas]], [[Dvor, Žužemberk|Dvor]], [[Gornji Ajdovec]], [[Gornji Kot]], [[Gornji Križ]], [[Gradenc]], [[Hinje, Žužemberk|Hinje]], [[Hrib pri Hinjah]], [[Jama pri Dvoru]], [[Klečet]], [[Klopce, Žužemberk|Klopce]], [[Lašče, Žužemberk|Lašče]], [[Lazina]], [[Lopata, Žužemberk|Lopata]], [[Mačkovec pri Dvoru]], [[Mali Lipovec]], [[Malo Lipje]], [[Pleš]], [[Plešivica, Žužemberk|Plešivica]], [[Podgozd, Žužemberk|Podgozd]], [[Podlipa, Žužemberk|Podlipa]], [[Poljane pri Žužemberku]], [[Prapreče, Žužemberk|Prapreče]], [[Prevole]], [[Ratje]], [[Reber, Žužemberk|Reber]], [[Sadinja vas pri Dvoru]], [[Sela pri Ajdovcu]], [[Sela pri Hinjah]], [[Srednji Lipovec]], [[Stavča vas]], [[Šmihel pri Žužemberku]], [[Trebča vas]], [[Veliki Lipovec]], [[Veliko Lipje]], [[Vinkov Vrh]], [[Visejec]], [[Vrh pri Hinjah]], [[Vrh pri Križu]], [[Vrhovo pri Žužemberku]], [[Zafara]], [[Zalisec]], '''[[Žužemberk]]''', [[Žvirče]] == Galerija == <gallery> Slika:GradZuzemberg1.JPG|[[Grad Žužemberk]] Slika:ZelezarnaNaDvoru.jpg|[[Dvor, Žužemberk|Železarna na Dvoru]] Slika:Žužemberk1.JPG|[[Žužemberk]] </gallery> == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=100px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=5|[[Franc Škufca]] | rowspan=3|[[Slika:Liberalna demokracija Slovenije.PNG|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Franc Škufca in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Jože Papež]] | rowspan=2|[[Slika:Nova Slovenija Logo.svg|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} {{sect-stub}} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.zuzemberk.si/ {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Žužemberk]] [[Kategorija:Občina Žužemberk| ]] ina1qxrb6gcbbrjek8qddm36otjjtje Ukrajina 0 4824 6752825 6751393 2026-09-19T12:54:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752825 wikitext text/x-wiki {{zapomen|nekdanjo državo na območju Ukrajine|Ukrajinska država}} {{Infopolje Država | native_name = {{jezik|uk|Україна}} | conventional_long_name = Ukrajina | common_name = Ukrajina | common_name2 = Ukrajine | image_flag = Flag of Ukraine.svg | image_coat = Lesser Coat of Arms of Ukraine.svg | national_anthem = [[Himna Ukrajine|Ще не вмерла України і слава, і воля]]<br />{{brezpreloma|(''Šče ne vmerla Ukrajiny i slava i volja'')<br />(»Slava in svoboda Ukrajine še nista umrli«)}}<br/>[[File:National anthem of Ukraine, instrumental.oga]] | image_map = Ukraine (orthographic projection) with Disputed Land.png | map_caption = Lega Ukrajine (zeleno) v Evropi (temno sivo)<br/>(svetlo zeleno: [[Rusko okupirana ozemlja#Okupirana ozemlja Ukrajine|ozemlja pod rusko okupacijo]]) | official_languages = [[ukrajinščina]] | ethnic_groups = 77,8 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]]<br />17,3 % [[Rusi|Rusov]]<br />{{spaces|1}} 4,9 % drugih<ref name="popis2001">{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|title=Population by ethnic nationality, 1 January, year|work=ukrcensus.gov.ua|publisher=Ukrainian Office of Statistics|accessdate=17. 4. 2010|archive-date=2008-03-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20080323110131/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|url-status=dead}}</ref> | ethnic_groups_year = 2001 | religion = {{ublist |item_style=white-space:nowrap; |87,3 % [[krščanstvo]]|11,0 % [[ateizem]]|0,8 % ostalo}} | religion_year = 2018 | religion_ref = <ref>{{citation |url=http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |script-title=uk:Особливості Релігійного І Церковно-Релігійного Самовизначення Українських Громадян: Тенденції 2010–2018 |trans-title=Features of Religious and Church – Religious Self-Determination of Ukrainian Citizens: Trends 2010–2018 |date=22 April 2018 |publisher=[[Razumkov Center]] in collaboration with the All-Ukrainian Council of Churches |pages=12, 13, 16, 31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180426194313/http://razumkov.org.ua/uploads/article/2018_Religiya.pdf |archive-date=26 April 2018 <!-- Archive date guessed from URL --> |url-status=live |language=uk |place=Kyiv}}<br />Sample of 2,018 respondents aged 18 years and over, interviewed 23–28 March 2018 in all regions of Ukraine except Crimea and the occupied territories of the Donetsk and Luhansk regions.</ref> | demonym = [[Ukrajinci|Ukrajinec, Ukrajinka]] | capital = [[Kijev]] | latd = 50 | latm = 27 | latNS = N | longd = 30 | longm = 30 | longEW = E | largest_city = capital | government_type = unitarna [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] | leader_name1 = [[Volodimir Zelenski]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Sergij Korecki]] | leader_title3 = [[predsednik vrhovne rade Ukrajine|predsednik vrhovne rade]] | leader_name3 = [[Ruslan Stefančuk]] | legislature = [[Vrhovna rada]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Ukrajine|Ustanovitev]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Kijevska Rusija]] | established_date1 = 882 | established_event2 = [[Gališko-volinska kneževina]] | established_date2 = 1199 | established_event3 = [[Kozaški hetmanat]] | established_date3 = 18. avgust 1649 | established_event4 = [[Ukrajinska ljudska republika]] | established_date4 = 17. marec 1917 | established_event5 = [[Zahodnoukrajinska ljudska republika]] | established_date5 = 1. november 1918 | established_event6 = [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]] | established_date6 = 30. december 1922 | established_event7 = Članstvo [[OZN]] | established_date7 = 24. oktober 1945 | established_event8 = Neodvisnost od [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] | established_date8 = 24. avgust 1991 | established_event9 = Trenutna ustava | established_date9 = 28. junij 1996 | area_rank = 44. | area_km2 = 603.550 | percent_water = 7 % | population_estimate = 41.588.354 | population_estimate_year = 2021<ref name="ukrstat2021">{{navedi knjigo |title=Чисельність наявного населення України на 1 січня 2021 |publisher=Državni urad za statistiko Ukrajine |year=2021 |location=Kijev |url=https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2021/zb/05/zb_chuselnist%202021.pdf |pages=5}}</ref>{{smallsup|1}} | population_estimate_rank = 33. | population_census = 48.457.102 | population_census_year = 2001<ref name="popis2001"/> | population_density_km2 = 73,8 | population_density_rank = 115. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = {{smallsup|1}} | GDP_nominal = 173,41 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 58. | GDP_PPP = 474,77 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 49. | GDP_nominal_per_capita = 5225 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 114. | GDP_PPP_per_capita = 14.303 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 104. | Gini = 25,6 | Gini_year = 2020 | Gini_change = | Gini_rank = | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI |title=GINI index (World Bank estimate) – Ukraine |publisher=Svetovna banka |website=data.worldbank.org |access-date=12 August 2021}}</ref>{{smallsup|3}} | HDI = 0,773 | HDI_year = 2021 | HDI_change = | HDI_rank = 77. | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref>{{smallsup|3}} | currency = [[Ukrajinska grivna|grivna]] | currency_code = UAH | time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] | utc_offset = +2 | time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | drives_on = | cctld = [[.ua]] | calling_code = 380 | footnotes = {{smallsup|1}} Podatki ne vključujejo Krima in Sevastopola. }} '''Ukrajina''' ({{Jezik-uk|Україна|Ukrajina}} {{IPA-uk|ʊkrɐˈjinɐ|pron|Uk-Україна (2).oga}} je [[država]] v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]]. Je druga največja država v Evropi za [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi novice|date=1 March 2022|title=Ukraine country profile|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-18018002|accessdate=25 March 2022}}</ref> s katero meji na vzhodu in severovzhodu.{{Efn|Ukrajina ima tudi'' [[de facto]]'' meje na jugu na [[Krim (polotok)|Krim]], po priključiti Krima k Rusiji. Ukrajina polotok Krim še vedno šteje za svoje območje in mednarodna skupnost to podpira (Resolucija Generalne skupščine ZN 68/262).}} Na severu meji na [[Belorusija|Belorusijo]]; na zahodu na [[Poljska|Poljsko]], [[Slovaška|Slovaško]] in [[Madžarska|Madžarsko]]; na jugu na [[Romunija|Romunijo]] in [[Moldavija|Moldavijo]]{{Efn| Delno pod nadzorom neprepoznane odcepljene države [[Transnistrija]]}}; in ima obalo vzdolž [[Azovsko morje|Azovskega]] in [[Črno morje|Črnega morja]]. Zajema okoli 600.000 km<sup>2</sup>,{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (27.000 km²).}} s približno 40 milijoni prebivalcev.<ref>{{Navedi splet|date=3 March 2022|title=UN refugee agency: 1 million flee Ukraine in under a week|url=https://apnews.com/article/russia-ukraine-europe-middle-east-migration-united-nations-6d6d91e8824d6c6fee2983c71f7a53fe|accessdate=3 March 2022|website=AP NEWS|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Situation Ukraine Refugee Situation|url=https://data2.unhcr.org/en/situations/ukraine|accessdate=25 March 2022|website=data2.unhcr.org}}</ref>{{Efn|Vključno s spornim teritorijem Krim (2.416.856)}} Glavno in [[Seznam mest v Ukrajini|največje mesto]] države je [[Kijev]]. Uradni in državni jezik je [[ukrajinščina]], večina ljudi pa tekoče govori tudi [[Ruščina|ruščino]].<ref>{{Navedi splet|last=Armitage|first=Susie|date=2022-04-08|title=‘Ukrainian has become a symbol’: interest in language spikes amid Russia invasion|url=https://www.theguardian.com/education/2022/apr/08/ukrainian-langauge-interest-spikes-support-country-war|accessdate=2022-04-18|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ukrajina je neodvisna od leta 1991, njen trenutni predsednik pa je [[Volodimir Zelenski]]. Ozemlje sodobne Ukrajine je bilo naseljeno že od 32.000 let pred našim štetjem. V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bilo območje središče [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanske]] kulture pod [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], ki jo je dokončno uničila [[Mongolski vpadi v Evropo|mongolska invazija]] v 13. stoletju. V naslednjih 600 letih so območje delile in vladale zunanje sile, vključno s [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovsko skupnostjo]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[Rusko carstvo|Ruskim carstvom]]. [[Kozaški hetmanat]] se je pojavil v osrednji Ukrajini v 17. stoletju, vendar je bil razdeljen med Rusijo in Poljsko, na koncu pa ga je v celoti absorbiralo [[Ruski imperij|Rusko cesarstvo]]. V 19. stoletju je prišlo do rasti ukrajinskega nacionalizma, zlasti v [[Galicija|Galiciji]], ki je bila takrat del [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Po [[Ruska revolucija|ruski revoluciji]] se je ponovno pojavilo ukrajinsko nacionalno gibanje in leta 1917 je bila ustanovljena [[Ukrajinska ljudska republika]]. Ta kratkotrajna država je bila na [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|silo prestrukturirana]] v [[Ukrajinska SSR|Ukrajinsko Sovjetsko Socialistično republiko]], ki je leta 1922 postala ustanovna članica [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] (ZSSR). Od leta 1932 do 1933 je v času [[Gladomor|gladomora]], umetno ustvarjene lakote, umrlo na milijone Ukrajincev. Leta 1939 je ZSSR po [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribbentrop-Molotov]] od Poljske [[Poljska kampanja (1939)|priključila]] [[Zahodna Ukrajina|Zahodno Ukrajino]]. Nemška okupacija med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je privedla do smrti okoli 7 milijonov Ukrajincev in večine ukrajinskih Judov. Ukrajina je bila po [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|Ruski SFSR]] druga najbolj poseljena in industrializirana republika Sovjetske zveze. Ukrajina je ponovno pridobila neodvisnost leta 1991 z [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]]. Od svoje neodvisnosti je Ukrajina [[Unitarna država|unitarna republika]] s [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]]. Razglasila je [[nevtralnost]]<ref name="gska2.rada.gov.ua">{{Navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archivedate=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine}}</ref> in z Rusijo in drugimi [[Skupnost neodvisnih držav|državami CIS]] ustanovila omejeno vojaško partnerstvo, leta 1994 pa je vzpostavila tudi [[Partnerstvo za mir|partnerstvo z Natom]]. Leta 2013 je po prelomu obljub predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]] o približevanju [[EU]] izbruhnilo množično protestno gibanje [[Evromajdan]], ki je z [[Revolucija dostojanstva|Revolucijo dostojanstva]] preraslo v njegovo odstavitev. Rusija je zatem z okupacijo [[Krim (polotok)|Krima]] in [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]] začela [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]], ki je februarja 2022 s še trajajočo [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo v polnem obsegu]], prerasla v največjo vojno v Evropi po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Je [[Ustanovna listina Združenih narodov|ustanovna]] članica [[Organizacija združenih narodov|Združenih narodov]],<ref>{{Navedi splet|title=Research Guides: UN Membership: UN Founding Members|url=https://research.un.org/en/unmembers/founders|website=research.un.org|accessdate=2025-12-29|language=English|first=Dag Hammarskjöld|last=Library}}</ref> članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]], [[Organizacija GUAM za demokracijo in gospodarski razvoj|organizacije GUAM]], [[Association Trio]] in [[Lublinski trikotnik|Lublinskega trikotnika]] ter v [[Vstop Ukrajine v Evropsko unijo|procesu vstopa v EU]]. == Poimenovanje == Skozi zgodovino se je za Ukrajino uporabljalo več različnih imen. Ozemlje sodobne države se je pred slovansko poselitvijo imenovalo po [[Skiti|Skitih]] in [[Sarmati|Sarmatih]].<ref name=":1">{{Navedi knjigo|title=Походження українців: між наукою та ідеологією| url=https://www.academia.edu/31722608/%D0%9F%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F_%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%86%D1%96%D0%B2_%D0%BC%D1%96%D0%B6_%D0%BD%D0%B0%D1%83%D0%BA%D0%BE%D1%8E_%D1%82%D0%B0_%D1%96%D0%B4%D0%B5%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%94%D1%8E|first=Leonid|last=Zaliznjak|year=2008|location=Kijev|page=104}}</ref> Po naselitvi Slovanov se je za Ukrajino več stoletij v domačem jeziku uporabljalo ime [[Rutenija|''Rus''']]. Iz tega se je prek latinščine razvil [[eksonim]] [[Rutenija]] in prek grščine Rusija (prednico današnje [[Rusija|Rusije]] se je v teh časih imenovala [[Moskovska velika kneževina]] oz. v latinskih virih ''Moskovia''), kasneje pa se je razvilo tudi poimenovanje Mala ''Rus'<nowiki/>'' in Rdeča ''Rus'.'' V 16.-17. stoletju se je pojavila [[Zaporoška Seč]] in [[Kozaški hetmanat]] z neuradnim poimenovanjem Ukrajina, ki je sčasoma nadomestilo ''Rus'<nowiki/>'' , katerega si je hkrati prisvojila Rusija, in postalo skupno ime Ukrajincev in njihove države.<ref name=":1" /> === Rus' in Rutenija === [[Slika:Litvania map 1570.png|levo|sličica|Nemški zemljevid iz leta 1570, na katerem je ozemlje [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] označeno kot "Rusija", [[Moskovska velika kneževina]] (kasneje [[Rusko carstvo]]) pa kot "Moskovia".]] Najstarejša omemba imena ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija (v slovenščini se za razliko od večine slovanskih jezikov in [[Starovzhodnoslovanščina|starevzhodnoslovanščine]] izraz ''Rus'<nowiki/>'' enači z »Rusija«, ki pa v tem kontekstu nima povezave s sodobno [[Rusija|Rusijo]] ali [[Rusi]]<ref name=":22">{{Navedi revijo|last=Malmenvall|first=Simon Malmenvall|date=2017|title=Beseda o postavi in milosti metropolita Hilarijona kot primer osmišljanja preteklosti v Kijevski Rusiji|url=https://zgodovinskicasopis.si/zc/issue/view/30/16|magazine=Zgodovinski časopis|page=9|access-date=2024-01-25|quote=}}</ref>) kot geografsko ime se pojavi leta 911 v sporazumu med kijevskim princem [[Oleg Novgorodski|Olegom]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki mu je dodeljeval oblast nad ozemljem okoli Kijeva.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|title=РУСЬКА ЗЕМЛЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruska_zemlia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V prihodnosti se je ime ''Rus'<nowiki/>'' razširilo na vse ozemlje pod nadzorom kijevskih princev (država Kijevska Rusija). To je vključevalo osrednji del [[Dneper|Dnepra]] (kneževine Kijev, Černigov in Perejaslav) oz. v širšem smislu večji del [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (regije bolj oddaljene od Dnepra pogosto kot »zunanja ''Rus'<nowiki/>''«).<ref name=":5" /><ref name=":6" /> V [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] se je uporabljalo [[Srednjeveška grščina|helenizirano]] ime Rusija (''Ρωσία''),<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> medtem ko se je v [[Latinščina|latinščini]] uveljavil eksonim »Rutenija«.<ref>{{Navedi knjigo|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples|url=https://books.google.si/books?id=TA1zVKTTsXUC&pg=PA73&redir_esc=y|publisher=University of Toronto Press|date=2010-01-01|isbn=978-1-4426-1021-7|language=en|first=Paul R.|last=Magocsi|page=73}}</ref> Po razpadu Kijevske Rusije zaradi vdorov [[Mongoli|Mongolov]], se je ime ''Rus'<nowiki/>'' uporabljalo za [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{Navedi splet|title=КОРОЛІВСТВО РУСЬ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Korolivstvo_Rus|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Med 1398 in 1569 se je ''Rus'<nowiki/>'' uporabljal kot del celotnega imena [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]]<ref>{{Navedi splet|title=ВЕЛИКЕ КНЯЗІВСТВО ЛИТОВСЬКЕ|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Velyke_Kniazivstvo_Lytovske|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> in med 1434 in 1772 se je v [[Republika obeh narodov|Republiki obeh narodov]] [[Galicija|Gališki]] del Poljske krone imenoval Rusko (Rutensko) vojvodstvo.<ref>{{Navedi splet|title=РУСЬКЕ ВОЄВОДСТВО|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Ruske_voievodstvo|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> V [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] se je ukrajinski del ([[Kraljestvo Galicije in Lodomerije]], 1772-1918) imenoval Rutenija. Prednica današnje Rusije se je v tistem obdobju imenovala [[Moskovska velika kneževina]]. Ta se je leta 1547 pod [[Ivan IV. Vasiljevič Grozni|Ivanom Groznim]] prvič sama uradno poimenovala ''Rus'<nowiki/>'' oz. Rusija in v sledečih stoletjih povsem prevzela pomen tega imena.<ref>{{Navedi splet|title=РОСІЯ| url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rosiia|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> Polemika legitimnosti uporabe imena ''Rus''' za Rusijo je bila izpostavljena v 19. stoletju,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Додаток 1. До історії використання топоніму Русь, Россія в українській історіографії...| url=http://litopys.org.ua/synopsis/syn05.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-18}}</ref> kasnejši avtorji pa so mdr. to uporabo imena označili za »krajo« z utemeljitvijo, da se ime prvotno nanaša na današnjo Ukrajino.<ref name=":7" /><ref>{{Navedi splet|title=Украдене ім'я: Чому русини стали українцями (вид. 2001) - Євген Наконечний - Тека авторів|url=https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|website=Чтиво|accessdate=2024-09-18|archive-date=2020-11-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125201341/https://chtyvo.org.ua/authors/Nakonechnyi_Yevhen/Ukradene_imia/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Як Московія стала Росією? До 300-ліття «викрадення» назви українського народу|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-i-moskoviya/31521000.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2022-08-01|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ірина|last=Костенко}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=«Україна-Русь» чи «Київська Русь»? Ці поняття мають різний зміст – історик|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-rus-terminolohiya/31530763.html|newspaper=Радіо Свобода|date=2024-05-14|accessdate=2024-09-18|language=uk|first=Ігор|last=Гирич}}</ref> === Ukrajina === [[Slika:Delineatio generalis Camporum Desertorum vulgo Ukraina (1648).jpg|levo|sličica|Francoski zemljevid Ukrajine (Carte d'Ukranie) iz leta 1648 (karta je orientirana proti jugu).]] Poimenovanje »Ukrajina« ([[Starovzhodnoslovanščina|starovzhodnoslovansko]]: Оукраина) se je po [[Ipatska kronika|Ipatski kroniki]] prvič pojavilo leta 1187 v Kijevskem letopisu,<ref name="Україна">{{Navedi splet|title=Назва «Україна» в джерелах — Вікіджерела|url=https://uk.wikisource.org/wiki/%D0%9D%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B0_%C2%AB%D0%A3%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0%C2%BB_%D0%B2_%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D1%80%D0%B5%D0%BB%D0%B0%D1%85|website=uk.wikisource.org|accessdate=2024-09-18|language=uk}}</ref> kjer se nanaša [[Perejaslavska kneževina|Perejaslavsko kneževino]] Kijevske Rusije, katere vzhodni del je mejil na [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijsko stepo]] - ime je pomenilo »stepsko obmejno ozemlje«.<ref name=":8">{{navedi knjigo|title=The Origins of the Slavic Nations: Premodern Identities in Russia, Ukraine, and Belarus|last=Plokhy|first=Serhii|authorlink=|year=2006|publisher=Cambridge University Press|location=New York|isbn=978-0-521-86403-9|pages=316-318|url=http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|access-date=2010-04-27|archive-date=2011-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110606203420/http://assets.cambridge.org/97805218/64039/excerpt/9780521864039_excerpt.pdf|url-status=live}}</ref> Ime se pojavi tudi v kronikah iz 1189, 1213, 1280 in 1282,<ref name="Україна" /> kjer se nanaša na [[Galicija|Galicijo]], [[Volinija|Volinijo]], Kijevsko regijo, [[Podolje]] in Braclavsko regijo.<ref name="franco">{{navedi splet|url=http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|title=Нарис Історії України з найдавніших часів до кінця XVII|accessdate=2009-02-26|archive-date=2009-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224140517/http://history.franko.lviv.ua/yak_intro.htm|date=1997|last=Jakovenko|first=H.}}</ref> Ime Ukrajina se zopet pojavi v sredini 17. stoletja po ustanovitvi [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seč]].<ref name="franco" /> V kartografiji se je v tem obdobju razširila uporaba imena Ukrajina za njeno današnje ozemlje.<ref>{{navedi knjigo|first=Serhii|last=Plokhy|chapter=Princes and Cossacks: Putting Ukraine on the Map of Europe|chapter-url=https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|title=Seeing Muscovy Anew: Politics—Institutions—Culture. Essays in Honor of Nancy Shields Kollmann|editor-first1=Michael S.|editor-last1=Flier|editor-first2=Valerie A.|editor-last2=Kivelson|editor-first3=Erika|editor-last3=Monahan|editor-first4=Daniel|editor-last4=Rowland|location=Bloomington, IN|publisher=Slavica Publishers|year=2017|page=323|isbn=978-0-89357-481-9|access-date=2024-09-20|archive-date=2024-01-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20240105202415/https://hwpi.harvard.edu/files/mapa/files/princescossaksarticle.pdf?m=1607093596|url-status=dead}}</ref><ref name=":8" /> V drugi polovici 17. stoletja se je izraz Ukrajina uveljavil kot zemljepisno ime za osrednji del Dnepra in tudi politično kot neuradno ime [[Kozaški hetmanat|Kozaškega hetmanata]].<ref>{{Navedi knjigo|title=Ukrajina - ime države hetmanov zaporoške vojske: politična in lingvistična transformacija poimenovanja (1673-1677)|url=https://archive.org/details/2021Ukraina/page/187/mode/1up?view=theater&ui=embed&wrapper=false|date=2021|last=Čuhlib|first=Taras|publisher=Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine|year=2021|pages=187-209, 353}}</ref> Po vključitvi ukrajinskih ozemelj v Moskovsko oz. [[Rusko carstvo]], je ime Ukrajina postalo povezano z regijo v okolici Dnepra. Po preoblikovanju v [[Ruski imperij]] v 18. stoletju, se je znotraj imperija ozemlje uradno imenovalo »Mala ''Rus'''«.<ref name="franco" /> V 18. in še posebno 19. stoletju je ime Ukrajina prevzemalo vedno večjo vlogo, nadvladalo regionalna imena in postalo samozadostno skupno ime Ukrajincev.<ref name="Пономарёв">Пономарьов А. П. Етнічність та етнічна історія України: Курс лекцій.—К.: Либідь, 1996.— 272 с.: іл. І8ВМ 5-325-00615-0.</ref>{{rp|186}} Prvič se je kot uradno ime države uporabilo leta 1917 z nastankom [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinske ljudske republike]]. Obstaja več razlag sodobnega imena države. Tradicionalna razlaga, najpogostejša v etimoloških slovarjih, temelji na uporabi imena Ukrajina kot »območje ob meji« oz. »obrobno območje« Kijevske Rusije v 12. stoletju in kasnejši uporabi za obmejna območja [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]], Republike dveh narodov, Ruskega carstva in Poljske.<ref>{{Navedi splet|title=УКРАЇНА, НАЗВА|url=http://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=1.%201|website=resource.history.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> V sodobnem času je ta razlaga deležna kritik in revizij,<ref>{{navedi knjigo|last1=Larissa M. L. Zaleska Onyshkevych, Maria G. Rewakowicz|title=Contemporary Ukraine on the Cultural Map of Europe|date=2014|publisher=Routledge| isbn=9781317473787| page=365}}</ref> mdr. zaradi [[Kozaški hetmanat|kozaške]] uporabe tega imena za njihovo lastno ozemlje, označena pa je bila tudi kot produkt carske Rusije - enačenje z rusko besedo ''okraina'' ({{Jezik-ru|окраина|label=none}}), ki pomeni »obrobno območje«.<ref>{{Navedi splet|title=Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов.| url=http://litopys.org.ua/pivtorak/pivtorak.htm|website=litopys.org.ua|accessdate=2024-09-20}}</ref> Ukrajinski [[Filologija|filologi]] so postavili več teorij o pomenu; »regija/kneževina/država«,<ref>Шелухін, С. Україна — назва нашої землі з найдавніших часів. Прага, 1936. Андрусяк, М. Назва «Україна»: «країна» чи «окраїна». Прага, 1941; Історія козаччини, кн. 1—3. Мюнхен. Ф. Шевченко: термін "Україна", "Вкраїна" має передусім значення "край", "країна", а не "окраїна": том 1, с. 189 в Історія Української РСР: У 8 т., 10 кн. — К., 1979.</ref> »ozemlje okoli« (središča)<ref>{{navedi knjigo|last=Shkandrij|first=Myroslav| url=https://www.worldcat.org/oclc/180773067|title=Russia and Ukraine: literature and the discourse of empire from Napoleonic to postcolonial times|date=2001|publisher=McGill-Queen's University Press|isbn=978-0-7735-6949-2|location=Montreal, Que.|pages=7|oclc=180773067}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Knysh|first=George|title=Rus and Ukraine in Mediaeval Times|publisher=Ukrainian Academy of Arts and Sciences in Canada|year=1991|location=Winnipeg|pages=26–27, 38 (note 88)}}</ref> ali pa združitev »u« (у) v smislu »v« oz. »domač« in »krajina« (країна) oz. »kraj« v protipomenko besede »tujina«.<ref>[http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm Русанівський, В.&nbsp;М.&nbsp;Українська мова // Енциклопедія «Українська мова».&nbsp;— К., 2000.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090227175540/http://litopys.org.ua/ukrmova/um123.htm|date=27 лютого 2009}}, [http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm Григорій Півторак, Г. «Україна»&nbsp;— це не «окраїна» // Походження українців, росіян, білорусів та їхніх мов] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201116034417/http://litopys.org.ua/pivtorak/pivt12.htm|date=16 листопада 2020}}.</ref><ref>{{navedi splet|title=Слово і назва Україна: від Київського літопису до Богдана Хмельницького|url=https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/|website=Історична правда|accessdate=2021-04-06|archive-date=2021-04-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210406130729/https://www.istpravda.com.ua/articles/2021/04/6/159278/}}</ref> == Zgodovina == {{Glavni|Zgodovina Ukrajine}} === Prazgodovina === [[Slika:Indo-European_migrations.jpg|sličica|300x300_pik|Zgodnje indoevropejske migracije iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontsko-kaspijske stepe]]<ref>{{cite journal|last=Gibbons|first=Ann|date=10 June 2015|title=Nomadic herders left a strong genetic mark on Europeans and Asians|url=https://www.science.org/content/article/nomadic-herders-left-strong-genetic-mark-europeans-and-asians|journal=Science|publisher=AAAS}}</ref>]] V ukrajinskem naselju Korolevo na zahodu države so bili odkriti najstarejši zanesljivo datirani dokazi o prisotnosti [[človečnjaki|človečnjakov]] v Evropi - pred 1,4 milijona leti.<ref name="Garba2024">{{cite journal|author=R. Garba, V. Usyk, L. Ylä-Mella, J. Kameník, K. Stübner, J. Lachner, G. Rugel, F. Veselovský, N. Gerasimenko, A. I. R. Herries, J. Kučera, M. F. Knudsen, J. D. Jansen|date=March 6, 2024|title=East-to-west human dispersal into Europe 1.4 million years ago|url=https://www.researchgate.net/publication/378769849|journal=Nature|language=en|volume=627|issue=8005|pages=805–810|bibcode=2024Natur.627..805G|doi=10.1038/s41586-024-07151-3|issn=0028-0836|pmid=38448591|s2cid=268262450}}</ref> [[Človek|Sodobni ljudje]] so Ukrajino in njeno okolico poseljevali od 32.000 let pr. n. št., kar dokazujejo najdbe v [[Krimsko gorovje|Krimskem gorovju]].<ref name="orig">{{cite journal|last1=Prat|first1=Sandrine|last2=Péan|first2=Stéphane C.|last3=Crépin|first3=Laurent|last4=Drucker|first4=Dorothée G.|last5=Puaud|first5=Simon J.|last6=Valladas|first6=Hélène|last7=Lázničková-Galetová|first7=Martina|last8=Plicht|first8=Johannes van der|last9=Yanevich|first9=Alexander|date=17 June 2011|title=The Oldest Anatomically Modern Humans from Far Southeast Europe: Direct Dating, Culture and Behavior|journal=[[PLOS ONE]]|volume=6|issue=6|pages=e20834|bibcode=2011PLoSO...620834P|doi=10.1371/journal.pone.0020834|pmc=3117838|pmid=21698105|doi-access=free}}</ref><ref name="bbc">{{navedi novice| url=https://www.bbc.co.uk/news/science-environment-13846262|title=Early human fossils unearthed in Ukraine|author=Jennifer Carpenter|date=20 June 2011|publisher=BBC|access-date=21 June 2011}}</ref> Od 4.500 pr.n.št. je na ozemlju Ukrajine med [[Dneper|Dneprom]] in [[Dnester|Dnestrom]] uspevala [[Neolitik|neolitska]] [[tripoljsko-kukutenska kultura]]. Na njenem ozemlju je bil najverjetneje prvič udomačen konj.<ref>{{navedi splet|date=7 May 2012|title=Mystery of the domestication of the horse solved: Competing theories reconciled|url=https://www.sciencedaily.com/releases/2012/05/120507154107.htm|access-date=12 June 2014|publisher=sciencedaily (sourced from the [[University of Cambridge]])}}</ref><ref>{{navedi knjigo|first=Mary Kilbourne|last=Matossian|date=8 May 1997|isbn=9780765600622|publisher=Routledge|title=Shaping World History|page=43}}</ref><ref>{{navedi splet|title=What We Theorize – When and Where Did Domestication Occur|url=http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-url=https://web.archive.org/web/20130723111211/http://imh.org/index.php/legacy-of-the-horse-full-story/the-domestication-of-the-horse/what-we-theorize-when-and-where-did-domestication-occur|archive-date=23 July 2013|access-date=12 December 2010|website=International Museum of the Horse}}</ref><ref name="cbc.ca">{{navedi novice|date=7 March 2009|title=Horsey-aeology, Binary Black Holes, Tracking Red Tides, Fish Re-evolution, Walk Like a Man, Fact or Fiction|work=Quirks and Quarks Podcast with Bob Macdonald|publisher=CBC Radio|url=http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|access-date=18 September 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20141007100308/http://www.cbc.ca/quirks/episode/2009/03/07/horsey-aeology-binary-black-holes-tracking-red-tides-fish-re-evolution-walk-like-a-man-fact-or-ficti/|archive-date=7 October 2014}}</ref> [[Kurganska hipoteza]] umešča območja Ukrajine kot lingvistično domovino [[Protoindoevropejci|protoindoevropejcev]].<ref>{{cite journal|last1=Balter|first1=Michael|date=13 February 2015|title=Mysterious Indo-European homeland may have been in the steppes of Ukraine and Russia|url=https://www.science.org/content/article/mysterious-indo-european-homeland-may-have-been-steppes-ukraine-and-russia|journal=[[Science (journal)|Science]]}}</ref> Zgodnje migracije Indoevropejcev iz [[Pontsko-kaspijska stepa|Pontske stepe]] v 3. tisočletju pred našim štetjem so razširile Jamsko pašniško kulturo in [[Indoevropski jeziki|indoevropejske jezike]] v velik del Evrope.<ref>{{Cite journal|last1=Haak|first1=Wolfgang|last2=Lazaridis|first2=Iosif|last3=Patterson|first3=Nick|last4=Rohland| first4=Nadin|last5=Mallick| first5=Swapan|last6=Llamas| first6=Bastien|last7=Brandt|first7=Guido|last8=Nordenfelt|first8=Susanne|last9=Harney|first9=Eadaoin|last10=Stewardson|first10=Kristin|last11=Fu|first11=Qiaomei|date=2015-06-11|title=Massive migration from the steppe was a source for Indo-European languages in Europe|journal=[[Nature (journal)|Nature]]|volume=522|issue=7555|pages=207–211|arxiv=1502.02783|bibcode=2015Natur.522..207H|doi=10.1038/nature14317|issn=0028-0836 |pmc=5048219|pmid=25731166}}</ref> Med [[Železna doba|železno dobo]] so območje naseljevali govorci iranskih jezikov - [[Kimerci]], [[Skiti]] in [[Sarmati]].<ref>{{navedi splet| url=https://www.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian|access-date=21 October 2015|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Med 700 in 200 pr.n.št. je bila del Skitskega kraljestva.<ref>{{cite encyclopedia|url=https://global.britannica.com/topic/Scythian|title=Scythian: Ancient People|archive-url=https://web.archive.org/web/20170327013119/https://global.britannica.com/topic/Scythian|encyclopedia=Online Britannica|date=20 July 1998|access-date=26 October 2017|archive-date=27 March 2017|url-status=dead}}</ref> Od 6. stoletja pr. n. št. so na severno-vzhodni obali [[Črno morje|Črnega morja]] bile ustanovljene [[Antična Grčija|Grške]], [[Antični Rim|Rimske]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinske]] kolonije (npr. Tiras, Olbija, [[Herson (kolonija)|Hersonesus]]), ki so uspevale vse do 6. stoletja. Na ozemlju so bili tudi [[Goti]], ki so jih po 370 nadvladali [[Huni]]. V 7. stoletju je bila vzhodna Ukrajina središče [[Velika Bolgarija|Velike Bolgarije]], vendar so se ti konec stoletja razselili v različne smeri, ozemlje pa so prevzeli [[Hazari]].<ref>{{navedi splet|title=Khazar &#124; Origin, History, Religion, & Facts| url=https://www.britannica.com/topic/Khazar|website=Encyclopædia Britannica|date=12 May 2023}}</ref> V 5. in 6. stoletju so v Ukrajini živeli [[Anti]], ki so bili predstavniki [[Stari Slovani|zgodnjih Slovanov]]. Migracije iz današnje Ukrajine na [[Balkan]] so povzročile nastanek mnogih [[Južni Slovani|južnoslovanskih]] narodnosti. Migracije proti severu, vse do jezera Ilmen, so vodile do nastanka [[Ilmenski Sloveni|Ilmenskih Slovenov]] in [[Kriviči|Krivičev]]. Po [[Avari|avarskem]] vdoru leta 602 in uničenju zveze Antov, je večina teh ljudi živela v ločenih plemenih vse do začetka 2. tisočletja.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=t124cP06gg0C&q=antes+avar&pg=PA42|title=A History of Ukraine|first=Paul Robert|last=Magocsi|date=16 July 1996|publisher=University of Toronto Press|access-date=16 July 2018|via=Google Books|isbn=9780802078209}}</ref> === Zlata doba Kijeva ===<!-- 800–1349 --> {{Main|Kijevska Rusija|Kijevska kneževina|Gališko-volinska kneževina}} [[Slika:Principalities_of_Kievan_Rus'_(1054-1132).jpg|sličica|Največji obseg Kijevske Rusije (1054-1132)]] Podrobnosti o ustanovitvi Kijevske Rusije so zamegljene in negotove.<ref>{{navedi splet|last=Belyaev|first=A.|date=13 September 2012|title=Русь и варяги. Евразийский исторический взгляд|url=https://www.gumilev-center.ru/rus-i-varyagi-evrazijjskijj-istoricheskijj-vzglyad/|access-date=11 March 2023|website=Центр Льва Гумилёва|language=ru-RU}}</ref> Država je obsegala večino sodobne Ukrajine, Belorusije in del zahodnega dela evropske Rusije.<ref name="Columbia">{{cite encyclopedia|encyclopedia=The Columbia Encyclopedia|edition=6|date=2001–2007|article=Kievan Rus|url=http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|access-date=8 January 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20000819153626/http://www.bartleby.com/65/ki/KievanRu.html|archive-date=19 August 2000}}</ref> Po [[Zgodovina minulih let|zgodovini minulih let]], so stari vzhodni Slovani{{Efn|Tudi stari Rusi, kar pa nima povezave s sodobnimi [[Rusi]], kateri so to ime prevzeli stoletja kasneje.}} sprva bili [[Varjagi]] iz [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>''A Geography of Russia and Its Neighbors'' {{ISBN|978-1-606-23920-9}} p. 69</ref> Leta 882 je poganski princ [[Oleg Novgorodski|Oleg]] odvzel Kijev [[Askold in Dir|Askoldu in Diru]] ter ga proglasil za novo prestolnico Kijevske Rusije.<ref>{{navedi knjigo|last=Kubicek|first=Paul|date=2008| title=The History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=IpJxDwAAQBAJ&dq=kievan+rus+dir+882&pg=PA21|location=Westport|publisher=Greenwood Press|pages=20–22|isbn=9780313349201}}</ref> Nekateri zgodovinarji tej teoriji nasprotujejo in trdijo, da so bila vzhodna slovanska plemena v južnem delu [[Dneper|Dnepra]] že v samostojnem procesu organizacije v državo.<ref name="martin">{{navedi knjigo|last=Martin|first=Janet| url=https://books.google.com/books?id=JyN0hlKcfTcC&pg=PA37|title=A Companion to Russian History|date=6 April 2009|publisher=[[Wiley (publisher)|John Wiley & Sons]]|isbn=978-1-4443-0842-6|editor-last=Gleason|editor-first=Abbott|pages=37–40|language=en}}</ref> Varjaška elita, tudi vladajoča dinastija [[Rurikidi|Rurikidov]], se je kasneje asimilirala v slovansko populacijo.<ref name="Columbia" /> Kijevsko Rusijo je sestavljalo več [[Kneževina|kneževin]], ki so jim vladali rurikidški [[Knez|knezi]], ki so se pogosto bojevali za oblast nad Kijevom.<ref>''The Dynasty of Chernigov, 1146–1246'' {{ISBN|978-0-521-82442-2}} pp. 117–118</ref> Med 10. in 11. stoletjem je Kijevska Rusija postala največja in najmočnejša država v Evropi - to obdobje se imenuje Zlata doba.<ref name="cia2">{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|title=Ukraine|access-date=24 December 2007|date=13 December 2007|website=[[CIA World Factbook]]|archive-date=2021-02-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20210214235424/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Začela se je z vladavino [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]] (980-1015), ki je [[Pokristjanjevanje Kijevske Rusije|državo pokristjanil]]. Pod njegovim sinom, [[Jaroslav Modri|Jaroslavom Modrim]] (1019-1054), je država dosegla svoj kulturni in vojaški vrhunec.<ref name="Columbia" /> Kmalu zatem se je Kijevska Rusija razdelila in narasla je moč posameznih regij. Pod vladavino [[Vladimir Monomah|Volodimirja Monomaha]] (1113-1125) in njegovega sina [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava]] (1125-1132) je moč države kratkotrajno spet narasla, nakar se je po Mstislavovi smrti razdelila na ločene kneževine. Kljub temu je vladavina nad Kijevom še več desetletij imela prestižen naziv.<ref>''Power Politics in Kievan Rus': Vladimir Monomakh and His Dynasty, 1054–1246'' {{ISBN|0-888-44202-5}} pp. 195–196</ref> V 11. in 12. stoletju je dominantna sila v stepi na severni obali Črnega morja bila nomadska konfederacija [[Kumani|Kumanov]] in [[Kipčaki|Kipčakov]].<ref>Carter V. Findley, ''The Turks in World History'' (Oxford University Press, October 2004) {{ISBN|0-19-517726-6}}</ref> [[Mongolska invazija Kijevske Rusije]] v 13. stoletju je dokončno uničila Kijevsko Rusijo - po [[Obleganje Kijeva (1240)|obleganju Kijeva leta 1240]], so Mongoli mesto uničili.<ref>{{navedi splet| url=https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|archive-url=https://wayback.archive-it.org/6473/20160819150506/https://tspace.library.utoronto.ca/citd/RussianHeritage/4.PEAS/4.L/12.III.5.html|url-status=dead|archive-date=19 August 2016|title=The Destruction of Kiev|access-date=3 January 2008|website=University of Toronto's Research Repository}}</ref> Na zahodu sta se že pred tem pojavili močni kneževini [[Gališka kneževina|Galicija]] in [[Volinška kneževina|Volinija]], ki sta se združili v [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinsko kneževino]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?AddButton=pages%5CR%5CO%5CRomanMstyslavych.htm|title=Roman Mstyslavych|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> [[Danilo Gališki]], sin [[Roman Veliki|Romana Velikega]], je ponovno združil večji del jugozahodnega dela Kijevske Rusije; [[Volinija|Volinijo]], [[Galicija|Galicijo]] in Kijev. Zato ga je papeški odposlanec leta 1253 okronal za prvega kralja [[Rutenija|Rutenije]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Ougrin|first1=Dennis|last2=Ougrin|first2=Anastasia|date=2020|title=One Hundred Years in Galicia: Events That Shaped Ukraine and Eastern Europe|url=https://books.google.com/books?id=sGgDEAAAQBAJ&dq=1253+daniel+ruthenia&pg=PR11|location=Newcastle upon Tyne|publisher=Cambridge Scholars Publishing|page=11|isbn=9781527558816}}</ref> === Tuja dominacija === {{further|Kijevsko vojvodstvo}}{{See also|Velika litovska kneževina|Krona kraljevine Poljske|Krimski kanat|Osmansko cesarstvo|Republika obeh narodov|Ruski imperij}} [[Slika:Rzeczpospolita2nar.png|sličica|Največji obseg [[Republika obeh narodov|republike obeh narodov]] (1619) z modernimi mejami držav. [[Krona kraljevine Poljske]] je po letu 1569 nadzirala večino Ukrajine.{{legend inline|#f59497|[[Krona kraljevine Poljske]]}}{{legend inline|#f693c8|[[Velika litovska kneževina]]}}{{legend inline|#787878|[[Vojvodina Livonija]]}}{{legend inline|#c8c8c8|[[Vojvodina Prusija]], Poljski [[fevd]]}}{{legend inline|#9661c7|[[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]], fevd republike}}]] Leta 1349 po [[Gališko-Volinske vojne|Gališko-Volinskih vojnah]], je bila regija razdeljena med [[Poljsko kraljestvo]] in [[Velika litovska kneževina|Veliko litovsko kneževino]].<ref name="rowell266">{{navedi knjigo|title=Lithuania Ascending: A Pagan Empire Within East-Central Europe, 1295–1345|url=https://archive.org/details/lithuaniaascendi0000rowe|first=C. S.|last=Rowell|year=1994|publisher=Cambridge University Press| series=Cambridge Studies in Medieval Life and Thought: Fourth Series|isbn=9780521450119}}</ref> Od sredine 13. do poznega 15. stoletja je [[Genovska republika]] na severni obali Črnega morja ustanovila mnoge kolonije, ki so postale pomembna trgovska središča.<ref>{{navedi splet|date=5 February 2018|script-title=ru:Генуэзские колонии в Одесской области – Бизнес-портал Измаила|title=Genuezskiye kolonii v Odesskoy oblasti – Biznes-portal Izmaila|trans-title=Genoese colonies in the Odesa region – Izmail's business portal|language=ru|url=http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|access-date=17 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20180205001115/http://izm-biz.info/genuezskie-kolonii-v-odesskoj-oblasti/|archive-date=5 February 2018}}</ref> Leta 1430 je bilo v Poljsko priključeno [[Podolje]], na ozemlje današnje Ukrajine pa se je naseljevalo vedno več [[Poljaki|Poljakov]].<ref>{{navedi knjigo|last=Plokhy|first=Serhii|date=2017|title=The Gates of Europe: A History of Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=pm-QDQAAQBAJ&dq=podolia+1430&pg=PT87|location=New York|publisher=Basic Books|isbn=9780465050918}}</ref> Leta 1441 je [[Hadži I. Geraj]] na [[Krim (polotok)|Krimu]] in okoliških stepah ustanovil [[Krimski kanat]].<ref>{{navedi splet|url=http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|title=A History of Ukraine. Episode 33. The Crimean Khanate and Its Permanent Invasions of Ukraine|author=Radio Lemberg|website=radiolemberg.com|access-date=26 September 2019|archive-date=12 May 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512145419/http://radiolemberg.com/ua-articles/ua-allarticles/a-history-of-ukraine-episode-33-the-crimean-khanate-and-its-permanent-invasions-of-ukraine|url-status=dead}}</ref> Ta je v vpadih zajemal ljudi in jih zasužnjeval; v treh stoletjih okoli 2 milijona.<ref>{{Cite journal|last=Kizilov|first=Mikhail|date=2007|title=Slaves, Money Lenders, and Prisoner Guards: The Jews and the Trade in Slaves and Captives in the Crimean Khanate|url=https://www.academia.edu/3706285|journal=Journal of Jewish Studies|volume=58|issue=2|pages=189–210|doi=10.18647/2730/JJS-2007|issn=0022-2097}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=İnalcik|first=Halil|title=The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds: The East European Pattern|publisher=Brooklyn College Press|year=1979|isbn=978-0-93088800-8|editor1-last=Ascher|editor1-first=Abraham|location=New York, NY|pages=25–43|contribution=Servile Labour in the Ottoman Empire|author-link=|editor2-last=Király|editor2-first=Béla K.|editor3-last=Halasi-Kun|editor3-first=Tibor|contribution-url=http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20170504102244/http://coursesa.matrix.msu.edu/~fisher/hst373/readings/inalcik6.html|archive-date=4 May 2017|url-status=dead}}</ref> Leta 1569 je bila z [[Lublinska unija|Lublinsko unijo]] ustanovljena [[Republika obeh narodov]]. Večina ukrajinskih ozemelj je bila iz litovske oblasti prenešena pod [[Krona kraljevine Poljske|Krono kraljevine Poljske]]. Pod pritiskom [[Polonizacija|polonizacije]] se je velik del rutenskega plemstva spreobrnil v [[katolištvo]] in postal del [[Šlahta|šlahte]] - poljskega nižjega plemstva.<ref>Subtelny, pp. 92–93</ref> === Kozaški hetmanat === {{main|Kozaški hetmanat|Zaporoška Seč}} Ker ni več bilo zaščite rutenskega plemstva, so se tlačani in meščani za zaščito obrnili k [[Zaporoški kozaki|Zaporoškim kozakom]]. Sredi 17. stoletja se je vzpostavila kozaška vojaška kvazi-država - [[Zaporoška Seč]].<ref name="zaporizhia">{{navedi splet|author=Krupnytsky B. and Zhukovsky A.|title=Zaporizhia, The|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\Z\A\ZaporizhiaThe.htm|access-date=16 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Čeprav je Poljska nad njimi imela le malo nadzora, so ji koristili proti [[Turki|Turkom]] in [[Tatari|Tatarom]],<ref name="britcos">{{navedi splet|title=Ukraine – The Cossacks| url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/History#toc30066|access-date=21 October 2015|website=[[Encyclopædia Britannica]]}}</ref> občasno pa so tudi delovali kot zavezniki.<ref>{{navedi splet|last=Matsuki|first=Eizo| year=2009|title=The Crimean Tatars and their Russian-Captive Slaves|url=http://www2.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130605131551/http://www.econ.hit-u.ac.jp/~areastd/mediterranean/mw/pdf/18/10.pdf|archive-date=5 June 2013|website=econ.hit-u.ac.jp|publisher=Hitotsubashi University (Mediterranean Studies Group)}}</ref> Zaradi nadaljevanja grobega tlačanstva rutenskega ljudstva s strani poljske [[Šlahta|šlahte]] (velik del katere so bili polonizirani rutenski plemiči) in zatiranja pravoslavne cerkve, so bili kozaki vedno bolj odtujeni od Poljakov.<ref name="britcos" /> Obravnavali so jih kot okupatorje in sovražnike ter so proti različnim vzvodim oblasti vodili oborožen odpor - tudi proti lokalnim predstavnikom oblasti in katoliški cerkvi.<ref>{{navedi splet|title=Poland|url=https://www.britannica.com/eb/article-28237|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20071011213405/http://britannica.com/eb/article-28237|archive-date=11 October 2007|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)}}</ref> Leta 1648 je [[Bogdan Hmelnicki]] vodil [[Vstaja Hmelnickega|največjo kozaško vstajo]] proti Republiki dveh narodov in poljskemu kralju, ki je imela tudi široko podporo med prebivalstvom.<ref>Subtelny, pp. 123–124</ref> Hmelnicki je ustanovil [[Kozaški hetmanat]], ki je obstajal vse do leta 1764 (po nekaterih virih 1782).<ref>{{cite encyclopedia|first1=Lev|last1=Okinshevych|author2=Arkadii Zhukovsky| url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CH%5CE%5CHetmanstate.htm|title=Hetman state|encyclopedia=Encyclopedia of Ukraine|date=1989|volume=2}}</ref> Po hudem porazu Hmelnickega leta 1651 v [[Bitka pri Beresteczku|bitki pri Beresteczku]] se je bil prisiljen obrniti po pomoč k ruskemu carju. Leta 1654 je bil s [[Perejaslavski sporazum|Perejaslavskim sporazumom]] podrejen ruskemu monarhu. [[Slika:Hondius_Bohdan_Khmelnytsky.jpg|sličica|277x277_pik|[[Hetman]] [[Bogdan Hmelnicki]] je leta 1648 med uporom proti Poljski ustanovil neodvisno [[Kozaški hetmanat|Kozaško državo]].]] Po smrti Hmelnickega je njegovo državo opustošila 30-letna vojna med Ruskim carstvom, Poljsko, Krimskim kanatom, [[Osmansko cesarstvo|Osmanskim cesarstvom]] in [[kozaki]], kateri so vsi želeli oblast nad hetmanatom. To obdobje (1657-1686) je poimenovano ''[[Ruina (zgodovina Ukrajine)|Ruina]]'' (dob. ruševina). Med Poljsko in Ruskim carstvom je bil naposled leta 1686 podpisan [[Sporazum o večnem miru (1686)|Sporazum o večnem miru]], ki je hetmanat razdelil med njima. Oblast Poljske se je zmanjšala na območje zahodno od Dnepra. Istega leta je [[Kijevska metropola|Kijevsko metropolo]] anektiral Moskovski patriarhat in ga podredil Moskvi. Kozaški hetman [[Ivan Mazepa]] (1639-1709) je skušal povrniti suverenost hetmanata in odstraniti odvisnost od Ruskega carstva, zato se je pridružil [[Švedi|Švedom]] v [[Velika severna vojna|Veliki severni vojni]] (1700-1721),<ref name="Magocsi">{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|url=https://books.google.com/books?id=Z0mKRsElYNkC&dq=mazepa+poltava&pg=PA262|title=A History of Ukraine: The Land and Its Peoples, Second Edition|date=2010|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442640856|location=Toronto|pages=255–263}}</ref> vendar so bili poraženi v [[Bitka pri Poltavi|Bitki pri Poltavi]] (1709).<ref name="Magocsi" /> Po tem je bila avtonomija hetmanata močno okrnjena. Med letoma 1764 in 1781 je [[Katarina Velika]] večji del osrednje Ukrajine vključila v [[Ruski imperij]], ukinila [[Kozaški hetmanat]] in [[Zaporoška Seč|Zaporoško Seč]] ter pomagala zadušiti zadnji veliki kozaški upor - [[Kolijivščina|Kolijivščino]].<ref>{{navedi knjigo|last=Hardaway|first=Ashley|url=https://books.google.com/books?id=gOSwvfCKYVkC&dq=massacre+uman+1768&pg=PA98|title=Ukraine|date=2011|publisher=Other Places Publishing|isbn=9781935850045|location=US|page=98}}</ref> Po [[Priključitev Krima v Rusko carstvo|aneksaciji Krima v Rusko carstvo]] leta 1783 se je na tem območju začelo priseljevanje Rusov.<ref>{{navedi splet|last1=Makuch|first1=Andrij|last2=Zasenko|first2=Oleksa Eliseyovich|last3=Yerofeyev|first3=Ivan Alekseyevich|last4=Hajda|first4=Lubomyr A.|last5=Stebelsky|first5=Ihor|last6=Kryzhanivsky|first6=Stepan Andriyovich|date=13 December 2023|title=Ukraine under direct imperial Russian rule|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Ukraine-under-direct-imperial-Russian-rule|archive-url=|archive-date=|access-date=11 December 2023|website=[[Encyclopædia Britannica]] Online}}</ref> Vzpostavljena je bila politika [[Rusifikacija|rusifikacije]], zatrta je bila uporaba [[Ukrajinščina|ukrajinščine]] in ukrajinska nacionalna identiteta.<ref name="censor">{{cite journal|last=Remy|first=Johannes|date=March–June 2007|title=The Valuev Circular and Censorship of Ukrainian Publications in the Russian Empire (1863–1876): Intention and Practice|journal=Canadian Slavonic Papers|volume=47|issue=1/2|pages=87–110|doi=10.1080/00085006.2007.11092432|jstor=40871165|s2cid=128680044}}</ref> Po razpadu [[Republika obeh narodov|Republike obeh narodov]] leta 1795 je bil zahodni del Ukrajine razdeljen med Ruskim in [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]]. === 19. in zgodnje 20. stoletje === {{Main|Jugozahodni kraj|Harkovska gubernija|Černigovska gubernija|Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinska država}}{{Further|Ukrajinsko-sovjetska vojna}} [[Slika:Polish_troops_in_Kiev.jpg|desno|sličica|Vstop poljske vojske v Kijev maja 1920 med [[Poljsko-sovjetska vojna|Poljsko-sovjetsko vojno]]. Po [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnim sporazumom]] 18. marca 1921 je Poljska prevzela nadzor nad zahodnim delom Ukrajine, Sovjetska zveza pa nad osrednjim in vzhodnim delom.]] V 19. stoletju je prišlo do porasta ukrajinskega nacionalizma. Z urbanizacijo, modernizacijo in kulturnimi trendi k romantičnem nacionalizmu, so se predstavniki ukrajinske [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenca]] posvetili nacionalnemu preporodu in družbeni pravičnosti. [[Taras Ševčenko]] (1814-1861), tlačan, ki je postal narodni pesnik, in politični teoretik [[Mihajlo Dragomanov]] (1841-1895), sta bila vodji narodno budilnega gibanja.<ref>{{navedi splet|title=The First Ukrainian Political Program: Mykhailo Drahomanov's ''Introduction'' to Hromadaurl|url=http://www.ditext.com/rudnytsky/history/first.html|access-date=26 March 2021|website=www.ditext.com}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Shevchenko, Taras|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CS%5CH%5CShevchenkoTaras.htm|access-date=1 November 2017|website=encyclopediaofukraine.com}}</ref> Pod [[Habsburžani]] so bili pogoji v Galiciji v Avstrijskem cesarstvu za narodno gibanje relativno ugodni,<ref>{{navedi knjigo|last=Magocsi|first=Paul Robert|title=The Roots of Ukrainian Nationalism: Galicia as Ukraine's Piedmont|date=16 July 2018|publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442682252|doi=10.3138/9781442682252|s2cid=128063569}}</ref> v delu pod ruskim nadzorom pa so bile ukrajinske narodno-kulturne dejavnosti močno omejene. Zlasti [[Emski ukaz]] iz leta 1876 je prepovedal oziroma strogo omejil tiskanje in uvoz ukrajinskih publikacij ter javno uporabo ukrajinščine v gledališču in pri javnih branjih.<ref>{{Navedi splet |title=Ems Ukase |url=https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CE%5CM%5CEmsUkase.htm |access-date=2026-09-06 |website=www.encyclopediaofukraine.com}}</ref> Ukrajina je, tako kot preostalo Rusko cesarstvo, začela z [[Industrijska revolucija|industrijsko revolucijo]] kasneje kot večina Evrope.<ref>{{navedi splet|title=Industrial Revolution {{!}} Key Facts| url=https://www.britannica.com/summary/Industrial-Revolution-Key-Facts|access-date=2022-07-30|website=Encyclopedia Britannica|language=en}}</ref> V [[Donbas|Donbasu]] so bila odkrita nahajališča premoga, industrija pa se je vzpostavila v nekaterih večjih mestih kot je Kijev in [[Odesa]] - preostali del dežele pa je preostal večinoma odvisen od kmetijstva in izkoriščanja naravnih dobrin.<ref>{{navedi splet|title=On the industrial history of Ukraine|url=https://www.erih.net/how-it-started/industrial-history-of-european-countries/ukraine|access-date=2022-07-30|website=European Route of Industrial Heritage}}</ref> V avstrijskem delu je bilo stanje še posebno slabo, kar je več sto tisoč ljudi prisililo v emigracijo. Posledica je bila ustanovitev močnih skupnosti izseljencev v različnih državah kot je [[Kanada]], [[ZDA]] in [[Brazilija]].<ref>{{navedi knjigo| last=Satzewich| first=Vic| url=https://www.worldcat.org/oclc/252946784|title=The Ukrainian diaspora|date=2002|publisher=Routledge|isbn=0-415-29658-7|location=London|oclc=252946784|pages=26–48}}</ref> Del Ukrajincev je emigriral na [[Ruski Daljni vzhod|Daljni vzhod]]. Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 1897 je v [[Sibirija|Sibiriji]] živelo 223.000 Ukrajincev in 102.000 v [[Srednja Azija|srednji Aziji]].<ref>{{navedi knjigo|first1=Rainer| last1=Münz| first2=Rainer| last2=Ohliger|date=2003|url=https://books.google.com/books?id=xGV6gb0w914C|title=Diasporas and Ethnic Migrants: German, Israel, and Post-Soviet Successor States in Comparative Perspective|publisher=[[Routledge]]|page=164|isbn=0-7146-5232-6|via=Google Books}}</ref> Po izgradnji [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] se je na vzhod preselilo še dodatnih 1,6 milijona Ukrajincev.<ref>{{navedi knjigo|last=Subtelny|first=Orest|author-link=|date=2000|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC|title=Ukraine: a history|publisher=University of Toronto Press|page=262|isbn=0-8020-8390-0|via=[[Google Books]]}}</ref> Na Daljnem vzhodu se je zaradi velikega števila Ukrajincev pojavilo ime [[Zelena Ukrajina]].<ref>{{navedi knjigo|first=Jonathan D.|last=Smele|date=2015|url=https://books.google.com/books?id=QwquCgAAQBAJ&pg=PA476|title=Historical Dictionary of the Russian Civil Wars, 1916–1926|publisher=Rowman & Littlefield|page=476|isbn=978-1-4422-5281-3|via=Google Books}}</ref> Z začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] se je v Ukrajini začelo obdobje vojskovanja, ki je trajalo vse do konca leta 1921. Ob začetku vojne so bili Ukrajinci razdeljeni med [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Ruski imperij]] (večji del), ki sta se bojevala na nasprotnih straneh.<ref>{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|publisher=University of Toronto Press|year=2000|isbn=978-0-8020-8390-6|pages=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340 340–344]|author-link=|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/340}}</ref> Po razpadu Ruskega imperija, se je prva svetovna vojna v Ukrajini razvila v [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|ukrajinsko vojno za neodvisnost]], Ukrajinci pa so se borili z ali proti [[Rdeča armada|Rdeči]], [[Bela garda (Rusija)|Beli]], [[Mahnovščina|Črni]] in [[Zelena armada|Zeleni]] vojski, s [[Poljaki]], [[Madžari]] in [[Nemci]], ki so posredovali na različnih točkah. [[Mihajlo Gruševski]] je poskusil ustanoviti levo usmerjeno neodvisno državo [[Ukrajinska ljudska republika|Ukrajinsko ljudsko republiko]], ki pa jo je pestila politična in vojaška nestabilnost. Po [[Državni udar|državnem udaru]] [[Pavlo Skoropadski|Pavla Skoropadskega]] je bila ustanovljena [[Ukrajinska država]] po nemškim protektoratom. [[Direktorat Ukrajine]] je neuspešno skušal ponovno obuditi ljudsko republiko, ukrajinsko vojsko pa so premagale različne sile. Kratek čas sta obstajali tudi [[Zahodnoukrajinska ljudska republika|Zahodnoukrajinska ljudska republike]] in [[Guculska republika]].<ref>{{navedi knjigo|last=Nahylo|first=Bohdan|date=1999|title=The Ukrainian Resurgence|url=https://books.google.com/books?id=iPCPxwubpYUC&dq=West+Ukrainian+People%27s+Republic++austria+hungary+territories&pg=PA8|location=London|publisher=Hurst|page=8|isbn=9781850651680|oclc=902410832}}</ref> [[Slika:Ukrainian_national_costumes_04.jpg|sličica|Mladi v narodni noši obeležujejo 22. januar 1919, ko je bil sprejet Akt o ponovni združitvi Ukrajinske ljudske republike in Zahodnoukrajinske ljudske republike.]] Za Ukrajino je bil rezultat prve svetovne vojne delna zmaga [[Druga poljska republika|druge poljske republike]], ki je anektirala zahodni del Ukrajine in zmaga prosovjetskih sil, ki so uspele uničiti različne frakcije in ustanoviti [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko]]. Medtem je še [[Bukovina|Bukovino]] okupirala [[Romunsko kraljestvo|Romunija]] in Zakarpatje je postalo avtonomna regija [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]].<ref>{{navedi splet|title=Ukraine – World War I and the struggle for independence|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine|website=Encyclopædia Britannica|date=20 May 2023}}</ref> Vojne za različne dele Ukrajine je opustošila regijo, predvsem osrednji in vzhodni del. V delu, ki je bil nekdaj del Ruskega imperija je bilo ubitih približno 1,5 milijona ljudi, stotisoče pa je ostalo brez domov. Vzhodni del je še dodatno opustošila [[Ruska lakota 1921–1922|lakota leta 1921]].<ref>{{navedi splet|title=The Famine of 1920–1924|url=http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20150113021645/http://www.volgagermans.net/norka/famine_1920s.html|archive-date=13 January 2015|access-date=4 March 2015|website=The Norka – a German Colony in Russia}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Famine of 1921–3|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CF%5CA%5CFamineof1921hD73.htm|access-date=3 March 2015|publisher=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> === Medvojno obdobje === {{See also|Gladomor}} [[Slika:GolodomorKharkiv.jpg|desno|sličica|Izstradani ljudje na ulicah [[Harkov|Harkova]] leta 1933. Kolektivizacija in zaseg pridelkov s strani sovjetskih oblasti je v Ukrajini povzročila obsežno lakoto, ki se imenuje [[Gladomor]].]]<!-- 1922–1939 --> V medvojnem obdobju je na Poljskem maršal [[Józef Piłsudski]] za zmanjšanje sovjetskega vpliva na vzhodno regijo [[Kresy]] skušal pridobiti ukrajinsko podporo s podelitvijo lokalne avtonomije.<ref>Timothy Snyder. (2003)The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943, The Past and Present Society: Oxford University Press. p. 202</ref><ref>Timothy Snyder. (2005). ''Sketches from a Secret War: A Polish Artist's Mission to Liberate Soviet Ukraine''. New Haven: Yale University Press. pp. 32–33, 152–162</ref> Po njegovi smrti leta 1935 so bile te ideje opuščene, saj niso pomirile Ukrajincev. Ti so ustanovili [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacijo ukrajinskih nacionalistov]] (OUN), ki je izvajala atentate na poljske vladne uradnike. Poljska vlada se je na to odzvala z omejitvijo pravic vseh državljanov, ki so bili ukrajinske narodnosti.<ref name="auto2">{{navedi splet|last=Revyuk|first=Emil|date=8 July 1931|title=Polish Atrocities in Ukraine|url=https://books.google.com/books?id=imswAAAAIAAJ&q=ukrainophobia+poland|publisher=Svoboda Press|via=Google Books}}</ref><ref name="auto3">{{navedi knjigo|last=Skalmowski|first=Wojciech|url=https://books.google.com/books?id=Wp1R2srxDGEC&q=ukrainophobia+poland&pg=PA54|title=For East is East: Liber Amicorum Wojciech Skalmowski|date=8 July 2003|publisher=Peeters Publishers|isbn=9789042912984|via=Google Books}}</ref> To je med Ukrajinci vodilo do splošne podpore OUN in ostalih nacionalističnih, tudi militarističnih gibanj, ki so delovala v ilegali. Hkrati je novoustanovljena Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]]. Komunistično vodstvo Ukrajinske SSR je pod [[Mikola Skripnik|Mikolo Skripnikom]] v 1920-ih letih izvajalo politiko [[Ukrajinizacija|ukrajinizacije]].<ref>Subtelny, p. 380</ref> Vrh Sovjetske zveze je sprva podpiralo narodni preporod [[Ukrajinska kultura|Ukrajinske kulture]] in jezika kot del splošne politike ''korenizacije'', ki je skušala podpirati kulturne in jezikovne napredke avtohtonih ljudstev v njihovih republikah. Ob istem času je vodja zveze [[Vladimir Lenin]] začel s svojim programom [[Nova ekonomska politika]] (NEP), ki je vzpostavil vrsto tržnega socializma, ki je dopuščal določena manjša in srednja podjetja v zasebni lasti. Želja je bila vzpodbuditi povojno obnovo, predvsem na področju kmetijstva - večji del katerega je bil v Ukrajini.<ref name="Service">{{navedi knjigo|last=Service|first=Robert|title=A History of Twentieth-Century Russia|publisher=Harvard University Press|year=1997|isbn=0674403487|location=Cambridge, MA|pages=124–125}}</ref> NEP je zato nazaj v državo privabil mnoge nekdanje vodje Ukrajinske ljudske republike.<ref>Christopher Gilley, 'The "Change of Signposts" in the Ukrainian emigration: Mykhailo Hrushevskyi and the Foreign Delegation of the Ukrainian Party of Socialist Revolutionaries', ''Jahrbücher für Geschichte Osteuropas'', Vol. 54, 2006, No. 3, pp. 345–74</ref> To obdobje je po Leninovi smrti prekinil vzpon [[Josif Stalin|Josifa Stalina]], ki je ukinil NEP v ti. »velikem prelomu«. Proti koncu 1920ih let je začel s centralno vodenim planskim gospodarstvom. Sovjetska Ukrajina je bila del industrializacije in je v 1930ih početverila svojo industrijsko proizvodnjo. Zaradi Stalinove politike je kmečko prebivalstvo bilo žrtev [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacije]] pridelkov. Ta je bila del prve [[Petletka|petletke]] in jo je prisilno izvajala vojska in tajna policija [[ČEKA]]. Vsi, ki so se ji upirali, so bili [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|aretirani in deportirani]] v [[Gulag|gulage]] in delovna taborišča. Na kolektiviziranih kmetijah so bile postavljene nerealistične proizvodne kvote, v primeru nedoseganja teh kvot pa kmeti niso smeli prejeti zrnja za lastno prehrano. To je vodilo v obsežno umetno ustvarjeno lakoto - [[Gladomor]] - v kateri je umrlo več milijonov Ukrajincev. Več držav (vključno s Slovenijo) ''Gladomor'' priznava kot [[genocid]] nad Ukrajinci, za katerega je bil odgovoren [[Josif Stalin]] in druge sovjetske vodje.<ref>{{navedi novice| url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/7111296.stm|title=Ukraine remembers famine horror|work=BBC News|date=24 November 2007}}</ref> V [[Velika čistka|veliki čistki]] je Stalin pobil svoje domnevne politične nasprotnike, kar je skupaj s prvo svetovno vojno in kolektivizacijo povzročilo izgubo nove generacije ukrajinske inteligence, kar je bilo poimenovano [[usmrčena renesansa]].<ref>{{cite journal|last=Wheatcroft|first=Stephen G.|author-link=|date=2007|title=Agency and Terror: Yevdokimov and Mass Killing in Stalin's Great Terror|journal=Australian Journal of Politics and History|volume=53|issue=1|pages=20–43|doi=10.1111/j.1467-8497.2007.00440.x|issn=0004-9522}} Full text in Ebsco. See also Robert Conquest, ''The Harvest of Sorrow: Soviet collectivization and the terror-famine'' (1986). Mark B. Tauger, "The 1932 Harvest and the Famine of 1933" ''Slavic Review'', Vol. 50, No. 1 (Spring, 1991), pp. 70–89, notes the harvest was unusually poor. [https://www.jstor.org/stable/2500600 online in JSTOR]; R. W. Davies, Mark B. Tauger, S. G. Wheatcroft, "Stalin, Grain Stocks and the Famine of 1932–1933", ''Slavic Review,'' Vol. 54, No. 3 (Autumn, 1995), pp. 642–657 [https://www.jstor.org/stable/2501740 online in JSTOR]; Michael Ellman. "Stalin and the Soviet famine of 1932–33 Revisited", ''Europe-Asia Studies'', Volume 59, Issue 4 June 2007, pages 663–693.</ref> === Druga svetovna vojna ===<!-- 1939–1945 --> {{See also|Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|Reichskommissariat Ukrajina|Holokavst v Ukrajini}} [[Slika:Ukraine-growth.png|sličica|Ozemeljske spremembe [[Ukrajinska SSR|Ukrajinske SSR]] med 1922 in 1954]] Po [[Tretji rajh|nemški]] in [[Sovjetska zveza|sovjetski]] [[Poljska kampanja (1939)|invaziji na Poljsko]] septembra 1939, sta si jo državi razdelili med seboj. Vzhodna Galicija in Volinija, kjer je živelo večinsko ukrajinsko prebivalstvo, sta postali del Ukrajinske SSR. To je predstavljalo prvo popolno združitev Ukrajincev po Kijevski Rusiji.<ref>Wilson, p. 17</ref><ref>Subtelny, p. 487</ref> Leta 1940 se je Ukrajinska SSR še dodatno razširila s severnim in južnim delom [[Besarabija|Besarabije]], severno Bukovino in regijo [[Gerca]], ki so bili odvzeti kraljevini Romuniji (iz preostalih odvzetih ozemelj je nastala [[Moldavska SSR]]). Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem mirovnem sporazumu]] leta 1947 so bila ta ozemlje tudi mednarodno priznana kot del Sovjetske zveze.<ref>{{navedi splet|title=Treaty of Peace with Romania : February 10, 1947| url=https://avalon.law.yale.edu/20th_century/usmu011.asp|access-date=2022-09-25|website=[[Avalon Project]]}}</ref> Nemčija je 22. junija 1941 [[Operacija Barbarossa|napadla Sovjetsko zvezo]], ki je bila pred tem njena zaveznica. [[Sile osi]] so sprva hitro napredovale proti neuspešni obrambi [[Rdeča armada|Rdeče armade]]. V [[Bitka za Kijev (1941)|bitki za Kijev]] je mesto prejelo naziv »mesto heroj«. V tej bitki je bilo ubitih ali zajetih preko 600.000 sovjetskih vojakov, kar je predstavljalo četrtino sovjetske zahodne fronte. Mnogi ujetniki so bili deležni hudih kršitev pravic.<ref>Roberts, p. 102</ref><ref>Boshyk, p. 89</ref> Po okupaciji Ukrajine, je na večini ozemlja bil ustanovljen [[Reichskommissariat Ukrajina]], katerega namen je bilo izkoriščanje naravnih dobrin in kasneje naselitev Nemcev. Del zahodnih Ukrajincev, ki so bili priključeni Sovjetski zvezu po napadu na Poljsko, je sprva Nemce pozdravljal kot osvoboditelje. To vzdušje ni trajalo dolgo, saj Nemci niso izkoristili nasprotovanja prebivalstva [[Stalinizem|stalinističnim]] politikam.<ref name="ww2">{{navedi splet|title=Ukraine – World War II and its aftermath|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-url=https://web.archive.org/web/20100227142736/https://www.britannica.com/EBchecked/topic/612921/Ukraine/30080/Bukovina-under-Romanian-rule|archive-date=27 February 2010|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica}}</ref> Nacisti so ohranili sistem kolektivnih kmetij, izvajali [[Množična grobišča sovjetskih množičnih usmrtitev|genocidno politiko]] proti [[Judje|Judom]], milijone ljudi deportirali v Nemčijo kot t.i. ''Ostarbeiterje'' in začeli z programom depopulizacije, ki je bil prvi korak za bodočo nemško kolonizacijo.<ref name="ww2" /> Nemci so izvedli tudi blokado transporta hrane po Dnepru.<ref>{{navedi knjigo|author-link=|first=Karel Cornelis|last=Berkhoff|title=Harvest of despair: life and death in Ukraine under Nazi rule|url=https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk|publisher=Harvard University Press| date=April 2004|page=[https://archive.org/details/harvestofdespair0000berk/page/164 164]}}</ref> Večina Ukrajincev se je borila v ali poleg Rdeče armade in odporniških enot.<ref name="worldwars">{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\O\Worldwars.htm|title=World wars|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> V zahodni Ukrajini se je leta 1942 vzpostavilo neodvisno gibanje [[Ukrajinska uporniška vojska]] (UPA), ki je bilo oboroženo krilo [[Organizacija ukrajinskih nacionalistov|Organizacije ukrajinskih nacionalistov]] (OUN).<ref>{{navedi knjigo|title=Ukraine: A History|last=Subtelny|first=Orest|year=1988|url=https://books.google.com/books?id=HNIs9O3EmtQC&pg=PA106|page=410| publisher=University of Toronto Press|isbn=9781442609914|via=Google Books}}</ref><ref name="vedeneyev">{{navedi splet|last=Vedeneev|first=Dmitry|date=7 March 2015|title=Військово-польова жандармерія - спеціальний орган Української повстанської армії|trans-title=Military Field Gendarmerie - special body of the Ukrainian Insurgent Army|url=http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307183958/http://warhistory.ukrlife.org/5_6_02_4.htm|archive-date=7 March 2015|access-date=11 March 2023}}</ref> Obe organizaciji sta stremeli k neodvisni ukrajinski državi na območju z ukrajinsko večino. To jih je vodilo v konflikt z Nemci, vendar je krilo pod vodstvom [[Andrij Melnik|Andrija Melnika]] občasno z njimi tudi sodelovalo. Od sredine 1943 in do konca vojne je UPA izvedel več [[Poboji Poljakov v Voliniji in vzhodni Galiciji|pobojev Poljakov]] v [[Volinija|Voliniji]] in [[Galicija|vzhodni Galiciji]], v katerih je bilo ubitih približno 100.000 Poljakov, kar je vodilo do povračil.<ref>{{navedi splet|last=Snyder| first=Timothy|date=24 February 2010|title=A Fascist Hero in Democratic Kiev|url=https://www.nybooks.com/online/2010/02/24/a-fascist-hero-in-democratic-kiev/|access-date=11 March 2023|website=The New York Review of Books| language=en}}</ref><ref name="IPNconf">{{cite conference|editor1-first=Grzegorz|editor1-last=Motyka|editor2-first=Dariusz|editor2-last=Libionka|editor1-link=|editor2-link=| url=http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|title=Antypolska Akcja OUN-UPA, 1943–1944, Fakty i Interpretacje|trans-title=Anti-Polish Action OUN-UPA, 1943–1944, Facts and Interpretations|publisher=[[Institute of National Remembrance|Instytut Pamięci Narodowej]]|year=2002|location=Warsaw|first=Grzegorz|last=Motyka|chapter=Polska reakcja na działania UPA – skala i przebieg akcji odwetowych|trans-chapter=Polish reaction to the actions of the UPA – the scale and course of retaliation|archive-url=https://web.archive.org/web/20140819090728/http://www.zbrodniawolynska.pl/__data/assets/pdf_file/0010/5221/Antypolska_Akcja_OUN_UPA.pdf|archive-date=19 August 2014|url-status=dead}}</ref> Organizirani poboji so bili poskus OUN, da bi ustvarili homogeno državo brez poljske manjšine znotraj svojih meja, in da bi preprečili Poljski, da bi po vojni poskusila prevzeti nadzor nad ozemlji, ki so bili njen del pred vojno.<ref>{{cite journal| last1=Snyder|first1=Timothy|date=2003|title=The Causes of Ukrainian-Polish Ethnic Cleansing 1943|url=https://www.jstor.org/stable/3600827|journal=Past & Present|issue=179|pages=197–234|doi=10.1093/past/179.1.197|issn=0031-2746|jstor=3600827}}</ref> Po koncu vojne je UPA vodila oborožen odpor proti Sovjetski zvezi vse do sredine 1956.<ref>Piotrowski pp. 352–354</ref><ref>Weiner pp. 127–237</ref> V istem obdobju je delovala tudi [[Ukrajinska osvobodilna vojska]], ki je kolaborirala z nacisti.<ref name="Kalb2015">{{navedi knjigo|first=Marvin|last=Kalb|date=21 September 2015|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|publisher=Brookings Institution Press|pages=|isbn=978-0-8157-2665-4|oclc=1058866168|url=https://books.google.com/books?id=wLe6CQAAQBAJ&pg=PT105}}</ref> [[Slika:Ruined_Kiev_in_WWII.jpg|sličica|[[Kijev]] je bil med drugo svetovno vojno opustošen. Nemčija ga je okupirala med 19. septembrom 1941 in 6. novembrom 1943.]] V Rdeči armadi se je skupno borilo med 4,5<ref name="worldwars" /> in 7 milijonov Ukrajincev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 2|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515091804/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000020|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref>{{Efn|V realnosti so te številke verjetno večje, saj ne vključujejo Ukrajincev drugih nacionalnostih (npr. ukrajinske Jude), ampak samo etnične Ukrajince iz Ukrajinske SSR.|name=fn1}} Polovica partizanskih enot, ki so leta 1944 skupno štele do 500.000 pripadnikov, je bilo Ukrajincev.<ref>Subtelny, p. 476</ref> UPA je štela med 15.000 in 100.000 pripadnikov.<ref>Magocsi, p. 635</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\UkrainianInsurgentArmy.htm|title=Ukrainian Insurgent Army|access-date=20 December 2007|website=Encyclopedia of Ukraine}}</ref> Večino bojevanja v drugi svetovni vojni je potekalo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]].<ref>Weinberg, p. 264</ref> Skupno je bilo ubitihi približno 6 milijonov Ukrajincev, kar vključuje približno 1,5 milijona ukrajinskih Judov, ki so jih ubile ''Einsatzgruppen'', občasno ob pomoči lokalnih kolaboratorjev.<ref>{{navedi novice|last=Smale|first=Alison|date=27 January 2014|title=Shedding Light on a Vast Toll of Jews Killed Away From the Death Camps|newspaper=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/01/28/world/europe/a-light-on-a-vast-toll-of-jews-killed-away-from-the-death-camps.html|access-date=13 December 2023}}</ref> Od 8,6 milijona ubitih sovjetskih vojakov,<ref name="peremoga7">{{navedi splet|url=http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|title=Losses of the Ukrainian Nation, p. 7|access-date=16 December 2007|website=Peremoga.gov.ua|language=uk|archive-url=https://web.archive.org/web/20050515100506/http://www.peremoga.gov.ua/index.php?2150005000000000070|archive-date=15 May 2005|url-status=dead}}</ref><ref>Overy, p. 518</ref><ref name="Krivosheev">Кривошеев Г. Ф., ''Россия и СССР в войнах XX века: потери вооруженных сил. Статистическое исследование'' (Krivosheev G. F., ''Russia and the USSR in the wars of the 20th century: losses of the Armed Forces. A Statistical Study'') {{in lang|ru}}</ref> je bilo 1,4 milijona Ukrajincev.<ref name="peremoga7" /><ref name="Krivosheev" />{{Efn|Ne vključuje smrti vojnih ujetnikov.}} [[Dan zmage v Evropi|Dan zmage]] 8. maja je en izmed enajstih državnih praznikov v Ukrajini.<ref>{{navedi splet|last=|date=2021-12-29|title=Вихідні та святкові дні 2022 року в Україні/Holidays 2022 in Ukraine|url=https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|access-date=2022-07-31|website=Consulate General of Ukraine in New York|language=uk|archive-date=4 August 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060355/https://ny.mfa.gov.ua/posolstvo/5259-vihidni-ta-svyatkovi-dni|url-status=dead}}</ref> === Povojna sovjetska Ukrajina === {{Further|Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Černobilska nesreča|||}} [[File:Українськомовні1959—2001.gif|thumb|300px|right|Med sovjetsko okupacijo je bilo ukrajinsko prebivalstvo podvrženo rusifikaciji, v državo pa je bilo naseljenih na milijone Rusov. Med letoma 1959 in 1989 se je zato delež prebivalstva, ki primarno uporablja ukrajinščino, v južnih in vzhodnih regijah znatno zmanjšal, Donbasu pa je celo začela prevladovati ruščina.<ref>[https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/57398032/%D0%95%D1%82%D0%BD%D0%BE%D0%BA%D1%83%D0%BB%D1%8C%D1%82%D1%83%D1%80%D0%BD%D0%B0_%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0%D0%BC%D1%96%D0%BA%D0%B0_%D1%96_-libre.pdf?1537213469=&response-content-disposition=inline%3B+filename%3DEthnocultural_dynamics_and_regional_iden.pdf&Expires=1759683476&Signature=Y1x9ohJAr6Anb30U-L27iI1NCoz~Yxcx3dIKGmsDPl7LLlt38vDBivW14bjZV5aZVmpFmMegcX9020~QyKi7-Ttp-WKHRjA2IG1VXBm5SSVGLLnfK32OuiFGc3mXAbuW5SXxHjFgtNGpBkk-CIMd1lVpQggAQYfkJ~r-qWpr~yO7d6QiN0ZeLr9vbvxyo7z3BcJBSA5NNDupEnMlK0PdnVcjcRq9VYCvAp3hD4f3Qdrf1958x4T1ROcElmk6ODk627Wm3~F-RRKkc6IYcBUxOVk4zBSy1IQO0NpQcKMdDsfv6ZqQYnqTv6JrFNboxbcwfqZug6OLHGII3Bsh7xsvAg__&Key-Pair-Id=APKAJLOHF5GGSLRBV4ZA Етнокультурна динаміка та регіональні ідентичності Півдня та Сходу України в 1991—2013 рр.]</ref><ref>{{navedi splet |url=https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |title=Динамика численности этнических украинцев в УССР: на основе итогов Всесоюзных переписей населения 1959 г., 1970 г. и 1979 г. |access-date=2024-10-02 |archive-date=2024-06-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240629092655/https://bibliotekanauki.pl/articles/568412 |url-status=live }}</ref>]] Ukrajina je bila po vojni opustošena in je potrebovala velike količine dela za obnovitev. Uničenih je bilo preko 700 mest in 28.000 vasi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20070929133150/https://www.britannica.com/eb/article-30082/Ukraine|archive-date=29 September 2007|title=Ukraine: World War II and its aftermath|access-date=12 September 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> V letih 1946 in 1947 je situacijo še dodatno poslabšala [[lakota]], do katere je prišlo zaradi suše in uničene infrastrukture. Umrlo je več deset tisoč ljudi.<ref name="dt-kul-dem-los">{{navedi splet |title=Демографічні втрати України в хх столітті |url=https://dt.ua/SOCIUM/demografichni_vtrati_ukrayini_v_hh_stolitti.html |author=Stanislav Kulčitski |publisher=Dzerkalo tižnja |date=2004-10-01 |place=Kijev |access-date=2021-01-20 |language=uk}}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 1945 je Ukrajinska SSR postala ena izmed ustanovnih članic [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]<ref name="un ukssr">{{navedi splet|url=https://www.un.org/depts/dhl/unms/ukraine.shtml|title=Activities of the Member States – Ukraine|access-date=17 January 2011|publisher=United Nations}}</ref> in je poleg Belorusije imela pravico glasovanja, čeprav nista bili samostojni (podlaga za to je bil poseben dogovor z [[Jaltska konferenca|Jaltske konference]]).<ref>{{navedi splet|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|title=United Nations|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. Roosevelt agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.|access-date=22 September 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|title=United Nations|url=https://2001-2009.state.gov/r/pa/ho/time/wwii/17604.htm|access-date=2014-09-22|publisher=U.S. Department of State|quote=Voting procedures and the veto power of permanent members of the Security Council were finalized at the Yalta Conference in 1945 when Roosevelt and Stalin agreed that the veto would not prevent discussions by the Security Council. In April 1945, new U.S. President Truman agreed to General Assembly membership for Ukraine and Byelorussia while reserving the right, which was never exercised, to seek two more votes for the United States.}}</ref> Republika se je tudi dodatno razširila z aneksacijo Zakarpatja. Prebivalstvo je postalo bolj homogeno zaradi povojnega [[Prisilno razseljevanje v Sovjetski zvezi|obsežnega prisilnega preseljevanja v Sovjetski zvezi]]. Odstranjene so bile različne skupnosti Nemcev in preostali [[Krimski Tatari]]. Do 1. januarja 1953 so Ukrajinci predstavljali 20% deportirancev v zvezi.<ref name="Malynovska">{{navedi splet|url=http://www.niisp.org.ua/defa~177.php|title=Migration and migration policy in Ukraine|first=Olena|last=Malynovska|date=14 June 2006|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20130923061703/http://niisp.org.ua/defa~177.php|archive-date=23 September 2013}}</ref> Po smrti Stalina leta 1953, je [[Nikita Hruščov]] postal novi vodja Sovjetske zveze in začel z [[Destalinizacija|destalinizacijo]] in otoplitvijo odnosov. Med njegovim vodenjem je bil [[Krim (polotok)|Krimski polotok]] vključen v Ukrajinsko SSR iz Ruske. Formalni razlog je bilo prijateljsko darilo, vendar je šlo tudi za ekonomske razloge.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|title=The Transfer of Crimea to Ukraine|access-date=25 March 2007|date=July 2005|publisher=International Committee for Crimea|archive-date=2017-02-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20170215025255/http://www.iccrimea.org/historical/crimeatransfer.html|url-status=dead}}</ref> To je bila zadnja ozemeljska širitev Ukrajine, njene meje so se ohranile vse do sodobne neodvisne države. Ukrajina je bila ena izmed najpomembnejših republik v zvezi. Več vodilnih položajev so zasedli Ukrajinci; mdr. tudi [[Leonid Brežnjev]], četrti voditelj zveze med 1964 in 1982. Kljub temu je bil on (poleg [[Volodimir Ščerbitski|Volodimirja Ščerbitskega]]) odgovoren za obsežno [[Rusifikacija|rusifikacijo]] Ukrajine in zatiranje nove generacije ukrajinskih intelektualcev, ki je bila poimenovana [[Šestdesetnjaki]].<ref>{{navedi knjigo|last1=Cook|first1=Bernard A.|url=https://books.google.com/books?id=hafLHZgZtt4C&q=shcherbytsky+russification&pg=PA1280|title=Europe Since 1945: An Encyclopedia|last2=Cook|first2=Bernard Anthony| date=2001| publisher=Taylor & Francis|isbn=978-0-8153-4058-4|language=en}}</ref> Do leta 1950 je republika presegla predvojne ravni industrijske proizvodnje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-url=https://web.archive.org/web/20080115052626/https://www.britannica.com/eb/article-30084/Ukraine|archive-date=15 January 2008|title=Ukraine – The last years of Stalin's rule|access-date=28 December 2007|website=Encyclopædia Britannica (fee required)|url-status=dead}}</ref> Ukrajina je postala vodilna v Evropi po industrijski proizvodnji<ref>Magocsi, p. 644</ref> in središče sovjetske vojaške industrije in visokotehnoloških raziskav.<ref>Magocsi, 1996, p. 704</ref> Sovjetska vlada je investirala v hidroenergetske in jerske projekte, ki so bili potrebni za zadostno oskrbo industrije z energijo. 26. aprila 1986 se je v [[Černobil|Černobilu]] z eksplozijo jedrskega reaktorja zgodila [[Černobilska nesreča]], ki je najhujša jedrska nesrečna v zgodovini.<ref>{{navedi novice| url=http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971|archive-url=https://archive.today/20120628220746/http://findarticles.com/p/articles/mi_m1309/is_n2_v33/ai_18795971/|url-status=dead|archive-date=28 June 2012|title='Sombre anniversary' of worst nuclear disaster in history – Chernobyl: 10th anniversary|access-date=16 December 2007|author=Remy, Johannes|year=1996|publisher=Find articles|work=UN Chronicle}}</ref> === Neodvisnost === {{further|Razpad Sovjetske zveze|Oranžna revolucija|Revolucija dostojanstva|Rusko-ukrajinska vojna|}}<!-- 1990-2022 --> [[Mihail Gorbačov]] je vodil politiko omejene liberalizacije javnega življenja in skušal reformirati stagnirajoče gospodarstvo. Poskus slednjega je bil neuspešen, demokratizacija Sovjetska zveze pa je podžgala nacionalistične in separatistične tendence med etničnimi manjšinami, tudi Ukrajinci.<ref>{{navedi knjigo|last=Geller|first=Mikhail|url=https://www.worldcat.org/oclc/24243579|title=Седьмой секретарь: Блеск и нищета Михаила Горбачева|date=1991|isbn=1-870128-72-9|edition=1st Russian|location=London|oclc=24243579|page=352=356}}</ref> 16. julija 1990 je kot del ti. Parade suverenosti novoizvoljeni vrhovni svet Ukrajinske SSR sprejel Deklaracijo o državni suverenosti Ukrajine.<ref>{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070927224650/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Declaration_of_State_Sovereignty_of_Ukraine_rev1.htm|archive-date=27 September 2007|title=Declaration of State Sovereignty of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=16 July 1990|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Nekateri komunisti so 1991 izvedli neuspešen [[Avgustovski puč|državni udar]], po katerem je 24. avgusta Ukrajina razglasila neodvisnost.<ref>{{navedi splet|url=http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20070930203430/http://gska2.rada.gov.ua:7777/site/postanova_eng/Rres_Declaration_Independence_rev12.htm|archive-date=30 September 2007|title=Verkhovna Rada of Ukraine Resolution On Declaration of Independence of Ukraine|access-date=12 September 2007|date=24 August 1991|website=Verkhovna Rada of Ukraine}}</ref> Ta je bila potrjena na [[Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)|referendumu]], kjer je 1. decembra 92% volilcev glasovalo za neodvisnost.<ref name="Nohlen_Stöver">Nohlen & Stöver, p1985</ref> Novi [[Predsednik Ukrajine|predsednik]] [[Leonid Kravčuk]] je podpisal [[Beloveški sporazum]], s katerim je Ukrajina postala ena izmed ustanovnih članic ohlapne [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]].<ref>{{navedi novice|title=Soviet Leaders Recall 'Inevitable' Breakup Of Soviet Union| url=http://www.rferl.org/content/article/1073305.html|work=RadioFreeEurope|date=8 December 2006|access-date=12 September 2007}}</ref> Kljub temu država ni nikoli postala njena polnopravna članica, saj ni ratificirala njenih ustanovnih sporazumov.<ref name=":2">{{navedi novice|url=https://www.radiosvoboda.org/a/ukrayina-dosi-v-snd-chy-ni/30969197.html|title="Україні не потрібно виходити із СНД – вона ніколи не була і не є зараз членом цієї структури"|newspaper=Радіо Свобода|date=26 November 2020|last1=Лащенко|first1=Олександр}}</ref> S tem je bila usoda Sovjetske zveze zapečatena, razpadla je 26. decembra 1991.<ref>{{navedi splet|last=Solodkov|first=Artem|date=27 December 2021|title=Период распада: последний декабрь Союза. 26 декабря 1991 года|url=https://www.rbc.ru/politics/27/12/2021/585bea709a794761ac0b5c55|access-date=11 March 2023|website=РБК|language=ru}}</ref> [[Slika:RIAN_archive_848095_Signing_the_Agreement_to_eliminate_the_USSR_and_establish_the_Commonwealth_of_Independent_States.jpg|sličica|Predsednik Ukrajine [[Leonid Kravčuk]] in ruski predsednik [[Boris Jelcin]] med podpisovanjem Beloveškega sporazuma, ki je vodil v [[razpad Sovjetske zveze]]]] Sprva je ekonomska prihodnost Ukrajine izgledala boljša kot v večini ostalih republik, čeprav je bila ekonomsko med revnejšimi.<ref name="Notstronk">{{navedi splet|last1=Sutela|first1=Pekka|title=The Underachiever: Ukraine's Economy Since 1991|url=https://carnegieendowment.org/2012/03/09/underachiever-ukraine-s-economy-since-1991-pub-47451|access-date=2022-08-03|website=Carnegie Endowment for International Peace|language=en}}</ref><ref>Shen, p. 41</ref> Vendar med prehodom iz komunizma na sistem prostega trga, je država utrpela hujšo gospodarsko krizo kot preostale nekdanje republike. Med krizo 1991-1999 je Ukrajina utrpela 60% padec BDP<ref name="IMF">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=1992&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=926&s=PPPGDP&grp=0&a=&pr1.x=41&pr1.y=2|title=Ukrainian GDP (PPP)|access-date=10 March 2008|website=World Economic Outlook Database, October 2007|publisher=International Monetary Fund (IMF)}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20000712025953/http://www.worldbank.org/html/prddr/trans/june1998/ukraine.htm|archive-date=12 July 2000|title=Can Ukraine Avert a Financial Meltdown?|access-date=16 December 2007|date=June 1998|website=World Bank}}</ref> in [[Hiperinflacija|hiperinflacijo]], ki je 1993 dosegla vrhunec 10.000%.<ref>{{navedi splet|last1=Figliuoli|first1=Lorenzo|last2=Lissovolik|first2=Bogdan|date=31 August 2002|title=The IMF and Ukraine: What Really Happened|url=http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20021017151905/http://www.imf.org/external/np/vc/2002/083102.htm|archive-date=17 October 2002|access-date=16 December 2007|website=International Monetary Fund}}</ref> Stabilizacija je bila dosežena šele po tem, ko je nova valuta, [[Ukrajinska grivna|grivna]], konec leta 1998 utrpela velik padec vrednosti, delno kot posledica [[Ruska finančna kriza (1998)|ruske finančne krize]] istega leta.<ref>{{navedi splet|title=Дефолт 1998 года: 10 лет спустя|url=https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|access-date=2022-08-04|website=ukraine.segodnya.ua|date=11 July 2022|language=ru|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804062644/https://ukraine.segodnya.ua/ukraine/defolt-1998-hoda-10-let-cpuctja-122939.html|url-status=dead}}</ref> Posledica neuspešne ekonomske politike 1990ih je bila masovna privatizacija državne lastnine v žepe novega socialnega sloja ekstremno bogatih in vplivnih posameznikov - [[Oligarhija|oligarhov]].<ref name="Notstronk" /> Po [[Velika finančna kriza|veliki finančni krizi]] (2007–2009) je Ukrajina zopet doživela hudo recesijo,<ref name="Notstronk" /> ki je sledila v novo recesijo po začetku [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] leta 2014 in še eno z [[Ruska invazija na Ukrajino|odkrito rusko invazijo leta 2022]].<ref>{{navedi splet|title=War to cause Ukraine economy to shrink nearly a third this year – EBRD report – Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/war-cause-ukraine-economy-shrink-nearly-third-year-ebrd-report|access-date=2022-08-03|website=ReliefWeb|date=10 May 2022|language=en}}</ref> Ukrajinska ekonomija je vse od osamosvojitve dosegala slabe rezultate, predvsem zaradi sistemske [[Korupcija|korupcije]] in slabega upravljanja.<ref>{{navedi splet|last=Dickinson|first=Peter|date=2021-06-19|title=Ukraine's choice: corruption or growth|url=https://www.atlanticcouncil.org/blogs/ukrainealert/ukraines-choice-corruption-or-growth/|access-date=2022-08-03|website=Atlantic Council|language=en-US}}</ref> V 1990ih je zato potekalo več organiziranih stavk in protestov.<ref>{{cite journal|last1=Aslund|first1=Anders|last2=Aslund|first2=Anders|date=Autumn 1995|title=Eurasia Letter: Ukraine's Turnaround|url=https://archive.org/details/sim_foreign-policy_fall-1995_100/page/125|journal=Foreign Policy|volume=100|issue=100|pages=125–143|doi=10.2307/1149308|jstor=1149308}}</ref> Ruska agresija je preprečila večje ekonomsko okrevanje v 2010ih,<ref>{{Cite journal| last=Mykhnenko| first=Vlad|date=2020-03-15|title=Causes and Consequences of the War in Eastern Ukraine: An Economic Geography Perspective|journal=Europe-Asia Studies|volume=72|issue=3|pages=528–560|doi=10.1080/09668136.2019.1684447|issn=0966-8136|doi-access=free|s2cid=214438848}}</ref> boj proti [[Pandemija covida-19|pandemiji covida-19]] pa je otežila nizka precepljenost in še potekajoča ruska invazija.<ref>{{Cite journal|last1=Ludvigsson|first1=Jonas F.|last2=Loboda|first2=Andrii|date=July 2022|title=Systematic review of health and disease in Ukrainian children highlights poor child health and challenges for those treating refugees|journal=Acta Paediatrica|language=en|volume=111|issue=7|pages=1341–1353|doi=10.1111/apa.16370|issn=0803-5253|pmc=9324783|pmid=35466444}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Impact of war on the dynamics of COVID-19 in Ukraine - Ukraine|url=https://reliefweb.int/report/ukraine/impact-war-dynamics-covid-19-ukraine|access-date=2022-08-04|website=reliefweb.int|date=17 April 2022|language=en}}</ref> Politiko Ukrajine sta zaznamovali dve temi; odnos med Ukrajino, Zahodom in Rusijo ter klasična delitev levo-desno.<ref>{{Cite journal|last=Shevel|first=Oxana|date=2015-09-01|title=The parliamentary elections in Ukraine, October 2014|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0261379415000608|journal=Electoral Studies|language=en|volume=39|pages=159–163|doi=10.1016/j.electstud.2015.03.015|issn=0261-3794}}</ref> Prva predsednika, Kravčuk in [[Leonid Kučma]], sta skušala držati ravnotežje med različnima vizijama prihodnosti države.<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2005-10-01|title=Neither East Nor West: Ukraine's Security Policy Under Kuchma|url=https://doi.org/10.1080/10758216.2005.11052215|journal=[[Problems of Post-Communism]]|volume=52|issue=5|pages=59–68|doi=10.1080/10758216.2005.11052215|issn=1075-8216|s2cid=157151441}}</ref> Kasnejša, [[Viktor Juščenko]] in [[Viktor Janukovič]], pa sta bila pro-zahodna oz. pro-ruska. Proti Janukoviču sta se razvili dve množični protestni gibanji. Leta 2004 je prišlo do [[Oranžna revolucija|Oranžne revolucije]], ko je več desettisoč protestnikov zaradi volilne prevare v prid Janukoviču zahtevalo ponovitev volitev (nato je bil izvoljen Juščenko). Pozimi 2013/2014 je potekalo gibanje [[Evromajdan]], ki je nastalo kot posledica Janukovičove zavrnitve podpisa sporazuma o približevanju EU. Po mesecih protestov, na katerih so Janukovičove sile ubile več kot 100 ljudi, je pobegnil v Rusijo, parlament pa ga je v [[Revolucija dostojanstva|revoluciji dostojanstva]] odstavil s položaja. Rusija ni želela priznati nove vlade, ki jo je imenovala »hunta« in trdila, da je šlo za »državni udar« s strani [[ZDA]].<ref>{{navedi splet|date=2014-04-25|title="Хунта" и "террористы": война слов Москвы и Киева|url=https://www.bbc.com/russian/blogs/2014/04/140425_blog_krechetnikov_harsh_speech|access-date=2022-08-04|website=BBC News Русская служба|language=ru}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Putin accuses US of orchestrating 2014 'coup' in Ukraine|date=22 June 2021|access-date=3 March 2022|url=https://www.aljazeera.com/news/2021/6/22/russias-putin-accuses-us-of-orchestrating-2014-coup-in-ukraine|publisher=Al Jazeera}}</ref><ref name="Partido da imprensa Golpista">{{navedi splet|title=The Maidan in 2014 is a coup d'etat: a review of Italian and German pro-Russian media|url=https://voxukraine.org/en/the-maidan-in-2014-is-a-coup-d-etat-a-review-of-italian-and-german-pro-russian-media|access-date=2022-08-04|website=|language=en-US}}</ref> [[Slika:Euromaidan_Kyiv_1-12-13_by_Gnatoush_009.jpg|sličica|[[Evromajdan]] v Kijevu decembra 2013]] Čeprav je Rusija leta 1994 podpisala [[Budimpeški memorandum]], v katerem ji je za zameno varovanja ozemeljske celovitosti Ukrajina predala svoj obsežen arzenal [[Jedrsko orožje|jedrskega orožja]] in raket, je po odstavitvi proruskega predsednika [[Rusko-ukrajinska vojna|napadla Ukrajino]]. Konec februarja in začetek marca 2014 je okupirala [[Krim (polotok)|Krim]] s ti. [[Mali zeleni možje|malimi zelenimi možmi]] ([[evfemizem]] za neoznačene ruske vojake). Po tem je prek [[Marionetna država|marionetnih separatističnih republik]] [[Donecka ljudska republika|Doneck]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansk]] sprožila [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|vojno v Donbasu]].<ref>{{Cite journal|last=Kuzio|first=Taras|date=2018-05-04|title=Euromaidan revolution, Crimea and Russia–Ukraine war: why it is time for a review of Ukrainian–Russian studies|url=https://doi.org/10.1080/15387216.2019.1571428|journal=Eurasian Geography and Economics|volume=59|issue=3–4|pages=529–553|doi=10.1080/15387216.2019.1571428|issn=1538-7216|s2cid=159414642}}</ref> Po mesecih spopadov in uspešni ukrajinski protiofenzivi je 24. avgusta 2014 Rusija [[Bitka za Ilovajsk|vstopila v Ukrajino]] z rednimi enotami. [[Oborožene sile Ukrajine|Ukrajinsko vojsko]] so potisnili na frontno črto, ki je bila od februarja 2015 do februarja 2022 ustaljena.<ref>{{Cite journal|last=Hosaka|first=Sanshiro|date=2019-07-03|title=Putin the 'Peacemaker'?—Russian Reflexive Control During the 2014 August Invasion of Ukraine|url=https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13518046.2019.1646950|journal=The Journal of Slavic Military Studies|language=en|volume=32|issue=3|pages=324–346|doi=10.1080/13518046.2019.1646950|issn=1351-8046|s2cid=210591255}}</ref> Konflikt je bil delno zamrznjen vse do 24. februarja 2022,<ref>{{Cite journal|last1=Potočňák|first1=Adam|last2=Mares|first2=Miroslav|date=2022-05-16|title=Donbas Conflict: How Russia's Trojan Horse Failed and Forced Moscow to Alter Its Strategy|journal=Problems of Post-Communism|volume=70|issue=4|pages=341–351|doi=10.1080/10758216.2022.2066005|issn=1075-8216|doi-access=free|s2cid=248838806}}</ref> ko je Rusija izvedla novo [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo, ki še traja]].<ref>{{navedi novice|last1=Lock|first1=Samantha|last2=Singh|first2=Maanvi|last3=Oladipo|first3=Gloria|last4=Michael|first4=Chris|last5=Jones|first5=Sam|date=24 February 2022|title=Ukraine-Russia crisis live news: Putin declares operation to 'demilitarise' Ukraine – latest updates|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/23/ukraine-russia-news-crisis-latest-live-updates-putin-biden-europe-sanctions-russian-invasion-border-troops|access-date=24 February 2022|issn=0261-3077}}</ref> Začetni ruski načrt za invazijo ni bil uspešen, Ukrajina je uspela osvoboditi mnoga območja in obraniti prestolnico;<ref>{{navedi splet|last=Lonas|first=Lexi|date=2022-05-12|title=5 ways Russia has failed in its invasion|url=https://thehill.com/policy/international/3486213-5-ways-russia-has-failed-in-its-invasion/|access-date=2022-08-04|website=The Hill|language=en-US}}</ref> vseeno danes [[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Rusija okupira]] približno 17 % Ukrajine. To vključuje dele [[Luganska oblast|Luganske]], [[Hersonska oblast|Hersonske]], [[Zaporoška oblast|Zaporoške]] in [[Donecka oblast|Donecke oblasti]] ter celoten [[Avtonomna republika Krim|Krim]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.theguardian.com/world/ng-interactive/2023/feb/21/a-year-of-war-how-russian-forces-have-been-pushed-back-in-ukraine|title=A year of war: how Russian forces have been pushed back in Ukraine|first1=Pablo|last1=Gutiérrez|first2=Ashley|last2=Kirk|website=the Guardian}}</ref> [[Slika:2022_Russian_invasion_of_Ukraine.svg|sličica|[[Ozemlja pod okupacijo Rusije#Okupirana ozemlja Ukrajine|Ozemlja pod okupacijo Rusije]] v Ukrajini ({{Datum}})]] Ruska agresija je celotno politično ozračje v državi obrnila proti zahodu. Kmalu po Janukovičovem pobegu je Ukrajina junija 2014 podpisala sporazum o povezavi z EU, državljanom pa je bila tri leta kasneje dodeljena pravica potovanja brez vizumov. Januarja 2019 je bila [[Pravoslavna cerkev Ukrajine]] priznana kot neodvisna od Moskovskega patriarhata, kar je razveljavilo odločitev konstantinopelskega patriarhata iz 1686, ki je patriarhat v Kijevu podredil Moskvi - to je predstavljalo hud udarec vplivu Moskve v Ukrajini.<ref>{{navedi splet|title=Ukraine Country Report|url=https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|access-date=2022-08-04|website=EU-LISTCO|date=11 December 2019|language=en-ZA|archive-date=2022-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20220804060354/https://www.eu-listco.net/publications/ukraine-country-report|url-status=dead}}</ref> Po invaziji leta 2022 je Ukrajina postala [[Potencialna širitev Evropske unije|kandidatka]] za članstvo v EU.<ref name="BBC News">{{navedi novice|date=2022-06-23|title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status|language=en-GB|work=[[BBC News]]|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467|access-date=2022-08-04}}</ref> V začetku 2023 se je začela obsežna protikorupcijska kampanja, ki je privedla do odstavitev mnogih oseb na vodilnih položajih.<ref>{{navedi novice|date=2023-01-24|title=Top Ukrainian officials quit in anti-corruption drive|language=en-GB|work=BBC News| url=https://www.bbc.com/news/world-europe-64383388|access-date=2023-01-25}}</ref> == Geografija == [[Slika:Typical agricultural landscape of Kherson Oblast.jpg|thumb|left|Tipična kulturna krajina v Ukrajini, modro nebo in rumeno polje pšenice, sta simbolno predstavljena na ukrajinski zastavi]] {{glavni|Geografija Ukrajine|Seznam naravnih rezervatov Ukrajine}} S površino 603.550 kvadratnih kilometrov je Ukrajina ena od 50 [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|največjih držav sveta]] in največja država, ki v celoti leži v Evropi (od evropskih držav je večja Rusija, katere večji del leži v [[Azija|Aziji]]).<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |title=Ukraine |work=The World Factbook |publisher=CIA |accessdate=8.6.2014 |archive-date=2016-07-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160709035611/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/up.html |url-status=dead }}</ref> Večino površja države predstavljajo obširne ravnice [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskega nižavja]], ki prehajajo v [[stepa|stepe]] in [[planota|planote]]. Prečkajo jih reke, ki se izlivajo v [[Črno morje]], največji od njih sta [[Dneper]] in [[Dnester]], na jugozahodu pa mejo z Romunijo predstavlja [[delta Donave]]. Na račun obsežnih rodovitnih ravnin, ki so posejane predvsem z [[žito]]m, je dobila Ukrajina vzdevek »žitnica Evrope«. Bolj gorato območje so le [[Karpati]] na zahodu države, kjer se nahaja tudi najvišji vrh v državi, [[Goverla]] z 2061 m [[Nadmorska višina|nadmorske višine]]. Največje mesto je glavno mesto [[Kijev]] na severu države, z okoli 2,8 milijona prebivalcev, več kot milijon pa jih imajo še [[Harkov]], [[Odesa]] in [[Dnipro]]. Pomembni naravni viri v Ukrajini vključujejo litij,<ref>{{Navedi novice|last=Tabuchi|first=Hiroko|date=2 March 2022|title=Before Invasion, Ukraine's Lithium Wealth Was Drawing Global Attention|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2022/03/02/climate/ukraine-lithium.html|accessdate=3 March 2022|issn=0362-4331}}</ref> zemeljski plin,<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> [[kaolinit]],<ref name=":0" /> les<ref>{{Navedi splet|last=Nature|first=Preferred by|title=Ukraine Timber Risk Profile|url=https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|accessdate=3 March 2022|website=NEPCon - Preferred by Nature|language=en|archive-date=2020-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20201126092543/https://preferredbynature.org/sourcinghub/timber/ukraine-timber-risk-profile|url-status=dead}}</ref> in obilo obdelovalnih površin.<ref>{{Navedi knjigo|date=2020|title=Overview of soil conditions of arable land in Ukraine – Study case for steppe and forest-steppe zones.|url=https://www.fao.org/documents/card/en/c/ca7761en/|accessdate=7 March 2022|work=Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo |doi=10.4060/ca7761en|isbn=978-92-5-132215-4|language=en}}</ref> Ukrajina ima veliko okoljskih problemov.<ref>{{Navedi splet|date=25 February 2022|title=Ukraine invasion: rapid overview of environmental issues|url=https://ceobs.org/ukraine-invasion-rapid-overview-of-environmental-issues/|accessdate=3 March 2022|website=CEOBS|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Bank|first=World|date=January 2016|title=Ukraine Country Environmental Analysis|url=https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/24971|journal=World Bank|language=en-US}}</ref> Nekatere regije nimajo zadostnih zalog pitne vode.<ref>{{Navedi splet|title=Water, sanitation and hygiene (WASH)|url=https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|accessdate=3 March 2022|website=www.unicef.org|language=en|archive-date=2022-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220303120132/https://www.unicef.org/ukraine/en/water-sanitation-and-hygiene-wash|url-status=dead}}</ref> Onesnaženost zraka in vode vplivata na državo, pa tudi na krčenje gozdov in onesnaženost s sevanjem na severovzhodu zaradi nesreče leta 1986 v jedrski elektrarni v [[Černobil|Černobilu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|title=Environmental issues in Ukraine|publisher=Naturvernforbundet|date=16 July 2017|accessdate=2022-04-22|archive-date=2022-03-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306201646/https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-ukraine/category948.html|url-status=dead}}</ref> === Podnebje === [[Slika:Koppen-Geiger_Map_UKR_present.svg|levo|sličica|[[Köppnova podnebna klasifikacija]]]] Ukrajina ima pretežno zmerno podnebje, razen južne obale Krima, ki ima subtropsko podnebje.<ref name="faoclimate">{{Navedi splet| url=http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|title=Ukraine|website=Country Pasture/Forage Resource Profiles|publisher=Food and Agriculture Organization|accessdate=8 August 2016|archive-date=2016-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20161006014817/http://www.fao.org/ag/agp/AGPC/doc/Counprof/Ukraine/ukraine.htm|url-status=dead}}</ref> Na podnebje vpliva zmerno topel, vlažen zrak iz Atlantskega oceana.<ref name="ebclimate">{{Navedi enciklopedijo|url=http://www.britannica.com/place/Ukraine|title=Ukraine – Climate|accessdate=20 October 2015|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref> Povprečne letne temperature se gibljejo med 5,5-7 °C na severu, na jugu pa do 11-13 °C.<ref name="ebclimate" /> Največ [[Padavine|padavin]] je na zahodu in severu, najmanj pa na vzhodu in jugovzhodu.<ref name="ebclimate" /> Zahodna Ukrajina, zlasti v Karpatih, prejme okoli 120 cm padavin letno, medtem ko Krim in obalna območja Črnega morja prejmejo okoli 40 cm.<ref name="ebclimate" /> Pričakuje se, da se bo razpoložljivost vode iz večjih porečij zmanjšala, zlasti poleti. To predstavlja tveganje za kmetijski sektor.<ref>{{Navedi časopis|last=Didovets|first=Iulii| last2=Krysanova|first2=Valentina| last3=Hattermann|first3=Fred Fokko|last4=del Rocío Rivas López|first4=María|last5=Snizhko|first5=Sergiy|last6=Müller Schmied|first6=Hannes|date=1 December 2020|title=Climate change impact on water availability of main river basins in Ukraine|url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2214581820302354|journal=Journal of Hydrology: Regional Studies|language=en|volume=32|pages=100761|doi=10.1016/j.ejrh.2020.100761|issn=2214-5818}}</ref> Negativni vplivi [[Podnebne spremembe|podnebnih sprememb]] na kmetijstvo se najbolj čutijo na jugu države, ki ima stepsko podnebje. [[Svetovna banka]] je izjavila, da je Ukrajina zelo ranljiva za podnebne spremembe.<ref>{{Navedi splet|title=World Bank Climate Change Knowledge Portal|url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/country/ukraine|website=climateknowledgeportal.worldbank.org|language=en}}</ref> === Biotska raznovrstnost === Ukrajina je razdeljena na šest kopenskih [[Ekoregija|ekoregij]]: [[srednjeevropski mešani gozdovi]], [[krimski submediteranski gozdni kompleks]], [[vzhodnoevropska gozdna stepa]], [[panonski mešani gozdovi]], [[Karpatski gorski iglavci|karpatski gorski gozdovi iglavcev]] in [[Pontsko-kaspijska stepa|pontska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{Navedi časopis|last=Dinerstein|first=Eric|last2=Olson|first2=David|last3=Joshi| first3=Anup|last4=Vynne|first4=Carly|last5=Burgess|first5=Neil D.|last6=Wikramanayake|first6=Eric|last7=Hahn|first7=Nathan|last8=Palminteri| first8=Suzanne|last9=Hedao|first9=Prashant| last10=Noss|first10=Reed| last11=Hansen|first11=Matt|display-authors=1|year=2017|title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm|journal=BioScience|volume=67|issue=6|pages=534–545|doi=10.1093/biosci/bix014|issn=0006-3568|pmc=5451287|pmid=28608869|doi-access=free}}</ref> Tam je nekoliko več [[Iglavci|iglastih]] kot [[Listavec|listnatih]] gozdov.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017">{{Navedi časopis|last=Shvidenko|first=Anatoly| last2=Buksha|first2=Igor|last3=Krakovska|first3=Svitlana|last4=Lakyda|first4=Petro|date=30 June 2017|title=Vulnerability of Ukrainian Forests to Climate Change|url=|journal=Sustainability| volume=9|issue=7|page=1152| doi=10.3390/su9071152|eissn=2071-1050|pmid=|doi-access=free|issn=2071-1050 }}</ref> Najbolj gosto gozdnato območje je [[Polesje]] na severozahodu; z borom, hrastom in brezo.<ref name="ShvidenkoBukshaKrakovska2017" /> Obstaja 45.000 živalskih vrst,<ref name="Conference2001">{{Navedi knjigo|last=Council of Europe. Conference|date=1 January 2001|title=Conference Sur la Conservation Et Le Suivi de la Diversite Biologique Et Paysagere en Ukraine|publisher=Council of Europe|pages=78–|isbn=9789287146458|oclc=1056440382|url=https://books.google.com/books?id=OuALwoUqnU8C&pg=PA78}}</ref> od katerih je približno 385 ogroženih vrst uvrščenih v [[Rdeča knjiga Ukrajine|Rdečo knjigo Ukrajine]].<ref name="State">{{Navedi splet|url=http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure%5Cfauna%5Cindex.htm|title=Welcome to State of The Environment in Ukraine|accessdate=21 October 2013|publisher=The Ministry for Environmental Protection and Nuclear Safety of Ukraine|archive-date=2009-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20090707031611/http://enrin.grida.no/htmls/ukraina/soe98/pressure/fauna/index.htm|url-status=dead}}</ref> [[Ramsarsko mokrišče|Mednarodno pomembna mokrišča]] pokrivajo več kot 7.000 km<sup>2</sup>.<ref name="wetland">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/sitelist.pdf|title=The List of Wetlands of International Importance|website=Ukraine|date=11 October 2013|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar Organization}}</ref><ref name="Ramsar">{{Navedi splet|url=http://www.ramsar.org/pdf/cop8/cop8_nrs_ukraine1.pdf|title=National planning tool for the implementation of the Ramsar Convention on Wetlands|year=2002|accessdate=21 October 2013|publisher=Ramsar organization}}</ref> == Politika == [[Slika:Chart Constitution of Ukraine EN.svg|sličica|Tabela političnega sistema Ukrajine|228x228_pik]] Ukrajina je republika z [[polpredsedniški sistem|polpredsedniškim sistemom]] z ločeno [[Zakonodajna oblast|zakonodajno]], [[Izvršilna oblast|izvršilno]] in [[Sodna oblast|sodno oblastjo]].<ref name="Choudhry 2018 p16.">{{Navedi knjigo|last=Choudhry|first=Sujit|title=Semi-presidentialism and Inclusive Governance in Ukraine Reflections for Constitutional Reform|publisher=International Institute for Democracy and Electoral Assistance|publication-place=Stockholm|year=2018|isbn=978-91-7671-154-5|oclc=1038616889|page=16|url=https://www.idea.int/sites/default/files/publications/semi-presidentialism-and-inclusive-governance-in-ukraine.pdf}}</ref> === Ustava Ukrajine === {{Glavni članek|Ustava Ukrajine}} [[Ustava Ukrajine]] je bila sprejeta in ratificirana junija 1996 na 5. zasedanju ukrajinskega parlamenta ''[[Vrhovna rada]]''.<ref name="UNIANCD28616">[http://www.unian.info/society/1389415-ukraine-celebrating-20th-anniversary-of-constitution.html Ukraine celebrating 20th anniversary of Constitution], UNIAN (28 June 2016)</ref> Ustava je bila sprejeta s 315 od 450 možnih glasov za (najmanj 300 za).<ref name="UNIANCD28616" /> Pravico do spremembe ustave po posebnem zakonodajnem postopku ima izključno parlament. Edini organ, ki lahko razlaga ustavo in ugotavlja ali je zakonodaja v skladu z njo je [[ustavno sodišče Ukrajine]]. Od leta 1996 dalje se [[državni praznik]] [[Dan ustave (Ukrajina)|Dan ustave]] praznuje 28. junija.<ref>[http://www.jamestown.org/single/?no_cache=1&tx_ttnews%5Btt_news%5D=38117 Yulia Tymoshenko Goes On Trial A Day Before Constitution Day], Eurasia Daily Monitor (30 July 2011)</ref><ref name="UW29121996">[http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml 1996: THE YEAR IN REVIEW] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160303190426/http://www.ukrweekly.com/old/archive/1996/529606.shtml |date=2016-03-03 }}, The Ukrainian Weekly (29 December 1996)</ref> === Predsednik, parlament in vlada === {{Glavni članek|Predsednik Ukrajine|Vrhovna rada}} {{Multiple image | total_width = 280 | image1 = Volodymyr Zelensky Official portrait.jpg | caption1 = {{small|[[Predsednik Ukrajine|Predsednik]]}}<br/>[[Volodimir Zelenski]] | link1 = Volodimir Zelenski | image2 = Корецький Сергій.webp | caption2 = {{small|[[Predsednik vlade Ukrajine|Premier]]}}<br/>[[Sergij Korecki]] | link2 = Sergij Korecki }} [[Predsednik Ukrajine|Predsednik]] je izvoljen s splošnim glasovanjem za petletni mandat in je uradni [[državni poglavar]].<ref>{{Navedi splet| url=http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3fart_id=235995&cat_id=32672|title=General Articles about Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Government Portal|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080120232454/http://www.kmu.gov.ua/control/en/publish/article%3Fart_id%3D235995%26cat_id%3D32672|archivedate=20 January 2008}}</ref> Zakonodajna veja Ukrajine vključuje enodomni parlament s 450 sedeži, Vrhovna rada.<ref>{{Navedi splet|url=http://portal.rada.gov.ua/|title=Verkhovna Rada of Ukraine|accessdate=24 December 2007|publisher=Vrhovna rada Ukrajine |archiveurl=https://web.archive.org/web/20071223190549/http://portal.rada.gov.ua/|archivedate=23 December 2007}}</ref> Parlament je v prvi vrsti odgovoren za oblikovanje izvršilne veje oblasti in [[Vlada Ukrajine|kabineta ministrov]], ki ga vodi [[Predsednik vlade Ukrajine|predsednik vlade]].<ref>{{Navedi splet|url=https://en.wikisource.org/wiki/Constitution_of_Ukraine,_2004|title=Constitution of Ukraine|accessdate=24 December 2007|website=Wikisource}}</ref> Predsednik ima pooblastilo za imenovanje ministrov za zunanje zadeve in obrambo ter pooblastilo za imenovanje generalnega tožilca in vodjo [[Varnostna služba Ukrajine|Varnostne službe]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Черноватий Л. М.|title=Практичний курс англійської мови. 4-й курс.: Підручник для ВНЗ|publisher=Нова Книга|pages=24–|isbn=9789663821757|url=https://books.google.com/books?id=8wbcCQAAQBAJ&pg=PA24}}</ref> [[Ustavno sodišče Ukrajine|Ustavno sodišče]] lahko razveljavi zakone, akte parlamenta in kabineta, predsedniške uredbe in akte [[Vrhovna Rada Krima|krimskega parlamenta]], če se ugotovi, da kršijo ustavo. Drugi normativni akti so predmet sodnega nadzora. [[Vrhovno sodišče Ukrajine|Vrhovno sodišče]] je glavni organ v sistemu sodišč splošne pristojnosti. Lokalna samouprava je uradno zagotovljena. Lokalni sveti in mestni župani so splošno izvoljeni in nadzorujejo lokalne proračune. Vodje območnih in okrajnih uprav imenuje predsednik na predlog predsednika vlade.<ref name="House2004">{{Navedi knjigo|last=Freedom House|date=13 September 2004|title=Nations in Transit 2004: Democratization in East Central Europe and Eurasia|publisher=Rowman & Littlefield Publishers|pages=639–|isbn=978-1-4617-3141-2|oclc=828424860|url=https://books.google.com/books?id=AsJlnVU4ipoC&pg=PA639}}</ref> === Oborožene sile === {{Glavni članek|Oborožene sile Ukrajine}} [[Slika:Kissing_the_flag.jpg|sličica|Genadij Lačkov, poveljnik ukrajinskega kontingenta v večnacionalnih silah – Irak, poljublja zastavo svoje države]] Po razpadu Sovjetske zveze je Ukrajina na svojem ozemlju podedovala vojaško silo s 780.000 ljudmi, opremljeno s tretjim največjim arzenalom jedrskega orožja na svetu.<ref name="milgov">{{Navedi splet|url=http://www.mil.gov.ua/index.php?lang=en&part=history&sub=history|title=The history of the Armed Forces of Ukraine|accessdate=5 July 2008|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.globalsecurity.org/wmd/world/ukraine/index.html|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=24 December 2007|publisher=GlobalSecurity.org}}</ref> Leta 1992 je Ukrajina podpisala [[lizbonski protokol|Lizbonski protokol]], s katerim se je država strinjala, da bo odstopila vse jedrsko orožje Rusiji in se pridružila [[Pogodba o neširjenju jedrskega orožja|Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja]] kot država brez jedrskega orožja. Do leta 1996 je država postala država brez jedrskega orožja.<ref name="milgov" /> Ukrajina je dosledno ukrepala v smeri zmanjšanja konvencionalnega orožja. Podpisala je [[Pogodba o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi|Pogodbo o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi]], ki je zahtevala zmanjšanje tankov, topništva in oklepnih vozil (vojaška sila se je zmanjšala na 300.000). Država načrtuje preoblikovanje sedanje vojske, ki temelji na obveznikih, v poklicno prostovoljno vojsko.<ref name="wbook06">{{Navedi splet| url=http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20071108143812/http://www.mil.gov.ua/files/white_book_eng2006.pdf| archivedate=8 November 2007|title=White Book 2006|accessdate=24 December 2007|publisher=Ministry of Defence of Ukraine}}</ref> Ukrajinska vojska je na predvečer [[Ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije 2022]] imela 196.600 aktivnih vojakov in okoli 900.000 rezervistov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.forces.net/news/numbers-how-does-ukraines-military-stack-against-russias|title=In numbers: How does Ukraine's military stack up against Russia?|first=Alex|last=Walters|website=Forces Network}}</ref> === Upravna delitev === {{Glavni članek|Upravna delitev Ukrajine}} [[Slika:Ukraine, administrative divisions (claims hatched) - de - colored.svg|sličica|desno|218x218px|Upravna delitev Ukrajine]] Ukrajina je upravno razdeljena na eno avtonomno republiko ([[Avtonomna republika Krim]]), 24 [[Oblasti Ukrajine|oblasti]] in dve mesti s posebnim statusom – Kijev (prestolnica) in [[Sevastopol]]. Oblasti in avtonomna republika se naprej delijo na 136 [[Rajoni Ukrajine|rajonov]], ti pa na 1469 [[Gromada|gromad]] (občin). Pred teritorialno in upravno reformo leta 2020 je Ukrajina uporabljala sistem, podedovan iz Sovjetske zveze, po katerem je obstajalo 490 rajonov in do 187 mest oblastnega pomena. Na tretji stopnji so se kraji delili na mesta rajonskega pomena, naselja mestnega tipa ter na podeželska naselja – »vasi« in »naselja«. {| class="wikitable" style="margin: 1em auto; min-width:80%;" |- !colspan=2|[[Oblasti Ukrajine|Oblasti]] |- | colspan=2 style="vertical-align:top;"|{{colbegin|colwidth=10em}} * [[Čerkaška oblast|Čerkaška]] * [[Černigovska oblast|Černigovska]] * [[Črnoviška oblast|Črnoviška]] * [[Dnipropetrovska oblast|Dnipropetrovska]] * [[Donecka oblast|Donecka]] * [[Ivano-Frankivska oblast|Ivano-Frankivska]] * [[Harkovska oblast|Harkovska]] * [[Hersonska oblast|Hersonska]] * [[Hmelnicka oblast|Hmelnicka]] * [[Kijevska oblast|Kijevska]] * [[Kirovogradska oblast|Kirovogradska]] * [[Luganska oblast|Luganska]] * [[Lvovska oblast|Lvovska]] * [[Mikolajivska oblast|Mikolajivska]] * [[Odeška oblast|Odeška]] * [[Poltavska oblast|Poltavska]] * [[Rivenska oblast|Rivenska]] * [[Sumska oblast|Sumska]] * [[Ternopilska oblast|Ternopilska]] * [[Viniška oblast|Viniška]] * [[Volinska oblast|Volinska]] * [[Zakarpatska oblast|Zakarpatska]] * [[Zaporoška oblast|Zaporoška]] * [[Žitomirska oblast|Žitomirska]] {{colend}} |- ![[Avtonomna republika]] ![[Mesta s posebnim statusom]] |- | style="vertical-align:top;" | * [[Avtonomna republika Krim]] | style="vertical-align:top;" | * [[Kijev|Mesto Kijev]] * [[Sevastopol|Mesto Sevastopol]] |} Avtonomna republika Krim in Sevastopol sta od 2014 okupirani s strani Rusije. Del Donecke in Luganske oblasti je od 2014 [[Vojna v Donbasu|pod nadzorom]] ruskih [[Marionetna država|marionetnih republik]]. Po [[Ruska invazija na Ukrajino|invaziji leta 2022]] je Rusija dodatno okupirala del Hersonske in Zaporoške oblasti. Mednarodna skupnost ne priznava nobene izmed okupacij oz. sledečih aneksacij, vsa ozemlja [[De iure - de facto|de iure]] pripadajo Ukrajini.<ref>{{Navedi novice|date=2022-09-30|title=Putin signs documents to illegally annex four Ukrainian regions, in drastic escalation of Russia's war|language=en-CA|work=The Globe and Mail|url=https://www.theglobeandmail.com/world/article-putin-signs-documents-to-unlawfully-claim-4-ukrainian-regions-in/|accessdate=2023-05-05}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://documents.un.org/access.nsf/get?OpenAgent&DS=A/RES/ES-11/4&Lang=E|title=Resolution adopted by the General Assembly on 12 October 2022|date=2022-10-12|accessdate=2024-02-26|website=un.org|publisher=United Nations}}{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Gospodarstvo == {{Glavni članek|Gospodarstvo Ukrajine}} Leta 2021 je bilo kmetijstvo največji gospodarski sektor, Ukrajina pa je bila največji svetovni izvoznik pšenice.<ref>{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Vendar Ukrajina ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi <ref name="poor">{{Navedi splet|url=https://voxukraine.org/en/why-is-ukraine-poor-look-to-the-culture-of-poverty/|title=Why Is Ukraine Poor? Look To The Culture Of Poverty|website=VoxUkraine|last=Bohdan Ben|date=25 September 2020|accessdate=4 March 2021}}</ref> in leta 2021 je bila korupcija v državi ocenjena najslabše na celini za [[Rusija#Korupcija|Rusijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine|url=https://www.transparency.org/en/countries/ukraine|accessdate=24 March 2022|website=Transparency International|language=en}}</ref> Leta 2021 je ukrajinski [[Bruto domači proizvod|BDP]] na prebivalca po pariteti kupne moči znašal nekaj več kot 14.000$.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2021/April/weo-report?c=926,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2019&ey=2026&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|title=World Economic Outlook Database, April 2021|publisher=International Monetary Fund| website=IMF.org|accessdate=17 April 2020}}</ref> Kljub zagotavljanju nujne finančne podpore je [[Mednarodni denarni sklad|MDS]] pričakoval, da se bo gospodarstvo leta 2022 zaradi [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|invazije Rusije močno]] skrčilo.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Leta 2021 je povprečna mesečna plača v Ukrajini dosegla najvišjo raven pri skoraj 14.300&nbsp;[[Ukrajinska grivna|₴]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/ukrainian-economy-in-2021-procrastination-without-innovation.html|title=Ukrainian Economy in 2021: Procrastination Without Innovation|last=Jaroslav Romanchuk|date=29 December 2021|publisher=Kyiv Post|accessdate=27 January 2022}}</ref> (okoli 465&nbsp;€).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.exchange-rates.org/exchange-rate-history/uah-eur-2021|title=UAH to EUR Exchange Rate History for 2021|accessdate=2024-04-13|website=exchange-rates.org}}</ref> Približno 1&nbsp;% Ukrajincev je leta 2019 živelo pod nacionalnim pragom revščine.<ref>{{Navedi splet|title=Poverty headcount ratio at national poverty lines (% of population) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.NAHC?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Brezposelnost v Ukrajini je bila leta 2019 4,5-odstotna.<ref>{{Navedi splet|title=Unemployment, total (% of total labor force) (national estimate) – Ukraine {{!}} Data|url=https://data.worldbank.org/indicator/SL.UEM.TOTL.NE.ZS?locations=UA|accessdate=17 April 2021|website=data.worldbank.org}}</ref> Leta 2019 je bilo 5–15&nbsp;% ukrajinskega prebivalstva uvrščenih v srednji razred.<ref>{{Navedi novice|date=10 October 2019|title=Where Ukraine's middle class is and how it can develop|work=The Ukrainian Week|last=Lyubomyr Shavalyuk|url=https://ukrainianweek.com/Economics/236449|accessdate=6 November 2020}}</ref> Leta 2020 je [[državni dolg]] Ukrajine znašal približno 50&nbsp;% njenega nominalnega BDP.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|title=Ukraine Government Debt: % of GDP|website=CEIC|accessdate=17 April 2021|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417135816/https://www.ceicdata.com/en/indicator/ukraine/government-debt--of-nominal-gdp#:~:text=In%20the%20latest%20reports%2C%20Ukraine,USD%20bn%20in%20Sep%202020.|url-status=dead}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> V letu 2021 sta bili pomembni sektorji mineralne surovine in lahka industrija.<ref name=":42">{{Navedi splet|last=Welle (www.dw.com)|first=Deutsche|title=Ukraine's economy is more than just wheat and commodities {{!}} DW {{!}} 15 March 2022|url=https://www.dw.com/en/ukraines-economy-is-more-than-just-wheat-and-commodities/a-61124847|accessdate=24 March 2022|website=DW.COM|language=en-GB}}</ref> Ukrajina proizvaja skoraj vse vrste transportnih vozil in vesoljskih plovil. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|title=Statistics of Launches of Ukrainian LV|accessdate=24 December 2007|website=www.nkau.gov.ua|publisher=State Space Agency of Ukraine|archive-date=2018-12-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20181210200631/http://www.nkau.gov.ua/nsau/catalogNEW.nsf/mainE/731F5A089D942FA8C2256FBF002DFA78?OpenDocument&Lang=E|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121232043/http://www.businessukraine.com.ua/missile-defence-nato-ukraine-s|archivedate=21 November 2008|title=Missile defence, NATO: Ukraine's tough call|accessdate=5 July 2008|publisher=Business Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|title=Ukraine Special Weapons|accessdate=5 July 2008|website=The Nuclear Information Project|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118091625/https://fas.org/nuke/guide/ukraine/|url-status=dead}}</ref> Letala [[Antonov (podjetje)|Antonov]] in tovornjaki [[KrAZ]] se izvažajo v številne države. [[Evropska unija]] je glavni trgovinski partner države.<ref name=":42" /> Pred [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] je bilo število [[Turizem v Ukrajini|turistov, ki so obiskali Ukrajino]], osmo v Evropi po lestvici [[Svetovna turistična organizacija|Svetovne turistične organizacije]].<ref>[https://web.archive.org/web/20080819191518/http://www.tourismroi.com/Content_Attachments/27670/File_633513750035785076.pdf UNWTO World Tourism Barometer, volume 6], [[UNWTO]] (June 2008)</ref> Ukrajina ima številne turistične znamenitosti: gorske verige, primerne za smučanje, pohodništvo in ribolov: obala [[Črno morje|Črnega morja]] priljubljena poletna destinacija; [[Naravni rezervat|naravni rezervati]] različnih [[Ekosistem|ekosistemov]]; cerkve, [[Grad|grajske]] ruševine in druge arhitekturne in parkovne znamenitosti. Kijev, Lvov, Odesa in [[Kamjanec-Podilski]] so bili glavna turistična središča Ukrajine, od katerih je vsako ponujalo številne zgodovinske znamenitosti in izredno gostoljubno infrastrukturo. Turizem je bil nekoč glavni opornik gospodarstva Krima, vendar se je število obiskovalcev po ruski priključitvi leta 2014 močno zmanjšalo.<ref>[https://www.bbc.co.uk/news/magazine-28688478 Tourism takes a nosedive in Crimea] bbc.co.uk, accessed 29 December 2015</ref> [[Sedem čudes Ukrajine]] in [[Sedem naravnih čudes Ukrajine]] sta izbor najpomembnejših znamenitosti Ukrajine, ki jih je izbrala širša javnost z glasovanjem po internetu. === Kmetijstvo === Ukrajina je med največjimi svetovnimi kmetijskimi proizvajalci in izvozniki in jo pogosto opisujejo kot "krušno košaro Evrope". V sezoni mednarodnega trženja pšenice 2020/21 (julij-junij) se je uvrstila na šesto mesto največjega izvoznika pšenice, kar predstavlja devet odstotkov svetovne trgovine s pšenico.<ref name=":02">{{Navedi knjigo|url=https://www.worldcat.org/oclc/1291390883|title=FOOD OUTLOOK - BIANNUAL REPORT ON GLOBAL FOOD MARKETS : november 2021.|date=2022|publisher=Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo |isbn=978-92-5-135248-9|location=[S.l.]|oclc=1291390883}}</ref> Država je tudi velik svetovni izvoznik koruze, ječmena in ogrščice. V letu 2020/21 je predstavljala 12 odstotkov svetovne trgovine s [[Koruza|koruzo]] in [[Ječmen|ječmenom]] ter 14 odstotkov svetovnega izvoza [[Repna ogrščica|oljne ogrščice]]. Njen trgovinski delež je še večji v sektorju sončničnega olja, saj je država v letih 2020/2021 predstavljala približno 50 odstotkov svetovnega izvoza.<ref name=":02" /> === Transport === {{Glavni članek|Promet v Ukrajini}} [[Slika:Скоростной_поезд_"Хендай".jpg|alt=HRCS2 unit|sličica|[[HRCS2]] [[ukrajinske železnice|Železniški promet]] je v Ukrajini zelo izkoriščen]] Uničenih je bilo veliko cest in mostov, mednarodna pomorska potovanja pa so bila blokirana zaradi ruske invazije na Ukrajino leta 2022.<ref>{{Navedi splet|date=14 March 2022|title=Ukraine economy could shrink by up to 35% in 2022, says IMF|url=https://www.theguardian.com/business/2022/mar/14/ukraine-economy-shrink-2022-imf-russia-war|accessdate=24 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Pred tem je mednarodni pomorski transport potekal predvsem skozi [[Pristanišče Odesa]], od koder so redno pluli trajekti v [[Carigrad]], [[Varna, Bolgarija|Varno]] in [[Haifa|Haifo]]. Največje trajektno podjetje, ki upravlja te poti, je bilo UkrFerry.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ukrferry.com/|title=Судоходная компания Укрферри. Морские паромные перевозки на Черном Море между Украиной, Грузией, Турцией и Болгарией|publisher=Ukrferry.com|accessdate=30 December 2010}}</ref> Več kot 1.600 km plovnih poti poteka na 7 rekah, večinoma na Donavi, Dnepru in [[Pripet (reka)|Pripetu]]. Vse ukrajinske reke pozimi zamrznejo, kar omejuje plovbo.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|title=Киевскую дамбу может разрушить только метеорит или война — Эксперт|website=www.segodnya.ua|accessdate=2022-04-23|archive-date=2012-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120219112757/http://www.segodnya.ua/news/14338802.html|url-status=dead}}</ref> [[Železniški promet v Ukrajini]] povezuje vsa večja urbana območja, pristanišča in industrijska središča s sosednjimi državami. Največja koncentracija [[Železniška proga|železniških tirov]] je regija Donbas.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ukraine/Resources-and-power|title=Ukraine - Resources and power &#124; Britannica|website=www.britannica.com}}</ref> Čeprav je železniški tovorni promet v devetdesetih letih dvajsetega stoletja upadel, je Ukrajina še vedno ena največjih uporabnikov železnic na svetu.<ref>{{Navedi splet|url=http://permanent.access.gpo.gov/lps3997/9510uktn.htm|title=Transportation in Ukraine|accessdate=22 December 2007|website=U.S. Government Printing Office}}</ref> [[Ukraine International Airlines]] je glavni in največji [[Letalska družba|letalski prevoznik]]<ref>"[https://www.whichairline.com/airlines/ukraine-international-airlines Ukraine International Airlines]."</ref> s sedežem v Kijevu<ref>"[https://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html Contact Ukraine International Airlines] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171214175226/http://www.flyuia.com/eng/company/ukraine-international-airlines/Contacts.html |date=2017-12-14 }}." Ukraine International Airlines. Retrieved on 21 June 2010. "ADDRESS: UKRAINE INTERNATIONAL AIRLINES 201-203, Kharkivske Road, Kyiv, 02121, Ukraine"</ref> in glavnim vozliščem na kijevskem [[Mednarodno letališče Borispol|mednarodnem letališču Borispol]]. Opravljal je domače in mednarodne potniške lete in tovorne storitve v Evropo, Bližnji vzhod, ZDA,<ref name="auto1">{{Navedi splet|title=Ukraine International Airlines launches direct Kyiv–New York flights|url=https://www.kyivpost.com/content/business/ukraine-international-airlines-launches-direct-kyiv-new-york-city-flights-350928.html|accessdate=24 April 2015|website=KyivPost|date=6 June 2014}}</ref> Kanado, <ref>{{Navedi novice|last=Liu|first=Jim|date=29 November 2017|title=Ukraine International plans Toronto launch in June 2018|work=Routesonline|url=https://www.routesonline.com/news/38/airlineroute/275955/ukraine-international-plans-toronto-launch-in-june-2018/|accessdate=29 November 2017}}</ref> in Azijo. === Energija === [[Slika:Electricity production by source, Ukraine, OWID.svg|sličica|Proizvodnja električne energije po virih, Ukrajina]] Energija v Ukrajini je v glavnem plinskega in premogovnega izvora, sledita ji jedrska energija in nato nafta.<ref name=":03">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Premogovniško industrijo je onemogočila vojna.<ref>{{Navedi splet|title=The paradox threatening Ukraine's post-coal future|url=https://www.opendemocracy.net/en/odr/the-paradox-threatening-ukraines-post-coal-future/|accessdate=27 February 2022|website=openDemocracy|language=en}}</ref> Večina plina in nafte je uvožena, vendar je [[energetska politika]] od leta 2015 prednostno razvejala oskrbo z energijo.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine - Countries & Regions|url=https://www.iea.org/countries/ukraine|accessdate=27 February 2022|website=IEA|language=en-GB}}</ref> Približno polovica proizvodnje električne energije je jedrska in četrtina premoga.<ref name=":04">{{Navedi splet|title=Mining – UkraineInvest|url=https://ukraineinvest.gov.ua/industries/mining/|accessdate=3 March 2022|language=en-US}}</ref> Največja [[jedrska elektrarna]] v Evropi, [[Jedrska elektrarna Zaporožje]], se nahaja v Ukrajini. Subvencije za fosilna goriva so leta 2019 znašale 2,2 milijarde USD.<ref>{{Navedi splet|title=Fossil-Fuel Subsidies in the EU's Eastern Partner Countries : Estimates and Recent Policy Developments|url=https://www.oecd-ilibrary.org/sites/38d3a4b5-en/index.html?itemId=/content/publication/38d3a4b5-en|accessdate=1 March 2022|website=OECD|language=en}}</ref> Do leta 2010 je vse ukrajinsko jedrsko gorivo prihajalo iz Rusije, zdaj pa večina ne.<ref>{{Navedi splet|title=Westinghouse and Ukraine's Energoatom Extend Long-term Nuclear Fuel Contract| url=http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140411173202/http://www.westinghousenuclear.com/News_Room/PressReleases/pr20140411.shtm|archivedate=11 April 2014|accessdate=15 April 2014|website=11 April 2014|publisher=Westinghouse}}</ref> Čeprav se tranzit plina zmanjšuje, je leta 2021 skozi Ukrajino teklo več kot 40 milijard kubičnih metrov (bcm) ruskega plina,<ref>{{Navedi novice|agency=Reuters|date=4 January 2022|title=Russian gas transit via Ukraine fell 25% in 2021|language=en|work=Reuters|url=https://www.reuters.com/markets/commodities/russian-gas-transit-via-ukraine-fell-25-2021-2022-01-04/|accessdate=26 February 2022}}</ref> kar je predstavljalo približno tretjino ruskega izvoza v druge evropske države.<ref>{{Navedi splet|last=Mazneva|first=Elena|title=Ukraine Gas Transit Uninterrupted Amid Local Pipe-Damage Reports|url=https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|accessdate=27 February 2022|website=BloombergQuint|language=en|archive-date=2022-02-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20220227121612/https://www.bloombergquint.com/politics/ukraine-gas-transit-uninterrupted-amid-local-pipe-damage-reports|url-status=dead}}</ref> Med rusko invazijo na Ukrajino leta 2022 je bilo uničene nekaj energetske infrastrukture.<ref>{{Navedi novice|last=Lock|first=Samantha|date=27 February 2022|title=Russia-Ukraine latest news: missile strikes on oil facilities reported as some Russian banks cut off from Swift system – live|language=en-GB|work=The Guardian|url=https://www.theguardian.com/world/live/2022/feb/27/russia-ukraine-latest-news-missile-strikes-on-oil-facilities-reported-as-some-russian-banks-cut-off-from-swift-system-live?filterKeyEvents=false&page=with%3Ablock-621aff5f8f08db56730fd45f|accessdate=27 February 2022|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Taylor|first=Kira|date=26 February 2022|title=Ukraine's energy system coping but risks major damage as war continues|url=https://www.euractiv.com/section/europe-s-east/news/ukraines-energy-system-coping-but-risks-major-damage-as-war-continues/|accessdate=27 February 2022|website=www.euractiv.com|language=en-GB}}</ref> 16. marca 2022 je [[Evropsko združenje sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja]] sporočilo, da sta bila ukrajinsko električno omrežje in elektroenergetsko omrežje [[Moldavija|Moldavije]] poskusno uspešno sinhronizirana s [[Sinhrono omrežje celinske Evrope|sinhronim omrežjem celinske Evrope]], kar državam omogoča, da svoje elektroenergetske sisteme ločijo od Rusije, prej del [[IPS/UPS|integriranega elektroenergetskega sistema]], ki vključuje tudi Belorusijo.<ref name="cbsnews-ukraine-grid">{{Navedi novice|title=Ukraine joins European power grid, ending its dependence on Russia|url=https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|accessdate=23 March 2022|work=CBS News|agency=Associated Press|issue=16 March 2022|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220316225624/https://www.cbsnews.com/news/ukraine-european-power-grid-russia/|archivedate=16 March 2022}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.entsoe.eu/news/2022/03/16/continental-europe-successful-synchronisation-with-ukraine-and-moldova-power-systems/|title=Continental Europe successful synchronisation with Ukraine and Moldova power systems|publisher=ENTSO-E|date=16 March 2022|accessdate=17 March 2022}}</ref> === Informacijska tehnologija === Internet v državi je robusten, ker je raznolik.<ref name=":3">{{Navedi splet|date=1 March 2022|title=Could Russia shut down the internet in Ukraine?|url=https://www.theguardian.com/world/2022/mar/01/could-russia-shut-down-the-internet-in-ukraine|accessdate=15 March 2022|website=the Guardian|language=en}}</ref> Ključni uradniki lahko kot rezervo uporabljajo [[Starlink]].<ref name=":3" /> Industrija IT je leta 2021 prispevala skoraj 5 odstotkov k BDP Ukrajine<ref>{{Navedi splet|last=Davies|first=Pascale|date=11 March 2022|title=Ukraine's tech companies are finding ways to help those fleeing war|url=https://www.euronews.com/next/2022/03/11/from-rescue-missions-to-finding-new-jobs-ukraine-s-tech-industry-is-helping-victims-of-rus|accessdate=15 March 2022|website=euronews|language=en}}</ref>, leta 2022 pa se je nadaljevala tako znotraj kot zunaj meja države.<ref>{{Navedi novice|last=Journal|first=Sam Schechner {{!}} Photographs by Justyna Mielnikiewicz/MAPS for The Wall Street|date=2 March 2022|title=Ukraine's Vital Tech Industry Carries On Amid Russian Invasion|language=en-US|work=Wall Street Journal|url=https://www.wsj.com/articles/ukraines-vital-tech-industry-carries-on-amid-russian-invasion-11646247631|accessdate=15 March 2022|issn=0099-9660}}</ref> == Kultura == [[File:Pysanky2011.JPG|thumb|Zbirka tradicionalnih ukrajinskih velikonočnih [[pirh|pirhov]] - ''pisanki''. Oblikovalski motivi na pisankah izvirajo iz zgodnjih slovanskih kultur.]] [[File:Christmas Vertep in Lviv. Photo 256.jpg|thumb|Praznovanje pravoslavnega božiča v Lvovu]]{{Glavni članek|Ukrajinska kultura}} Ukrajinski običaji so pod močnim vplivom pravoslavnega krščanstva, prevladujoče vere v državi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20041204115821/http://www.derzhkomrelig.gov.ua/info_zvit_2003.html |archive-date=4 December 2004 |title=State Department of Ukraine on Religious |access-date=27 January 2008 |website=2003 Statistical report |url-status=dead}}</ref> Tudi vloge spolov so bolj tradicionalne in stari starši imajo večjo vlogo pri vzgoji otrok kot na Zahodu.<ref>{{navedi knjigo|title=The Price of Freedom|url=https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse|last=Lysenko|first=Tatiana|publisher=Lulu Publishing Services|year=2014|isbn=978-1483405759|page=[https://archive.org/details/priceoffreedom0000lyse/page/4 4]}}</ref> Na kulturo Ukrajine so vplivale tudi njene vzhodne in zahodne sosede, kar se odraža v njeni [[ukrajinska arhitektura|arhitekturi]], [[ukrajinska glasba|glasbi]] in [[ukrajinska umetnost|umetnosti]]. Komunistična doba je precej močno vplivala na umetnost in pisanje Ukrajine.<ref>{{navedi splet |url=https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-url=https://web.archive.org/web/20080418030322/https://www.britannica.com/eb/article-30078/Ukraine |archive-date=18 April 2008 |title=Interwar Soviet Ukraine |access-date=12 September 2007 |website=Encyclopædia Britannica |quote=In all, some four-fifths of the Ukrainian cultural elite was repressed or perished in the course of the 1930s}}</ref> Leta 1932 je Stalin socialistični realizem naredil za državno politiko v Sovjetski zvezi, ko je razglasil odlok »o obnovi literarnih in umetniških organizacij«. To je močno zaviralo ustvarjalnost. V osemdesetih letih 20. stoletja je bila uvedena glasnost (odprtost) in sovjetski umetniki in pisatelji so se spet lahko svobodno izražali, kot so želeli. Leta 2023 je UNESCO vpisal 8 objektov v Ukrajini na seznam svetovne dediščine. Ukrajina je znana tudi po svojih dekorativnih in ljudskih tradicijah, kot so slikanje Petrikivka, kosivska keramika in kozaške pesmi.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art |url=https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Tradition of Kosiv painted ceramics |url=https://ich.unesco.org/en/RL/tradition-of-kosiv-painted-ceramics-01456 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |title=UNESCO – Cossack's songs of Dnipropetrovsk Region |url=https://ich.unesco.org/en/USL/cossacks-songs-of-dnipropetrovsk-region-01194 |access-date=4 March 2022 |website=ich.unesco.org |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Centre |first=UNESCO World Heritage |title=Ukraine – UNESCO World Heritage Convention |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/ua |access-date=2023-04-06 |website=UNESCO World Heritage Centre |language=en}}</ref> Med februarjem 2022 in marcem 2023 je UNESCO preveril škodo na 247 območjih, vključno s 107 verskimi območji, 89 stavbami umetniškega ali zgodovinskega pomena, 19 spomenikih in 12 knjižnicami. Od januarja 2023 je zgodovinsko središče Odese vpisano na seznam ogrožene svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |date=2023-02-02 |title=Unesco adds Ukrainian city of Odesa to World Heritage List of endangered sites |url=https://www.theartnewspaper.com/2023/02/02/ukrainian-city-of-odesa-added-to-unescos-world-heritage-list |access-date=2023-04-06 |website=The Art Newspaper – International art news and events}}</ref> Tradicija velikonočnih jajc, znanih kot pisanke, ima v Ukrajini dolge korenine. Ta jajca so risali z voskom, da so ustvarili vzorec; nato so jajca nanesli z barvo, da so jajca prijetno obarvana, barva pa ni vplivala na prej z voskom premazane dele jajca. Ko je bilo celotno jajce pobarvano, so vosek odstranili, tako da je ostal samo pisan vzorec. Ta tradicija je stara na tisoče let in pred prihodom krščanstva v Ukrajino. V mestu Kolomija blizu vznožja Karpatov je bil leta 2000 zgrajen muzej Pisanka, ki je bil leta 2007 nominiran za spomenik sodobne Ukrajine v okviru akcije Sedem čudes Ukrajine. Ministrstvo za kulturo Ukrajine je od leta 2012 oblikovalo Nacionalni popis elementov nesnovne kulturne dediščine Ukrajine,<ref>{{navedi splet |title=Про затвердження Порядку ведення Національного переліку елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://zakon.rada.gov.ua/go/z0020-18 |accessdate=2023-02-01 |website=Офіційний вебпортал парламенту України |language=uk}}</ref> ki je od februarja 2024 sestavljen iz 92 postavk.<ref>{{navedi splet |date=2024-02-23 |title=Національний перелік елементів нематеріальної культурної спадщини України |url=https://mcip.gov.ua/kulturna-spadshchyna/natsionalnyy-perelik-elementiv-nematerialnoi-kulturnoi-spadshchyny-ukrainy/ |access-date=2024-03-24 |website=mcip.gov.ua |language=uk}}</ref> === Območja svetovne dediščine === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Ukrajini}} *[[Kijev: cerkev sv. Sofije in z njo povezane samostanske stavbe, Kijevska Pečerska lavra]] — 1990, 2005, 2021 *[[Staro mestno jedro Lvova]] — 1998, 2008 *[[Rezidenca metropolitov pravoslavne cerkve Bukovine in Dalmacije v Černivcih]] - 2011 *[[Antično mesto Tavrični Hersones in njegova Hora v Sevastopolu]] - 2013 *[[Struvejev geodetski lok]] (del) – 1998 (pri Staro-Nekrasivki, Baranivki, Felštinu in Katerinivki) *[[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope]] — 2007, 2011, 2017, 2023 *[[Lesene cerkve Karpatske regije na Poljskem in v Ukrajini]] - 2013 *[[Zgodovinsko središče Odese]] - 2023 ogrožen == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} ==Viri== * {{navedi knjigo |author=Plokhy Sergii |year=2022 |title=Vrata Evrope Zgodovina Ukrajine |publisher=UMco |isbn=978-961-7136-31-9 |cobiss=108555779 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Україна|Ukrajina}} * [http://www.kmu.gov.ua/ Uradna spletna stran ukrajinske vlade] {{wikislovar}} {{Evropa}} {{OVSE}} {{Skupnost neodvisnih držav}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ukrajina|*]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 1991]] {{normativna kontrola}} nai6l966c7axfcrha0lxi4qgir0mmy2 Portugalska 0 4880 6753027 6741222 2026-09-20T09:42:09Z Ch 238626 ([[c:GR|GR]]) [[c:COM:FR|File renamed]]: [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1911.png]] → [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1910.png]] [[c:COM:FR#FR3|Criterion 3]] (obvious error) · Picture taken in 1910 ([https://www.museu.presi... 6753027 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = ''República Portuguesa'' | conventional_long_name = Portugalska republika | common_name = Portugalska | common_name2 = Portugalske | image_flag = Flag of Portugal.svg | image_coat = Coat_of_arms_of_Portugal.svg | image_map = EU-Portugal.svg | map_caption = Lega Portugalske (temno zelena)<br />- na [[Evropa|Evropski celini]] (siva)<br />- v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zelena) | national_anthem = ''[[A Portuguesa]]'' | official_languages = [[portugalščina]]<sup>1</sup> | capital = [[Lizbona]] | demonym = Portugalec, Portugalka | latd = 38 | latm = 46 | latNS = N | longd = 9 | longm = 11 | longEW = W | largest_city = capital | government_type = [[polpredsedniški sistem|polpredsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = [[predsednik Portugalske|predsednik]]: | leader_name1 = [[António José Seguro]] | leader_title2 = [[predsednik vlade Portugalske|predsednik vlade]]: | leader_name2 = [[Luís Montenegro]] | sovereignty_type = oblikovanje | sovereignty_note = | established_event1 = ustanovitev (prva grofija) | established_date1 = 868 | established_event2 = Ponovna ustanovitev (druga grofija) | established_date2 = 1095 | established_event3 = Bitka pri São Mamede, suverenost | established_date3 = 24. junij 1128 | established_event4 = Portugalska kraljevina | established_date4 = 25. julij 1139 | established_event5 = Pogodba iz Zamore, priznanje | established_date5 = 5. oktober 1143 | established_event6 = ''Manifestis Probatum'', papeško priznanje | established_date6 = 23. maj 1179 | established_event7 = Portugalska obnovitvena vojna, obnova | established_date7 = 1. december 1640 | established_event8 = Revolucija 5. oktobra 1910, republika | established_date8 = 5. oktober 1910 | established_event9 = ''Nageljnova revolucija'', demokratizacija | established_date9 = 25. april 1974 | established_event10 = portugalska ustava – današnja ustava | established_date10 = 25. april 1976 | established_event11 = Pristop k Evropski uniji | established_date11 = 1. januar 1986 | area_rank = 109. | area_km2 = 92.212<ref>{{in lang|pt}}{{navedi splet |title=Superfície Que municípios têm maior e menor área? |url=https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |publisher=Pordata |access-date=17 November 2020 |archive-date=2022-04-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220402143742/https://www.pordata.pt/Municipios/Superf%C3%ADcie-57 |url-status=dead }}</ref> | percent_water = 0,5 | population_estimate = 10.467.366<ref>{{navedi splet |url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=594879758&DESTAQUESmodo=2|title=População residente aumenta mais de 46 mil pessoas - 2022|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)|website=ine.pt |access-date=15 June 2023}}</ref> | population_estimate_year = 2022 | population_estimate_rank = 89. | population_census = 10.343.066<ref name="auto2">{{navedi splet | website=Statistics Portugal - Web Portal | date=23 November 2022 | url=https://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_destaques&DESTAQUESdest_boui=541064323&DESTAQUESmodo=2| access-date=23 November 2022 | title=Censos 2021 - Principais tendências ocorridas em Portugal na última década }}</ref> | population_census_year = 2021 | population_density_km2 = 114 | population_density_rank = 87. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.PT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=182,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2021&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Portugal) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=12 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 276,4 milijarde $ |GDP_nominal_rank = 49. |GDP_PPP = 465,1 milijarde $ |GDP_PPP_rank = 50. |GDP_nominal_per_capita = 26.879 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 41. |GDP_PPP_per_capita = 45.227 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 42. | Gini = 31,2 | Gini_year = 2020 | Gini_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | Gini_rank = | Gini_ref = <ref name="eurogini">{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income|publisher=[[Eurostat]]|access-date=21 June 2022|archive-date=9 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201009091832/https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|url-status=live}}</ref> | HDI = 0,866 | HDI_year = 2021 | HDI_change = <!-- rast/upad/nespremenjen --> | HDI_rank = 38. | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=[[United Nations Development Programme]]|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> | currency = [[evro]] ([[znak evra|€]])<sup>2</sup> | currency_code = EUR | time_zone = [[zahodnoevropski čas|WET]]<sup>3</sup> | utc_offset = ±0 | time_zone_DST = [[zahodnoevropski poletni čas|WEST]] | utc_offset_DST = +1 | cctld = [[.pt]]<sup>4</sup> | calling_code = 351 | footnote1 = Leta 1999 (''Lei n.º 7/99 de 29 de Janeiro'') je bila uradno priznana še [[mirandeščina]], ki jo govorijo v nekaterih vaseh občine [[Miranda do Douro]].<ref>[http://ec.europa.eu/education/policies/lang/languages/langmin/euromosaic/pt1_en.html#13 The Euromosaic study, Mirandese in Portugal], europa.eu - spletna stran [[Evropska komisija|Evropske komisije]], pridobljeno januarja 2007.</ref> Priznan je tudi [[portugalski znakovni jezik]]. | footnote2 = pred 1999: [[portugalski eskudo]]. | footnote3 = [[Azori]]: [[UTC]]-1; UTC [[evropski poletni čas|poleti]]. | footnote4 = Uporablja se tudi vsem državam članicam [[Evropska unija|Evropske unije]] skupna domena [[.eu]]. }} '''Portugalska''', uradno '''Portugalska republika''' ([[Portugalščina|portugalsko]] ''República Portuguesa''), je [[država]], katere celina je na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski [[arhipelag]] [[Azori]] in [[Madeira|Madeiro]]; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama. Portugalska je umeščena najbolj zahodno v celinskem delu Evrope, njen iberski del pa meji na zahodu in jugu na [[Atlantski ocean]] ter na severu in vzhodu na [[Španija|Španijo]], edino državo, ki ima kopensko mejo s Portugalsko. Uradni in državni jezik je [[portugalščina]]. Glavno in največje mesto je [[Lizbona]]. Portugalska je najstarejša neprekinjeno obstoječa nacionalna država na Iberskem polotoku in ena najstarejših v Evropi, njeno ozemlje je bilo neprekinjeno naseljeno, napadeno in se zanj borilo že od prazgodovine. Naselili so jo predkeltska in [[Kelti|keltska]] ljudstva, obiskovali so jih [[Feničani]], [[Puni|Kartažani]], stari [[Grki]] in vladali [[Rimljani]], ki so jim sledili vpadi [[Svebi|Svebov]] in [[Vizigoti|vizigotskih]] germanskih ljudstev. Po invaziji Mavrov na Iberski polotok je bila večina njenega ozemlja del [[Al Andaluz]]a. Portugalska je bila kot država ustanovljena med zgodnjo krščansko [[Rekonkvista|Rekonkvisto]]. Katoliška grofija '''Portucale''', ustanovljena leta 868, je postala pomembna po bitki pri São Mamedeju (1128). Kraljevina Portugalska je bila pozneje razglašena po bitki pri Ouriqueu (1139), neodvisnost od Leóna pa je bila priznana z pogodbo iz Zamore (1143).<ref>Brian Jenkins, Spyros A. Sofos, [https://books.google.com/books?id=LNRyNG9NNkcC&lpg=1 ''Nation and identity in contemporary Europe''], p. 145, Routledge, 1996, {{ISBN|0-415-12313-5}}</ref> V 15. in 16. stoletju je Portugalska vzpostavila prvi svetovni pomorski in trgovski [[Portugalski imperij|imperij]], s čimer je postala ena vodilnih svetovnih gospodarskih, političnih in vojaških sil.<ref>Melvin Eugene Page, Penny M. Sonnenburg, p. 481</ref> V tem obdobju, ki ga danes imenujemo doba odkritij, so portugalski raziskovalci začeli raziskovati morje z odkritjem tega, kar bo postalo [[Brazilija]] (1500). V tem času je Portugalska monopolizirala trgovino z začimbami, razdelila svet na hemisfere gospostva s Kastilijo, imperij pa se je razširil z vojaškimi pohodi v Aziji. Vendar so dogodki, kot so [[Lizbonski potres (1755)|potres v Lizboni leta 1755]], okupacija države med [[napoleonske vojne|napoleonskimi vojnami]] in neodvisnost Brazilije (1822), v veliki meri izbrisali prejšnje bogastvo Portugalske.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal/|title=The World Factbook|work=cia.gov|access-date=14 September 2015|archive-date=2021-01-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210109122645/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/portugal|url-status=dead}}</ref> Državljanska vojna med liberalnimi konstitucionalisti in konservativnimi absolutisti na Portugalskem zaradi kraljevega nasledstva je trajala od 1828 do 1834. Potem ko je revolucija leta 1910 odstavila monarhijo, je bila ustanovljena demokratična, a nestabilna prva portugalska republika, ki jo je kasneje nadomestil avtoritarni režim ''Estado Novo''. Demokracija je bila obnovljena po ''revoluciji nageljnov'' (1974), ki je končala portugalsko kolonialno vojno. Kmalu zatem je bila neodvisnost podeljena skoraj vsem njenim čezmorskim ozemljem. Predaja [[Macao|Macaa]] Kitajski (1999) je pomenila konec tega, kar lahko štejemo za enega najdlje živečih kolonialnih imperijev v zgodovini. Portugalska je pustila globok kulturni, arhitekturni in jezikovni vpliv po vsem svetu z zapuščino okoli 250 milijonov portugalsko govorečih ljudi in številnih kreolov s sedežem na Portugalskem. Je razvita država z naprednim gospodarstvom in visokim življenjskim standardom.<ref>{{navedi splet|date=8 April 2014|title=World Economic Outlook April 2014 - Recovery Strengthens, Remains Uneven|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408225045/http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2014/01/pdf/text.pdf|archive-date=8 April 2014|access-date=20 April 2021|website=imf.org}}</ref> Poleg tega se visoko uvršča v mir, demokracijo,<ref>{{navedi splet|url=https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|title=Democracy Reports &#124; V-Dem|website=www.v-dem.net|access-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621135623/https://www.v-dem.net/en/news-publications/democracy-reports/|archive-date=21 June 2019|url-status=dead}}</ref> svobodo tiska, stabilnost, družbeni napredek, blaginjo in znanje angleščine. Kot članica Združenih narodov, Evropske unije, schengenskega območja in Sveta Evrope (SE), je bila Portugalska tudi ena od ustanovnih članic Nata, evrskega območja, OECD in Skupnosti portugalskih jezikovnih držav. ==Etimologija== Beseda ''Portugalska'' po eni verziji izhaja iz rimsko-keltskega krajevnega imena ''Portus Cale'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.etymonline.com/word/portugal|title=Portugal – Origin and meaning of the name Portugal by Online Etymology Dictionary|website=Etymonline.com}}</ref> mesto, kjer zdaj stojita današnji [[Porto]] in [[Vila Nova de Gaia]], ob izlivu reke [[Douro]] (Duero) na severu današnje Portugalske. Ime mesta izvira iz latinske besede za pristanišče, ''portus'', vendar je drugi element ''Portus Cale'' manj jasen. Glavna razlaga imena je, da gre za [[etnonim]], ki izhaja iz [[Kultura Castro|ljudstva Castro]], znanega tudi kot Callaeci, [[Gallaeci]] ali Gallaecia, ki je zasedlo severozahod Iberskega polotoka.<ref name="academia.edu">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/31989410|title=Documentos danca portuguesa|first=Marcos|last=Winicius|via=www.academia.edu}}</ref> Imeni ''Cale'' in ''Callaici'' sta izvor današnjih ''Gaia'' in ''[[Galicija (Španija)|Galicija]]''.<ref name="ReferenceA">{{Cite journal|url=https://www.academia.edu/10819665|title=Origem e significado dos nomes de Portugal e da Galiza|first=Luís|last=Magarinhos|journal=Actas do III Congreso Internacional Sobre a Cultura Celta: Os Celtas da Europa Atlántica. 15, 16 e 17 de Abril de 2011. Narón. Pp. 537-546|date=January 2011|via=www.academia.edu}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Portugalske}} === Prazgodovina === Območje današnje Portugalske so naselili [[neandertalec|neandertalci]] in nato ''[[Homo sapiens]]'', ki so se sprehajali po brezmejnem območju severnega Iberskega polotoka. To so bile družbe za samooskrbo in čeprav niso ustanavljale uspešnih naselij, so tvorile organizirane družbe. Neolitska Portugalska je eksperimentirala z udomačitvijo pastirskih živali, vzrejo nekaterih žitnih pridelkov in rečnim ali morskim ribolovom.<ref name="Birmp1">David Birmingham (2003), p. 11</ref> Nekateri znanstveniki verjamejo, da je na začetku prvega tisočletja pred našim štetjem več valov Keltov vdrlo na Portugalsko iz Srednje Evrope in se poročilo z lokalnim prebivalstvom in tvorilo različna plemena.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=So1mDwAAQBAJ&q=different+celtic+tribes+in+Portugal&pg=PA63|title=Portugal: Third Edition|first1=Jay|last1=Heale|first2=Angeline|last2=Koh|first3=Elizabeth|last3=Schmermund|date=15 April 2016|publisher=Cavendish Square Publishing, LLC|isbn=978-1-5026-1694-4|via=Google Books}}</ref> Druga teorija kaže, da so Kelti naselili zahodno Iberijo/Portugalsko veliko pred kakršnimi koli velikimi keltskimi migracijami iz Srednje Evrope. Poleg tega so številni jezikoslovci, strokovnjaki za staro keltščino, predstavili prepričljive dokaze, da je tarteški jezik, ki so ga nekoč govorili v delih JZ Španije in JZ Portugalske, po strukturi vsaj protokeltski.<ref>{{navedi splet|url=https://www.historyireland.com/pre-history-archaeology/tartessian-europes-newest-and-oldest-celtic-language/|title=Tartessian, Europe's newest and oldest Celtic language|date=5 March 2013}}</ref> V tem obdobju in vse do rimskih vpadov je bila [[kultura Castro]] (različica [[Kultura žarnih grobišč|kulture žarnih grobišč]]) razvita na Portugalskem in v sodobni Galiciji. Ta kultura je skupaj z ohranjenimi elementi atlantske megalitske kulture in prispevki, ki prihajajo iz bolj zahodnih sredozemskih kultur, končala v tako imenovanem ''Cultura Castreja''.<ref>{{navedi splet|last=Trombetta|first=Silvana|date=29 March 2018|title=Celts and the Castro Culture in the Iberian Peninsula – issues of national identity and Proto-Celtic substratum|url=http://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|access-date=11 July 2020|website=ppg.revistas.uema.br|archive-date=2022-03-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20220318101400/https://ppg.revistas.uema.br/index.php/brathair/article/download/1785/1305|url-status=dead}}</ref> Ta poimenovanje se nanaša na značilno keltsko populacijo, imenovano 'dùn', 'dùin' ali 'don' v [[Gelska veja otoških keltskih jezikov|gelščini]] in ki so jo Rimljani v svojih kronikah imenovali ''castrae''. Na podlagi rimskih kronik o ljudstvu Callaeci, skupaj z pripovedmi ''Lebor Gabála Érenn'' <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/details/leborgablare01macauoft|title=Lebor gabála Érenn: The book of the taking of Ireland|first=Robert Alexander Stewart|last=Macalister|publisher=Dublin : Published for the Irish texts Society by the Educational Company of Ireland|via=Internet Archive}}</ref> in interpretacijo obilnih arheoloških ostankov po vsej severni polovici Portugalske in Galicije, je mogoče sklepati, da je obstajala matriarhalna družba z vojaško in versko aristokracijo verjetno fevdalnega tipa. Osebe največje avtoritete so bile poglavar vojaškega tipa in z avtoriteto v svojem Castru ali klanu ter druid, ki se je v glavnem nanašal na zdravstvo in vero, funkcije, ki bi lahko bile skupne več osebam. Keltska kozmogonija je ostala homogena zaradi sposobnosti druidov, da so se srečevali v svetih z druidi drugih območij, kar je zagotavljalo prenos znanja in najpomembnejših dogodkov. Prve dokumentarne reference na družbo Castro zagotavljajo kronisti rimskih vojaških pohodov, kot so med drugim [[Strabon]], [[Herodot]] in [[Plinij Starejši]], o družbeni organizaciji in opisovanju prebivalcev teh ozemelj, Gallaeci s severne Portugalske kot: »Skupina barbarov, ki preživijo dan v boju, noč pa obedujejo, pijejo in plešejo pod luno«. Bila so še druga podobna plemena in glavni med njimi so bili Luzitanci; jedro teh ljudi je ležalo v notranjosti osrednje Portugalske, medtem ko so obstajala številna druga sorodna plemena, kot so Kelti iz Alenteja in Cynetes ali Conii iz Algarve. Med plemeni ali pododdelki so bili Bracari, Coelerni, Equaesi, Grovii, Interamici, Leuni, Luanqui, Limici, Narbasi, Nemetati, Paesuri, Quaquerni, Seurbi, Tamagani, Tapoli, Turduli, Turduli Veteres, Turdulorum, Oppida in Turdulorum Zoelae. Feničani – Kartažani so v regiji Algarve ustanovili tudi nekaj majhnih, poltrajnih komercialnih obalnih naselij (kot je Tavira). <gallery> File:Anta de Arca.JPG|Bakrenodobni dolmen ''Anta da Arca'' File:Rock_Art_Foz_Coa_01.jpg| Najdišča prazgodovinske skalne umetnosti v dolini Côa. File:Centro_de_Alcalar_2017_-_Monumento_9_-_Entrada_(cropped).jpg|Megalitski spomeniki Alcalar, zgrajeni v 3. tisočletju pr. n. št. Citania briteiros casa 2.jpg|Primeri kulture Castro na severu Portugalske (9. – 1. st. pr. n. št.) - Citânia de Briteiros Ch%C3%A3o_cividade_terroso.JPG|Cividade de Terroso </gallery> === Rimska Luzitanija in Gallaecia === {{glavni|Luzitanija| Gallaecia|Hispanija}} [[File:Evora-RomanTemple edit.jpg|thumb|left| Rimski tempelj Évora v Alenteju je ena najbolje ohranjenih rimskih stavb v državi.]] [[File:Torre de Centum Cellas.jpg|thumb|right|upright=0.92| Centum Cellas v regiji Beira je rimska vila rustica iz 1. st. n. št.]] Rimljani so prvič napadli Iberski polotok leta 219 pr. n. št. Kartažani, rimski nasprotnik v [[punske vojne|punskih vojnah]], so bili izgnani iz svojih obalnih kolonij. V zadnjih dneh [[Julij Cezar|Julija Cezarja]] je bil skoraj ves polotok priključen [[Rimska republika|Rimski republiki]]. Rimsko osvajanje današnjega dela Portugalske je trajalo skoraj dvesto. Leta 155 pr.n.št., ko se je na severu začel upor, je doživela hudo nazadovanje. Luzitanci in druga domorodna plemena so pod vodstvom [[Virijat]]a prevzela nadzor nad vso zahodno Iberijo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|title=Viriathus And The Lusitanian War &#124; UNRV.com Roman History|website=www.unrv.com|access-date=2022-03-18|archive-date=2020-07-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20200707020716/https://www.unrv.com/bio/viriathus.php|url-status=dead}}</ref> Rim je v [[Luzitanija|Luzitanijo]] poslal številne legije in svoje najboljše generale, da bi zadušili upor, a brez uspeha – Luzitanci so osvajali ozemlje. Rimski voditelji so se odločili spremeniti svojo strategijo. Podkupili so Virijatove zaveznike, da so ga ubili. Leta 139 pr. n. št. je bil Virijat umorjen in Tautal je postal vodja Luzitancev. Rim je postavil kolonialni režim. Popolna romanizacija Luzitanije se je zgodila šele v vizigotski dobi. Leta 27 pr. n. št. je Luzitanija dobila status [[rimska provinca|rimske province]]. Kasneje je nastala severna provinca Luzitanija, znana kot Gallaecia, s prestolnico v Bracara Augusta, današnja [[Braga]].<ref>{{cite journal |last1=Conejo |first1=Noé |title=Coins and ''villae'' in late Roman Lusitania: collapse of the Roman currency economy? |journal=Post-Classical Archaeologies |volume=10 |year=2020 |pages=219–246 |url=http://www.postclassical.it/PCA_Vol.10_files/PCA10_Conejo.pdf }}</ref> Po vsej sodobni Portugalski je še vedno veliko ruševin ''castros'' (hribovskih utrdb) in ostankov kulture Castro. Nekateri mestni ostanki so precej veliki, kot sta [[Conímbriga]] in [[Mirobriga]]. Prva, poleg tega, da je ena največjih rimskih naselij na Portugalskem, je uvrščena tudi kot nacionalni spomenik. Conímbriga leži 16 kilometrov od [[Coimbra|Coimbre]], ki je bil starodavni ''Aeminium''. Na mestu je tudi muzej, ki prikazuje predmete, ki so jih arheologi našli med svojimi izkopavanji. Po vsej državi je ohranjenih več inženirskih del, kot so kopališča, templji, mostovi, ceste, cirkusi, gledališča in domovi za laike. Najdeni so bili tudi kovanci, nekateri kovani v luzitanski deželi, pa tudi številni kosi keramike. Med sodobnimi zgodovinarji sta [[Orozij|Paulus Orosius]] (ok. 375–418) <ref>David Rohrbacher, "Orosius," in ''The Historians of Late Antiquity'' (Routledge, 2002), [https://books.google.com/books?id=TLvK-_fk8TkC&pg=PA135&dq=Orosius+life+OR+biography+OR+born+OR+birth&lr=&num=100&as_brr=3&sig=ACfU3U2atlXMBUN45DliVbnt_fLlckZInw pp. 135–137.] Rohrbacher bases the date of birth on Augustine's description of Orosius as a "young priest" and a "son by age" in the period 414–418, which would place his age at 30 or younger.</ref> in Hydatius (ok. 400–469), škof Aquae Flaviae (sodobni Chaves), ki sta poročala o zadnjih letih rimske vladavine in prihodu germanskih plemen. === Germanska kraljestva: Svebi in Vizigoti === [[File:Reino suevo.svg|thumb|200px|right|Zemljevid kraljestva Svebov v 5. in 6. stoletju]] [[File:Iberia 560.svg|thumb|Vizigotsko kraljestvo v Iberiji okoli leta 560]] V zgodnjem 5. stoletju so germanska plemena in sicer [[Svebi]] in [[Vandali]] (Silingi in Hasdingi) skupaj s svojimi zavezniki, [[Sarmati]] in [[Alani]], vdrla na Iberski polotok, kjer so oblikovali svoje kraljestvo. Kraljestvo Svebov je bilo germansko post-rimsko kraljestvo, ustanovljeno v nekdanjih rimskih provincah Galecija-Luzitanija. Ostanke alanskih naselij iz 5. stoletja so našli v Alenquerju (iz starega germanskega ''Alan kerk'', templja Alanov), Coimbri in Lizboni.<ref>Milhazes, José. [http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 Os antepassados caucasianos dos portugueses]&nbsp;– Rádio e Televisão de Portugal in Portuguese. {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160101100219/http://www.rtp.pt/index.php?article=264957&visual=16&rss=0 |date=1 January 2016 }}</ref> Okoli leta 410 in v 6. stoletju je postalo uradno razglašeno kraljestvo Svebov, kjer je kralj Hermerik sklenil mirovno pogodbo z Gallaečani, preden je svoje posesti prepustil svojemu sinu Rechili. Leta 448 je Rechila umrl, pri čemer je državo v širitvi prepustil Rechiarju. Po porazu nad Vizigoti je bilo Svebsko kraljestvo razdeljeno, Frantan in Aguiulfo sta vladala hkrati. Oba sta vladala od 456 do 457, leta, ko je Maldras (457–459) ponovno združil kraljestvo. Po neuspešni rimsko-vizigotski zaroti je bil umorjen. Čeprav zarota ni dosegla svojega resničnega namena, je bilo Svebsko kraljestvo ponovno razdeljeno med dva kralja: Frumar (Frumario 459–463) in Remismund (Remismundo, Maldrasov sin) (459–469), ki bo ponovno združil očetovo kraljestvo leta 463. Zaradi vizigotskega vpliva je bil leta 465 prisiljen sprejeti [[arijanstvo]]. Do leta 500 je bilo v Iberiji nameščeno Vizigotsko kraljestvo, sedež je imelo v [[Toledo|Toledu]] in je napredovalo proti zahodu. Postali so grožnja svebski vladavini. Po Remismundovi smrti leta 469 je nastopilo mračno obdobje, ko skoraj vsa pisna besedila in poročila izginejo. To obdobje je trajalo do leta 550. O tem obdobju je znano le, da je Teodemundo najverjetneje vladal Svebom. Temno obdobje se je končalo z vladavino Karriarica (550–559), ki je leta 550 ponovno uveljavil katoliško krščanstvo. Nasledil ga je Teodemar (559–570), med čigar vladavino je potekal 1. koncil v Bragi (leta 561). [[File:Ariamirogaliza.jpg|thumb|left|Ilustrirana upodobitev prvega koncila v Bragi iz leta 561]] Sveti so pomenili napredek pri organizaciji ozemlja (''paroeciam suevorum'' – svebska župnija) in pokristjanjevanju poganskega prebivalstva (''De correctione rusticorum'') pod okriljem svetega [[Martin iz Brage|Martina iz Brage]] (''São Martinho de Braga'').<ref name="books.google.co.uk">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qa3DReKkS_gC&q=kingdom+of+the+suebi+braga+academia&pg=PA8 |title = Canonical Collections of the Early Middle Ages (Ca. 400-1140): A Bibliographical Guide to the Manuscripts and Literature|isbn = 978-0-8132-0918-0|last1 = Kéry|first1 = Lotte|last2 = Kery|first2 = Lotte|year = 1999}}</ref> Po Teodomirovi smrti je bil njegov naslednik Miro (570–583). V času njegovega vladanja je bil 2. koncil v Bragi (leta 572). Vizigotska državljanska vojna se je začela leta 577. Vmešal se je Miro. Pozneje leta 583 je organiziral tudi neuspešno odpravo za ponovno osvojitev Sevilje. Med vrnitvijo iz te neuspele operacije je Miro umrl. V Svebskem kraljestvu so se nadaljevali številni notranji boji. Eborico (Eurico, 583–584) je z prestola odstranil Audeca (584–585), ki ni uspel preprečiti invazije Vizigotov pod vodstvom Leovigilda. Vizigotska invazija, dokončana leta 585, je nekoč bogato in rodovitno kraljestvo Svebov spremenila v šesto provinco Gotskega kraljestva.<ref>{{navedi splet |url=https://doi.org/10.17077/etd.uyuwx4w2 |title= The development of church/state relations in the Visigothic Kingdom during the sixth century (507-601) Kingdom during the sixth century (507-60)|last= Osborne|first=Jason|date=2016 |website=iro.uiowa.edu|access-date=11 July 2020}}</ref> Leovigild je bil okronan za kralja Gallaecie, Hispanije in [[Narbonska Galija|Gallia Narbonensis]]. [[File:Cvp-00791-109v.jpg|thumb|right|upright|Svebski kralj Miro in sveti Martin iz Brage; c. 1145]] Naslednjih 300 let in do leta 700 so celotnemu Iberskemu polotoku vladali Vizigoti.<ref>{{Cite journal | doi=10.1080/00437956.1979.11435671| title=Social Implications of Borrowing: The Visigothic Element in Hispano-Romance| url=https://archive.org/details/sim_word_1979-12_30_3/page/257| year=1979| last1=Mason| first1=Patricia E.| journal=Word| volume=30| issue=3| pages=257–272| issn = 0043-7956}}</ref> Pod Vizigoti je bila Gallaecia dobro opredeljen prostor, ki ga je upravljal lasten dož. Doži so bili v tem času povezani z monarhijo in so v vseh zadevah delovali kot knezi. Oba "guvernerja" Vamba in Vittiza sta delovala kot doža (pozneje sta postala kralja v Toledu). Ta dva sta postala znana kot 'vitiziana', ki sta imela sedež na severozahodu in pozvala arabske osvajalce z juga, naj postanejo njihovi zavezniki v boju za oblast leta 711. Kralj [[Roderik]] (''Rodrigo'') je bil med nasprotovanjem tej invaziji ubit in tako postal zadnji vizigotski kralj Iberije. Od različnih germanskih skupin, ki so se naselile v zahodni Iberiji, so Svebi zapustili najmočnejšo trajno kulturno dediščino v današnji Portugalski, v Galiciji in zahodnem obrobju Asturije. Po besedah Dana Stanislawskega je portugalski način življenja v regijah severno od Tegusa večinoma podedovan od Svebov, kjer prevladujejo majhne kmetije, za razliko od velikih posesti južne Portugalske. ''Bracara Augusta'', sodobno mesto Braga in nekdanja prestolnica Gallaecia, je postala prestolnica Svebov. Poleg kulturnih in nekaterih jezikovnih sledi so Svebi zapustili najvišji germanski genetski prispevek Iberskega polotoka na Portugalskem in v Galiciji.<ref>{{navedi splet |last1=Hay |first1=Maciamo |title=Genetic history of the Spaniards and the Portuguese |url=https://www.eupedia.com/genetics/spain_portugal_dna.shtml |website=Eupedia }}</ref> Orozij, ki je takrat prebival v Hispaniji, kaže precej tiho začetno naselitev, prišleki obdelujejo svojo zemljo ali služijo kot telesni stražarji domačinov. Druga germanska skupina, ki je spremljala Svebe in se naselila v Gallaecii, so bili Buri. Naselili so se v regiji med rekama Cávado in Homem, na območju, znanem kot Terras de Bouro (Dežele Burov).<ref>Domingos Maria da Silva, ''Os Búrios'', Terras de Bouro, Câmara Municipal de Terras de Bouro, 2006. (in Portuguese)</ref> === Islamsko obdobje in Rekonkvista === [[File:Al Andalus - 2.png|thumb|left|upright=1.2|Kordobski kalifat v začetku 10. stoletja]] Današnja celinska Portugalska je bila med letoma 726 in 1249 skupaj z večino sodobne Španije del [[Al Andaluz]]a, po tem ko je [[Omajadski kalifat]] osvojil Iberski polotok. Ta vladavina je trajala od nekaj desetletij na severu do pet stoletij na jugu.<ref name="Britannica">{{navedi splet |title=Al-Andalus |url=https://www.britannica.com/place/Al-Andalus |publisher=Encyclopædia Britannica |access-date=19 March 2021}}</ref> Potem ko je v samo nekaj mesecih premagal Vizigote, se je Omajadski kalifat začel hitro širiti na polotoku. Od leta 726 je dežela, ki je zdaj Portugalska, postala del obsežnega Omajadskega kalifata v [[Damask]]u, ki se je raztezal od reke [[Ind]] na indijski podcelini do južne Francije, do propada leta 750. Tega leta je zahodni del imperija pridobil neodvisnost pod [[Abd Al Rahman I.|Abd Al Rahmanom I.]] z ustanovitvijo [[Kordovski emirat|emirata Córdoba]]. Po skoraj dveh stoletjih je emirat leta 929 postal [[Kordovski kalifat|kalifat Córdoba]], vse do njegovega razpada stoletje pozneje, leta 1031, na nič manj kot 23 majhnih kraljestev, imenovanih kraljestva [[Taifa]]. [[File:Portugal DSC04496 - MERTOLA (34025572830).jpg|thumb|right|Kip Ibn Qasija pred gradom Mértola v Alenteju]] Guvernerji Taifov so se vsak razglasili za emirja svojih provinc in vzpostavili diplomatske odnose s krščanskimi kraljestvi na severu. Večina današnje Portugalske je padla v roke Taife iz Badajoza iz rodbine [[Abasidi|Abasidov]] ([[Abasidski kalifat]]) in po kratkem obdobju efemerne lizbonske Taife leta 1022 padla pod oblast dominion Abbadidov Taife Sevilje. Obdobje Taife se je končalo z osvojitvijo [[Almoravidi|Almoravidov]], ki so prišli iz Maroka leta 1086 in so zmagali odločilno zmago v bitki pri Sagrajasu, čemur so sledili stoletje pozneje leta 1147, po drugem obdobju Taife, [[Almohadi]], prav tako iz Marakeša.<ref>Portugal musalman (Le) – VIIIe-XIIIe siècles par Christophe Picard – Maisonneuve et Larose – Collection Occident Musulman – 2001, 500 p. {{ISBN|2-7068-1398-9}}</ref> Al Andaluz je bil razdeljen na različna okrožja, imenovana ''Kura''. Največji Gharb Al-Andalus je bil sestavljen iz desetih kurov,<ref name="A. R. Disney, p.55">A History of Portugal and the Portuguese Empire, Vol. 1: From Beginnings to 1807: Portugal (Volume 1) p. 55</ref> vsak z ločenim glavnim mestom in guvernerjem. Glavna mesta tega obdobja na Portugalskem so bila v južni polovici države: Beja, Silves, Alcácer do Sal, Santarém in Lizbona. Muslimansko prebivalstvo regije so sestavljali predvsem domači iberski spreobrnjenci v islam (tako imenovani ''Muwallad'' ali [[Muladi]]) in [[berberi]]. Arabci so bili predvsem plemiči iz Sirije in Omana; in čeprav maloštevilni, so sestavljali elito prebivalstva. Berberi so bili prvotno iz [[Rif (gorovje)|gorovja Rif]] in [[Atlas (gorovje)|Atlasa]] v severni Afriki in so bili nomadi. === Portugalska grofija === [[File:Porto April 2019-18.jpg|thumb|upright= 0.8|left|Kip grofa Vímara Peresa, prvega portugalskega grofa]] Asturskega vizigotskega plemiča po imenu Pelagija Asturskega so leta 718 številni izrinjeni vizigotski plemiči izvolili za vodjo[66]. Pelagij je pozval, naj se preostanek krščanskih vizigotskih vojsk upre Mavrom in se ponovno združi v neosvojenem severnem asturskem višavju, danes bolj znanem kot [[Kantabrijsko gorovje]], v današnjem majhnem gorskem območju v severozahodni Španiji, ki meji na [[Biskajski zaliv]].<ref name="V. Livermore, 1969 pp. 32-33">H. V. Livermore, ''A New History of Portugal'' (Cambridge University Press: London, 1969) pp. 32–33.</ref> Pelagijev načrt je bil uporabiti Kantabrijske gore kot zatočišče in zaščito pred vdorom Mavrov. Nato je želel ponovno združiti krščanske vojske Iberskega polotoka in uporabiti Kantabrijske gore kot odskočno desko, s katere bi si lahko povrnil svoje ozemlje. Po tem, ko je leta 722 premagal Mavre v [[bitka pri Covadongi|bitki pri Covadongi]], je bil Pelagij razglašen za kralja, s čimer je ustanovil krščansko [[Astursko kraljestvo]] in začel vojno za ponovno osvajanje, v portugalščini znano kot ''Reconquista Cristã''. Konec 9. stoletja je območje Portugalske med rekama Minho in Duero od Mavrov ponovno osvojil plemič in vitez Vímara Peres po ukazu kralja Alfonsa III. Asturskega. Ko je ugotovil, da je imela regija prej dve veliki mesti – Portus Cale na obali in Braga v notranjosti, s številnimi mesti, ki so zdaj zapuščena –, se je odločil, da jih ponovno naselijo in obnovijo s portugalskimi in galicijskimi begunci ter drugimi kristjani.<ref name="QuidNovi">{{navedi knjigo |last1=Ribeiro |first1=Ângelo |last2=Hermano |first2=José |title=História de Portugal I&nbsp;– A Formação do Território |trans-title=History of Portugal: The Formation of the Territory |publisher=QuidNovi |year=2004 |isbn=989-554-106-6 |language=pt}}</ref> Poleg Arabcev z juga so obalne regije na severu napadali tudi [[Normani]] in [[Vikingi]], predvsem od leta 844. Zadnja velika invazija preko reke Minho se je končala s porazom Olafa. II Haraldssona leta 1014 proti galicijskemu plemstvu, ki je tudi ustavilo nadaljnje napredovanje v Portugalsko grofijo (''Condado de Portugal''). [[File:Henri de Bourgogne reçoit l'investiture du comté de Portugal, 1094 (Claude Jacquand, dit Claudius; 1841).png|thumb|right|''Henrik Burgundski prejme investituro Portugalske grofije leta 1096 od leónskega in kastiljskega kralja Alfonza VI.'', Claudius Jacquand]] Grof Vímara Peres<ref>{{navedi knjigo|url=https://www.academia.edu/23317651|title=O Conde Vímara Peres por A. de Almeida Fernandes|first=A. de Almeida|last=Fernandes|via=www.academia.edu}}</ref> je organiziral regijo, ki jo je ponovno osvojil, in jo povzdignil v status grofije ter jo poimenoval [[Portugalska grofija]] po glavnem pristaniškem mestu regije – ''Portus Cale'' ali sodobni [[Porto]]. Eno prvih mest, ki jih je Vimara Peres ustanovil v tem času, je Vimaranes, danes znan kot [[Guimarães]] – »rojstni kraj portugalskega naroda« ali »mesto zibelka« (''Cidade Berço'' v portugalščini). Potem ko je Portugalsko grofijo priključil eni od številnih grofij, ki so sestavljale Astursko kraljestvo, je kralj Alfonz III. Asturski leta 868 umestil Vímaro Peresa za prvega grofa Portus Cale (Portugalska). Regija je postala znana kot ''Portucale'', ''Portugale'' in hkrati ''Portugália'' –Portugalska grofija. Kasneje je bila Kraljevina Asturija razdeljena na številna krščanska kraljestva v Severni Iberiji zaradi dinastičnih delitev dediščine med kraljevimi potomci. S prisilno abdikacijo Alfonza III. Asturskega s strani njegovih sinov leta 910 se je kraljestvo razdelilo na tri ločena kraljestva. Tri kraljestva so se leta 924 na koncu ponovno združila pod krono [[Kraljevina León|Leóna]]. Leta 1093 je Alfonz VI. Leonski podelil grofijo Henriku Burgundskemu in ga poročil s svojo nezakonsko hčerko Terezo Leonsko zaradi njegove vloge pri ponovnem osvajanju dežele od Mavrov. Henrik je ustanovil svojo novo grofijo v ''Bracara Augusta'' (sodobna Braga), glavnem mestu starorimske province in tudi prejšnji prestolnici več kraljestev v prvih tisočletjih. === Neodvisnost in Alfonzova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = BatalhaOurique.jpg |caption1 = Bitka pri Ouriqueju, 1139 |image2 = Siege of Lisbon by Roque Gameiro.jpg |caption2 = Obleganje Lizbone, 1147 }} 24. junija 1128 se je pri Guimarãesu zgodila bitka pri São Mamedeju. [[Alfonz I. Portugalski|Afonso Henriques]], portugalski grof, je premagal svojo mater grofico Terezo in njenega ljubimca Fernão Peres de Trava, s čimer se je uveljavil kot edini vodja. Afonso je nato obrnil svoje roke proti Mavrom na jugu. Afonsovi pohodi so bili uspešni in 25. julija 1139 je dosegel izjemno zmago v bitki pri Ouriqueu, takoj zatem pa so ga njegovi vojaki soglasno razglasili za kralja Portugalske. To tradicionalno velja za priložnost, ko se je Portugalska grofija kot fevd Kraljevine León preoblikovala v neodvisno Kraljevino Portugalsko. Afonz je nato ustanovil prvi [[portugalski cortes|portugalski ''cortes'']] (zbor predstavnikov stanov kraljestva) v Lamegu, kjer ga je okronal nadškof v Bragi, čeprav je bila veljavnost Cortesa Lamego sporna in imenovana mit, ustvarjen med portugalsko obnovitveno vojno. Afonza je leta 1143 priznal leónski kralj Alfonz VII., leta 1179 pa [[papež Aleksander III.]] [[File:D. Afonso Henriques - The Portuguese Genealogy (Genealogia dos Reis de Portugal).png|thumb|upright=0.80|right|Afonso Henriques je bil zadnji portugalski grof in prvi portugalski kralj po zmagi v bitki pri Ouriqueu leta 1139. (Upodobljen v iluminiranem rokopisu iz 1530-ih)]] V obdobju rekonkviste so kristjani znova osvojili Iberski polotok izpod mavrske prevlade. Afonz I. in njegovi nasledniki so se ob pomoči vojaških samostanskih redov pomaknili proti jugu, da bi pregnali Mavre. V tem času je Portugalska pokrivala približno polovico svojega sedanjega območja. Leta 1249 se je rekonkvista končala z zavzetjem [[Algarve]] in popolnim izgonom zadnjih mavrskih naselij na južni obali, s čimer je Portugalska z manjšimi izjemami dobila današnje meje. V eni od teh situacij konflikta s Kastiljskim kraljestvom je Dinis I. Portugalski s kraljem Fernandom IV. Kastiljskim (ki ga je kot mladoletnika zastopala njegova mati, kraljica Maria de Molina) podpisal Alcañiceško pogodbo (1297), ki je določala, da je Portugalska ukinila dogovorjene pogodbe proti Kastiljskemu kraljestvu zaradi podpore infanta Juana de Castilla. Ta pogodba je med drugim vzpostavila razmejitev meje med kraljestvom Portugalsko in kraljestvom Leon, kamor je bilo vključeno sporno mesto Olivenza. Vladavina Dinisa I. (Denis I.), Afonza IV. in Pedra I. (Peter I.) je bila večinoma v miru s krščanskimi kraljestvi Iberija. Leta 1348 in 1349 je Portugalsko, tako kot ostalo Evropo, uničila [[črna smrt]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.abc.net.au/science/articles/2007/09/13/2031252.htm|title=Black death|first=Karl S.|last=Kruszelnicki|date=13 September 2007|website=Abc.net.au|access-date=2 April 2019}}</ref> Leta 1373 je Portugalska sklenila zavezništvo z Anglijo, ki je najdaljša zveza na svetu. Sčasoma je to preseglo geopolitično in vojaško sodelovanje (zaščita interesov obeh držav v Afriki, Ameriki in Aziji pred francoskimi, španskimi in nizozemskimi tekmeci) in ohranilo močne trgovinske in kulturne vezi med obema starima evropskima zaveznikoma. Zlasti v regiji Oporto je še danes viden angleški vpliv. === Ivanova era in doba odkritij === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Batalha de Aljubarrota 02.jpg |caption1 = Zmaga Ivana I. Portugalskega v bitki pri Aljubarroti je zagotovila Avižanom zahtevi na prestol. |image2 = Batalha 009 (4617766169).jpg |caption2 = [[Samostan Batalha]] je postavil kralj Ivan I. v spomin na svojo zmago v krizi proti Kastiliji 1383–1385. }} Leta 1383 je Ivan I. Kastiljski, mož Beatrice Portugalske in zet Ferdinanda I. Portugalskega, zahteval portugalski prestol. Frakcija drobnih plemičev in navadnih ljudi, ki jo je vodil Ivan Avižanski (pozneje portugalski kralj Ivan I.) in poveljeval general Nuno Álvares Pereira, je v bitki pri Aljubarroti premagala Kastiljce. S to bitko je rodbina [[Avižani|Avižanov]] postala vladajoča rodbina Portugalske. Portugalska je vodila evropsko raziskovanje sveta in [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]]. Princ [[Henrik Pomorščak]], sin portugalskega kralja Ivana I., je postal glavni pokrovitelj in vodja tega podviga. V tem obdobju je Portugalska raziskovala [[Atlantski ocean]] in odkrila atlantske arhipelage [[Azori|Azore]], [[Madeira|Madeiro]] in [[Zelenortski otoki|Zelenortske otoke]]; raziskovala afriško obalo; kolonizirana izbrana območja Afrike; odkrila vzhodno pot v Indijo okoli [[Rt dobrega upanja|Rta dobrega upanja]]; odkrila [[Brazilija|Brazilijo]], raziskala [[Indijski ocean]], vzpostavila trgovske poti po večini južne Azije; in poslala prva neposredna evropska pomorska trgovinska in diplomatska predstavništva na Kitajsko in Japonsko. Leta 1415 je Portugalska pridobila prvo od svojih čezmorskih kolonij z osvojitvijo Ceute, prvega uspešnega islamskega trgovskega središča v Severni Afriki. Sledila so prva odkritja v Atlantiku: Madeira in Azori, ki so privedla do prvih kolonizacij. [[File:Henry the Navigator1.jpg|thumb|right|upright|[[Henrik Pomorščak]]]] Skozi 15. stoletje so portugalski raziskovalci pluli ob obali Afrike in ustanovili trgovske postojanke za več običajnih vrst blaga, s katerim se je takrat trgovalo, od zlata do sužnjev, ko so iskali pot v Indijo in njene začimbe, po katerih so hrepeneli v Evropi. [[Pogodba iz Tordesillasa|Pogodbo iz Tordesillasa]], ki naj bi rešila spor, ki je nastal po vrnitvi [[Krištof Kolumb|Krištofa Kolumba]], je sklenil [[papež Aleksander VI.]], posrednik med Portugalsko in Španijo. Podpisana je bila 7. junija 1494 in je na novo odkrita zemljišča zunaj Evrope razdelila med obe državi vzdolž poldnevnika 370 milj zahodno od Zelenortskih otokov (ob zahodni obali Afrike). [[File:Ignoto portoghese, ritratto di un cavaliere dell'ordine di cristo, 1525-50 ca. 02.jpg|thumb|right| upright|[[Vasco da Gama]]]] Leta 1498 je [[Vasco da Gama]] uresničil tisto, za kar si je zadal Kolumb in postal prvi Evropejec, ki je po morju dosegel Indijo, prinesel gospodarsko blaginjo Portugalski in njenemu prebivalstvu z 1,7 milijona prebivalcev ter pomagal pri začetku [[portugalska renesansa|portugalske renesanse]]. Leta 1500 je portugalski raziskovalec Gaspar Corte-Real dosegel današnjo Kanado in ustanovil mesto Portugalska Cove-St. Philip's, Nnvo Fundlandijo in Labrador, veliko pred Francozi in Angleži v 17. stoletju in je bila le ena izmed mnogih portugalskih kolonizacijskih Amerik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.heritage.nf.ca/exploration/portuguese.html |title=The Portuguese Explorers: Newfoundland and Labrador Heritage |publisher=Heritage.nf.ca |access-date=31 January 2014}}</ref> Leta 1500 je [[Pedro Álvares Cabral]] odkril Brazilijo in jo zahteval za Portugalsko.<ref>Standardno stališče zgodovinarjev je, da je Cabral odnesel s tečaja, ko je plul po tokovih južnega Atlantika, opazil obalo Južne Amerike in tako po naključju odkril Brazilijo. Vendar pa za alternativni opis odkritja Brazilije glej [[Zgodovina Brazilije]]</ref> Deset let pozneje je [[Afonso de Albuquerque]] osvojil [[Goa|Goo]] v [[Indija|Indiji]], [[Muškat (mesto)|Muscat]] in Hormuz v [[Perzijski zaliv|Perzijskem zalivu]] ter [[Melaka|Melako]], ki je zdaj država v [[Malezija|Maleziji]]. Tako je imel portugalski imperij prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in južnem Atlantiku. Portugalski mornarji so se odločili doseči vzhodno Azijo s plovbo proti vzhodu iz Evrope in pristali na mestih, kot so Tajvan, Japonska, otok [[Timor]] in na [[Moluki]]h. Čeprav je dolgo časa veljalo, da so bili Nizozemci prvi Evropejci, ki so prispeli v Avstralijo, obstaja tudi nekaj dokazov, da so Portugalci morda odkrili Avstralijo leta 1521.<ref>{{navedi novice|author=Giles Tremlett |url=https://www.theguardian.com/world/2007/mar/22/uk.australia |title=Another nail in Cook's coffin as map suggests he was pipped by Portugal |newspaper=The Guardian |date=22 March 2007 |access-date=31 January 2014}}</ref> Od leta 1519 do 1522 je [[Ferdinand Magellan]] (Fernão de Magalhães) organiziral špansko odpravo v Vzhodno Indijo, ki je privedla do prvega obkrožanja sveta. Magellan se ni nikoli vrnil v Evropo, saj so ga leta 1521 ubili domačini na Filipinih. Zaragoška pogodba, podpisana 22. aprila 1529 med Portugalsko in Španijo, je določila antimeridian do razmejitvene črte, določene v pogodbi iz Tordesillasa. Zaradi vseh teh dejavnikov je od 15. stoletja do poznega 16. stoletja Portugalska postala ena glavnih svetovnih gospodarskih, vojaških in političnih sil. (Glej tudi: [[Portugalski imperij]]) === Iberska unija, obnova in zgodnja brigantinska doba === [[File:All_areas_of_the_world_that_were_once_part_of_the_Portuguese_Empire.png|thumb|left|upright=1.3|Območja po vsem svetu, ki so bila na neki točki svoje zgodovine del portugalskega imperija]] Portugalska je prostovoljno vstopila v dinastično unijo med letoma 1580 in 1640. To se je zgodilo, ker sta zadnja dva kralja iz rodbine Aviz – kralj Sebastian, ki je umrl v bitki pri Alcácer Quibirju v Maroku, in njegov prastric in naslednik, kralj kardinal Henrik Portugalski – oba sta umrla brez dedičev, kar je povzročilo portugalsko nasledstveno krizo leta 1580. Kasneje je španski prestol prevzel [[Filip II. Španski]] in je bil sprejet kot Filip I. Portugalski. Portugalska ni izgubila svoje formalne neodvisnosti in je za kratek čas oblikovala zvezo kraljestev. V tem času je bila Španija geografska [[regija]].<ref>{{navedi splet|url=http://digital.csic.es/bitstream/10261/9858/1/1812Cadiz.pdf|title=Peña, Lorenzo. Un puente jurídico entre Iberoamérica y Europa:la Constitución española de 1812. Instituto de Filosofía del CSIC}}</ref> Združitev obeh kron je Portugalski odvzela neodvisno zunanjo politiko in jo pripeljala do vpletenosti v [[osemdesetletna vojna|osemdesetletno vojno]] med Španijo in Nizozemsko. Vojna je povzročila poslabšanje odnosov z najstarejšo zaveznico Portugalske, Anglijo, in izgubo Hormuza, strateške trgovske postaje med [[Iran]]om in [[Oman]]om. Od leta 1595 do 1663 je nizozemsko-portugalska vojna vključevala predvsem nizozemske družbe, ki so vdrle v številne portugalske kolonije in komercialne interese v Braziliji, Afriki, Indiji in na Daljnem vzhodu, kar je povzročilo izgubo portugalskega indijskega monopola na morju. Leta 1640 je [[Ivan IV. Portugalski]] vodil vstajo, ki so jo podprli nezadovoljni plemiči, in je bil razglašen za kralja. Portugalska obnovitvena vojna je končala šestdesetletno obdobje Iberske unije pod [[Habsburžani]]. To je bil začetek [[Rodbina Bragança|rodbine Bragança]], ki je vladala na Portugalskem do leta 1910. {{multiple image |direction = vertical |align = right |width = |footer = |image1 = John V of Portugal Pompeo Batoni.jpg |caption1 = Kralj Ivan V. je skrbel za številna umetniška dela, s čimer si je prislužil epitet portugalskega sončnega kralja. |image2 = Europa - Portugal - Lisboa - Mafra - Palacio.jpg |caption2 = Kraljevski palačni kompleks Mafra, Unescov seznam svetovne dediščine. }} Najstarejši sin kralja Ivana IV. je zavladal kot Afonz VI., vendar ga je zaradi fizičnih in duševnih težav premagal Luís de Vasconcelos e Sousa, 3. grof Castelo Melhor. V palačnem udaru, ki sta ga organizirala kraljeva žena Maria Francisca Savojska in njegov brat Pedro, vojvoda Beja, je bil kralj Afonz VI. razglašen za duševno nesposobnega in izgnan najprej na Azore in nato v kraljevo [[Narodna palača Sintra|palačo Sintra]] zunaj Lizbone. Po Afonsovi smrti je Pedro prišel na prestol kot kralj [[Peter II. Portugalski|Pedro II.]] V času Pedrove vladavine se je utrdila narodna neodvisnost, imperialna širitev in naložbe v domačo proizvodnjo. Sin Petra II., [[Ivan V. Portugalski]], je videl vladavino, za katero je značilen priliv zlata v blagajne kraljeve zakladnice, ki ga je večinoma dobavljala [[kraljeva petina]] (davek na plemenite kovine), ki so jo prejemali od [[portugalski imperij|portugalskih kolonij]] Brazilije in Maranhãa. Brez upoštevanja tradicionalnih portugalskih institucij upravljanja je Ivan V. deloval kot absolutni monarh in skoraj izčrpal davčne prihodke države za ambiciozna arhitekturna dela, predvsem [[palača Mafra|palačo Mafra]], ter od naročil in dodatkov za svoje velike umetniške in literarne zbirke. Zaradi hrepenenja po mednarodnem diplomatskem priznanju je Ivan porabil velike vsote tudi za veleposlaništva, ki jih je pošiljal na evropske dvore, najbolj znani sta bili tisti, ki jih je poslal v Pariz leta 1715 in v Rim leta 1716. Uradne ocene – in večina dosedanjih ocen – uvrščajo število portugalskih migrantov v [[Kolonija Brazilija|kolonialno Brazilijo]] med zlato mrzlico 18. stoletja na 600.000.<ref name="ibge">{{navedi splet|url=http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |title=IBGE teen |publisher=Ibge.gov.br |access-date=11 February 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120125045233/http://www.ibge.gov.br/ibgeteen/povoamento/portugueses.html |archive-date=25 January 2012 }}</ref> To je predstavljalo eno največjih premikov evropskega prebivalstva v kolonije v Ameriki v kolonialnih časih. === Pombalova era in razsvetljenstvo === [[File:SebastiãoJoseph.png|thumb|left|upright=0.9|Prvi markiz Pombal je dejansko vladal Portugalski kot razsvetljeni despot v času vladavine kralja Jožefa I.]] Leta 1738 je ''fidalgo'' – plemič – Sebastião José de Carvalho e Melo (kasneje oplemeniten kot 1. markiz Pombal) začel diplomatsko kariero kot portugalski veleposlanik v Londonu in pozneje na Dunaju. Portugalska kraljica žena, nadvojvodinja [[Maria Ana Avstrijska]], je imela rada Carvalho e Mela; in potem ko mu je umrla prva žena, je ovdovelemu Carvalho e Melu uredila drugo poroko s hčerko avstrijskega feldmaršala [[Leopold Josef Daun|Leopolda Josefa]], grofa von Dauna. Kralj [[Ivan V. Portugalski]] pa ni bil zadovoljen in je leta 1749 odpoklical Carvalho e Mela na Portugalsko. Ivan V. je naslednje leto umrl, okronan je bil njegov sin Jožef. V nasprotju s svojim očetom je bil Jožefu Carvalho e Melo naklonjen in z odobritvijo kraljice matere je Carvalho e Mela imenoval za ministra za zunanje zadeve. Ko se je kraljevo zaupanje v Carvalho e Mela povečalo, mu je kralj zaupal večji nadzor nad državo. Do leta 1755 je postal predsednik vlade Sebastião José de Carvalho e Melo. Navdušen nad britanskim gospodarskim uspehom, ki mu je bil priča iz časa veleposlanika, je podobno gospodarsko politiko uspešno izvajal na Portugalskem. Odpravil je [[suženjstvo]] v celinski Portugalski in v portugalskih kolonijah v Indiji, reorganiziral vojsko in mornarico, prestrukturiral [[Univerza v Coimbri|univerzo v Coimbri]] in končal pravno diskriminacijo različnih krščanskih sekt na Portugalskem z odpravo razlikovanja med starimi in novimi kristjani. Največje reforme Carvalho e Mela so bile gospodarske in finančne, z ustanovitvijo več podjetij in cehov, ki so urejali vsako trgovsko dejavnost. Ustvaril je enega prvih sistemov označevanja geografskega porekla na svetu z razmejitvijo regije za proizvodnjo Porta, da bi zagotovil kakovost vina; in to je bil prvi poskus nadzora kakovosti in proizvodnje vina v Evropi. Vladal je z močno roko, tako da je uvedel strog zakon vsem slojem portugalske družbe, od visokega plemstva do najrevnejšega delavskega razreda, skupaj s širokim pregledom davčnega sistema države. Te reforme so mu pridobile sovražnike v višjih slojih, zlasti med visokim plemstvom, ki ga je preziralo kot družbenega nadobudneža. {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 |image1 = Ruinas da Praça da Patriarcal após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width1= 1012 |height1= 716 |image3 = Ruinas da Igreja de S. Paulo após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width2= 1012 |height2= 716 |image2 = Ruinas da Igreja de S. Nicolau após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width3= 1012 |height3= 716 |image4 = Ruinas da Sé de Lisboa após o Terramoto de 1755 - Jacques Philippe Le Bas, 1757.png |width4= 1012 |height4= 716 |footer = [[Lizbonski potres (1755)|Potres v Lizboni leta 1755]] je uničil Portugalsko z ocenjeno magnitudo med 8,5 in 9,0. }} Katastrofa je prizadela Portugalsko zjutraj 1. novembra 1755, ko je Lizbono prizadel silovit [[Lizbonski potres (1755)|potres]] z ocenjeno trenutno magnitudo 8,5–9. Mesto je bilo zaradi potresa in kasnejšega [[cunami]]ja ter [[požar]]ov, ki so sledili, zravnano s tlemi.<ref>{{navedi splet |url=http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |title=Historical Depictions of the 1755 Lisbon Earthquake |publisher=Nisee.berkeley.edu |date=12 November 1998 |access-date=6 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110311082423/http://nisee.berkeley.edu/lisbon/index.html |archive-date=11 March 2011 }}</ref> Carvalho e Melo je po nesreči preživel, nato pa se je takoj lotil obnove mesta s svojim znamenitim citatom: »Kaj zdaj? Pokopavamo mrtve in skrbimo za žive.« Kljub nesreči in velikemu številu smrtnih žrtev Lizbona ni utrpela nobenih epidemij in je bila v manj kot enem letu že obnovljena. Novo mestno središče Lizbone je bilo zasnovano tako, da se upre kasnejšim potresom. Arhitekturni modeli so bili zgrajeni za preizkuse, učinki potresa pa so bili simulirani tako, da so vojaki korakali okoli modelov. Stavbe in veliki trgi [[Lizbonska Baixa|Pombalinovega središča mesta]] še vedno ostajajo ena od turističnih znamenitosti Lizbone. Carvalho e Melo je prav tako pomembno prispeval k študiju [[seizmologija|seizmologije]] z oblikovanjem podrobne raziskave o učinkih potresa, ''Župnijski spomini leta 1758'', ki so bili poslani v vse župnije v državi, vsebujejo nalogo organizirano po načrtu, ki je vseboval šestdeset pisnih vprašanj; Zbrani odgovori, ki prenašajo poročila ne le o škodi, ki jo je utrpel potres, temveč tudi o lokalni geografiji, demografiji, zgodovini in gospodarstvu, so dragoceni zgodovinski dokumenti in so shranjeni v državnem arhivu države; to bogastvo informacij omogoča sodobnim znanstvenikom, da rekonstruirajo dogodek z določeno mero znanstvene natančnosti. Po potresu je Jožef I. svojemu premierju dal še več moči, Carvalho de Melo pa je postal močan, napreden diktator. Ko je njegova moč rasla, se je povečalo število njegovih sovražnikov in pogosti so bili ostri spori z višjim plemstvom. Leta 1758 je bil Jožef I. ranjen v poskusu atentata. Družina Távora in vojvoda Aveiro sta bila vpletena in po hitrem sojenju po hitrem postopku usmrčena. Naslednje leto so bili ukinjeni [[Družba Jezusova|jezuiti]] in izgnani iz države, njihovo premoženje pa je krona zaplenila. Carvalho e Melo ni prizanesel nobenemu vpletenemu, celo ženskam in otrokom ne (8-letna Leonor de Almeida Portugalska je bila devetnajst let zaprta v samostanu). To je bila zadnja poteza, ki je zatrla vso opozicijo z javnim dokazovanjem, da je celo aristokracija nemočna pred kraljevim lojalnim ministrom. Jožef I. je leta 1759 poplemenitil Carvalho e Mela za grofa Oeirasa. Leta 1762 je Španija v okviru [[sedemletna vojna|sedemletne vojne]] napadla portugalsko ozemlje, vendar je bil do leta 1763 obnovljen ''status quo'' med Španijo in Portugalsko pred vojno. Po aferi Távora novi grof Oeiras ni poznal nasprotovanja. Leta 1770 je pod naslovom "Marquês de Pombal" do smrti Jožefa I. leta 1777 dejansko vladal Portugalski. Novi vladar, portugalska kraljica [[Maria I. Portugalska]], markiza de Pombala ni marala zaradi moči, ki si jo je nabral in mu nikoli ni oprostila neusmiljenosti, s katero je odgnal družino Távora. O b njenem prevzemu prestola je umaknila vse njegove politične pisarne. Markiz de Pombal je bil pregnan na njegovo posestvo v Pombal, kjer je leta 1782 umrl. Vendar pa zgodovinarji tudi trdijo, da je bilo Pombalovo "razsvetljenje", čeprav daljnosežno, predvsem mehanizem za krepitev avtokracije na račun individualne svobode in zlasti aparat za zatiranje opozicije, zatiranje kritike in pospeševanje kolonialnega gospodarskega izkoriščanja ter krepitev knjige cenzura in utrjevanje osebnega nadzora in dobička.<ref>Kenneth Maxwell, ''Pombal, Paradox of the Enlightenment'' (Cambridge: Cambridge University Press, 1995), 83, 91–108, 160–62.</ref> === Napoleonova doba === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |footer = |image1 = Embarque da Família Real para o Brasil - Nicolas-Louis-Albert Delerive, attrib. (Museu Nacional dos Coches).png |caption1 = Odhod portugalskega kraljevega dvora v Brazilijo leta 1808 |image2 = Alegoria às virtudes do Príncipe Regente D. João - Domingos Sequeira, 1810.png |caption2 = ''Alegorija kreposti princa regenta Ivana''; Domingos Sequeira, 1810 }} Z okupacijo Napoleona je Portugalska začela počasi, a neizprosno propadati, kar je trajalo vse do 20. stoletja. Ta upad je pospešila neodvisnost Brazilije, največje kolonialne posesti države. Jeseni 1807 je Napoleon premaknil francoske čete skozi Španijo, da bi napadel Portugalsko. Od leta 1807 do 1811 so se britansko-portugalske sile uspešno borile proti francoski invaziji v [[Španska vojna za neodvisnost|polotoški vojni]], med katero so se kraljeva družina in portugalsko plemstvo, vključno z Marijo I., preselili na portugalsko ozemlje Brazilije, ki je bila takrat kolonija portugalskega imperija v Južni Ameriki. Ta epizoda je znana kot [[prenos portugalskega dvora v Brazilijo]]. Leta 1807, ko se je Napoleonova vojska približala Lizboni, je portugalski princ regent [[Ivan VI. Portugalski]] prenesel svoj dvor v Brazilijo in Rio de Janeiro določil kot prestolnico portugalskega imperija. Leta 1815 je bila Brazilija razglašena za kraljestvo, z njo pa je bila združena Kraljevina Portugalska, ki je tvorila plurikontinentalno državo, Združeno kraljestvo Portugalske, Brazilijo in Algarve. [[File:Portuguese Constitution of 1826.jpg|thumb|right|upright=0.9|[[Frontispic (knjiga)|Frontispic]] portugalske ustave iz leta 1826 s kraljem-cesarjem Petrom IV. in njegovo hčerko kraljico Marijo II.]] Zaradi spremembe statusa in prihoda portugalske kraljeve družine so se brazilski upravni, državljanski, gospodarski, vojaški, izobraževalni in znanstveni aparat razširili in močno posodobili. Portugalci in njihove zavezniške britanske čete so se borile proti francoski invaziji na Portugalsko in do leta 1815 so se razmere v Evropi dovolj ohladile, da bi se Ivan VI. lahko varno vrnil v Lizbono. Vendar je portugalski kralj ostal v Braziliji, dokler ni liberalna revolucija leta 1820, ki se je začela v Portu, zahtevala njegovo vrnitev v Lizbono leta 1821. Tako se je vrnil na Portugalsko, vendar je svojega sina Pedra prepustil vodenju Brazilije. Ko je portugalska vlada naslednje leto poskušala vrniti Kraljevino Brazilijo v podrejeni status, je njegov sin [[Prdro I. Brazilski|Pedro]] ob izjemni podpori brazilskih elit razglasil neodvisnost Brazilije od Portugalske. [[Cisplatina]] (današnja suverena država [[Urugvaj]]) na jugu je bila ena zadnjih dodatkov ozemlju Brazilije pod portugalsko oblastjo. Neodvisnost Brazilije je bila priznana leta 1825, s čimer je kralj Pedro I. podelil svojemu očetu naslovno čast brazilskega kralja. Smrt Ivana VI. leta 1826 je povzročila resna vprašanja v njegovem nasledstvu. Čeprav je bil Pedro njegov dedič in je kratek čas vladal kot Pedro IV., je bil njegov status brazilskega monarha za oba naroda videti kot ovira pri obvladovanju portugalskega prestola. Pedro je abdiciral v korist svoje hčerke [[Marija II. Portugalska|Marije II.]]. Vendar je Pedrov brat, infant Mihael, v protestu zahteval prestol. Potem ko predlog za poroko Miguela in Marije ni uspel, je Miguel leta 1828 prevzel oblast kot kralj [[Mihael Portugalski]]. Da bi branil hčerine pravice do prestola, je Pedro sprožil liberalne vojne, da bi ponovno postavil svojo hčer in vzpostavil ustavno monarhijo na Portugalskem. Vojna se je končala leta 1834 z Mihaelovim porazom, razglasitvijo ustave in ponovno vzpostavitvijo kraljice Marije II. === Ustavna monarhija === {{multiple image |direction = vertical |align = left |width = |image1 = O Regicídio por Haenen (2).jpg |image2 = Aclamação de Dom Manuel II.jpg |image3 = Proclamação República Portuguesa.jpg |footer = Od zgoraj navzdol: Lizbonski kraljev umor (1908), priznanje Manuela II. za kralja (1908) in razglasitev republike (1910) }} Kraljica Marija II. in sin kralja [[Ferdinand II. Portugalski|Ferdinanda II.]], kralj [[Peter V. Portugalski|Peter V.]] sta modernizirala državo med svojo kratko vladavino (1853–1861). Pod njegovim vladanjem so bile zgrajene ceste, telegrafi in železnice ter napredek v javnem zdravstvu. Njegova priljubljenost se je povečala, ko je med izbruhom [[kolera|kolere]] v letih 1853–1856 obiskoval bolnišnice, kjer je delil darila in tolažil bolne. Petrovo vladanje je bilo kratko, saj je umrl zaradi kolere leta 1861, po vrsti smrti v kraljevi družini, vključno z njegovima bratoma infantom Fernandom in Ivanom, vojvodom Beja in njegovo ženo Štefanijo Hohenzollern-Sigmaringen. Ker Peter ni imel otrok, se je na prestol povzpel njegov brat [[Ludvik Portugalski]] in nadaljeval modernizacijo. Na vrhuncu evropskega kolonializma v 19. stoletju je Portugalska že izgubila svoje ozemlje v Južni Ameriki in vse razen nekaj oporišč v Aziji. [[Luanda]], [[Benguela]], [[Bissau]], [[Maputo|Lourenço Marques]], [[Porto Amboim]] in otok [[Portugalski Mozambik|Mozambik]] so bili med najstarejšimi portugalskimi pristaniškimi mesti na afriških ozemljih. V tej fazi se je portugalski kolonializem osredotočil na razširitev svojih postojank v Afriki na državna ozemlja, da bi konkurirala drugim tamkajšnjim evropskim silam. Z [[Berlinska konferenca|Berlinsko konferenco]] leta 1884 so portugalska ozemlja v Afriki na zahtevo Portugalske uradno vzpostavila svoje meje, da bi zaščitila večstoletne portugalske interese na celini pred rivalstvom, ki ga je pritegnila [[Borba za Afriko]]. Portugalska mesta v Afriki, kot so Nova Lisboa, Sá da Bandeira, Silva Porto, Malanje, Tete, Vila Junqueiro, Vila Pery in Vila Cabral, so bila ustanovljena ali preoblikovana v notranjosti v tem obdobju in pozneje. Ustanovljena so bila tudi nova obalna mesta, kot so Beira, Moçâmedes, Lobito, João Belo, Nacala in Porto Amélia. Že pred prelomom v 20. stoletje so se začele graditi železniške proge, kot sta benguelska železnica v Angoli in železnica Beira v Mozambiku, da bi povezovala obalna območja in izbrane celinske regije. Druge epizode v tem obdobju portugalske prisotnosti v Afriki vključujejo britanski ultimat iz leta 1890. To je prisililo portugalsko vojsko, da se je umaknila z dežele med portugalskima kolonijama Mozambikom in Angolo (večji del današnjega [[Zimbabve]]ja in [[Zambija|Zambije]]), ki si jih je zahtevala Portugalska in vključila v svoj "Rožnati zemljevid", kar je nasprotovalo britanskim težnjam po izgradnji železnice od Rta do Kaira. Portugalska ozemlja v Afriki so bila [[Zelenortski otoki]], [[Sao Tome in Principe]], [[Portugalska Gvineja]], [[Portugalska Angola]] in [[Portugalski Mozambik]]. Pod portugalsko oblastjo je bila tudi majhna trdnjava São João Baptista de Ajudá na obali Dahomeja. Poleg tega je Portugalska še vedno vladala azijskim ozemljem portugalske Indije, portugalskega Timorja in portugalskega Macaa. 1. februarja 1908 sta portugalskega kralja Dom Carlosa I. in njegovega dediča ter njegovega najstarejšega sina, princa Royal Dom Luísa Filipeja, vojvodo Bragança, ubila v Lizboni v Terreiro do Paço dva portugalska republikanska revolucionarja Alfredo Luís da Costa. in Manuel Buíça. Pod njegovo vladavino je Portugalska dvakrat razglasila bankrot – najprej 14. junija 1892, nato pa še 10. maja 1902 – kar je povzročilo družbene pretrese, gospodarske motnje, jezne proteste, uppore in kritiko monarhije. Njegov drugi in najmlajši sin, Manuel II. Portugalski, je postal novi kralj, vendar ga je nazadnje strmoglavila portugalska republikanska revolucija 5. oktobra 1910, ki je odpravila monarhijo in na Portugalskem postavila republiško vlado, zaradi česar je on in njegova kraljeva družina pobegnila v izgnanstvo v London. === Prva republika in Estado Novo === [[File:Bernardino Machado, Teófilo Braga, António José de Almeida e Afonso Costa, após uma sessão solene do Parlamento em homenagem aos mortos da revolução republicana, 1910.png|thumb|right|upright=1.2|Od leve proti desni: predsednik Bernardino Machado, predsednik Teófilo Braga, predsednik António José de Almeida in premier Afonso Costa; 1911]] Nova republika je imela veliko težav. Portugalska je imela 45 različnih vlad v samo 15 letih. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] (1914–1918) je Portugalska pomagala zaveznikom v boju proti silam osi. Toda vojna je prizadela njeno šibko gospodarstvo. Politična nestabilnost in gospodarske slabosti so bile plodna tla za kaos in nemire v času prve portugalske republike. Ti pogoji so privedli do propadle severne monarhije, državnega udara 28. maja 1926 in ustanovitve nacionalne diktature (''Ditadura Nacional''). To je posledično vodilo do vzpostavitve desne diktature [[Estado Novo]] pod vodstvom [[António de Oliveira Salazar|Antónia de Oliveire Salazarja]] leta 1933. Portugalska je v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] ostala nevtralna. Od 1940-ih do 1960-ih je bila Portugalska ustanovna članica Nata, OECD in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Postopoma so se začeli novi projekti gospodarskega razvoja in preselitev celinskih portugalskih državljanov v čezmorske province v Afriki, pri čemer sta bili glavni cilji teh pobud Angola in Mozambik kot največji in najbogatejša čezmorska ozemlja. Ta dejanja so bila uporabljena za potrditev statusa Portugalske kot transkontinentalne države in ne kot kolonialnega imperija. Po osamosvojitvi Indije leta 1947 so proindijski prebivalci Dadra in Nagar Havelija s podporo indijske vlade in s pomočjo organizacij, ki so se zavzemale za neodvisnost, leta 1954 ločili ozemlja Dadra in Nagar Haveli od portugalske oblasti. Leta 1961 je bila priključitev trdnjave São João Baptista de Ajudá k Republiki Dahomej začetek procesa, ki je pripeljal do dokončnega razpada stoletja starega portugalskega imperija. [[File:Antonio Salazar-1.jpg|thumb|left|upright=0.9|António de Oliveira Salazar je vladal Portugalski od leta 1932 do 1968 v okviru režima Estado Novo.]] Po popisu iz leta 1921 je imel São João Baptista de Ajudá 5 prebivalcev in v trenutku ultimata dahomejske vlade je imel le 2 prebivalca, ki sta predstavljala portugalsko suverenost. Še en prisilni umik s čezmorskih ozemelj se je zgodil decembra 1961, ko je Portugalska zavrnila odpovedati se ozemljem Goa, Daman in Diu v Indiji. Posledično sta bili portugalska vojska in mornarica vpleteni v oboroženi spopad v svoji koloniji portugalska Indija proti indijskim oboroženim silam. Posledica operacij je bil poraz in predaja omejene portugalske obrambne garnizije, ki se je bila prisiljena predati veliko večji vojaški sili. Rezultat je bila izguba preostalih portugalskih ozemelj na indijski podcelini. Portugalski režim je zavrnil priznanje indijske suverenosti nad priključenimi ozemlji, ki so bila še naprej zastopana v portugalski državni skupščini do vojaškega udara leta 1974. Tudi v zgodnjih 1960-ih so gibanja za neodvisnost v portugalskih čezmorskih provincah Angola, Mozambik in Gvineja v Afriki povzročila portugalsko kolonialno vojno (1961–1974). V celotnem obdobju kolonialne vojne se je Portugalska morala soočiti z naraščajočim nesoglasjem, embargom na orožje in drugimi kaznovalnimi sankcijami, ki jih je uvedla večina mednarodne skupnosti. Vendar pa je avtoritarni in konservativni režim Estado Novo, ki ga je najprej postavil in ga vodil António de Oliveira Salazar, od leta 1968 dalje pa vodil Marcelo Caetano, skušal ohraniti obsežen večstoletni medcelinski imperij s skupno površino 2.168.071&nbsp;km<sup>2</sup>.<ref>{{navedi splet|url=http://purl.pt/11440/1/P1.html |title=Portugal Não É Um País Pequeno |publisher=Purl.pt |access-date=21 February 2011 |url-status=dead |archive-url=http://arquivo.pt/wayback/20141025060609/http://purl.pt/11440/1/P1.html |archive-date=25 October 2014 }}</ref> === Revolucija nageljnov in evropske integracije === [[File:Portuguese colonial war blank map.svg|thumb|right|upright=0.9|Portugalska Afrika pred osamosvojitvijo leta 1975]] Portugalska vlada in vojska sta se upirali dekolonizaciji svojih čezmorskih ozemelj do aprila 1974, ko je levičarski vojaški udar v Lizboni, znan kot ''revolucija nageljnov'', vodil pot do neodvisnosti čezmorskih ozemelj v Afriki in Aziji ter za obnovo demokracije po dveh letih prehodnega obdobja, znanega kot PREC (''Processo Revolucionário Em Curso''). Za to obdobje so bili značilni družbeni pretresi in spori o oblasti med levimi in desnimi političnimi silami. Do poletja 1975 je bila napetost med njimi tako visoka, da je bila država na robu državljanske vojne. Sile, povezane s skrajno levico, so 25. novembra izvedle nadaljnji državni udar, vendar je Skupina devetih, zmerna vojaška frakcija, takoj sprožila protiudar. Glavna epizoda tega spopada je bil uspešen napad zmernih sil polka komandosov na vojašnice polka vojaške policije, kjer je prevladovala levica, pri čemer so v akciji ubili tri vojake. Zmagala je Skupina devetih in tako preprečila vzpostavitev komunistične države na Portugalskem in končala obdobje politične nestabilnosti v državi. Umik s čezmorskih ozemelj in sprejetje pogojev njihove neodvisnosti s strani portugalskih vodilnih predstavnikov za čezmorska pogajanja, ki bi leta 1975 ustvarila neodvisne države, sta povzročila množično izseljevanje portugalskih državljanov s portugalskih afriških ozemelj (večinoma iz portugalske Angole in Mozambika).<ref>[http://www.economist.com/world/mideast-africa/displayStory.cfm?story_id=12079340 Flight from Angola], ''The Economist'', 16 August 1975</ref><ref>[https://web.archive.org/web/20090113204408/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,913229-1,00.html Dismantling the Portuguese Empire], ''Time'', 7 July 1975</ref> Več kot milijon portugalskih beguncev je pobegnilo iz nekdanjih portugalskih provinc, saj beli naseljenci običajno niso veljali za del novih identitet nekdanjih portugalskih kolonij v Afriki in Aziji. [[Mário Soares]] in [[António de Almeida Santos]] sta bila obtožena organiziranja neodvisnosti portugalskih čezmorskih ozemelj. Do leta 1975 so bila vsa portugalska afriška ozemlja neodvisna in Portugalska je izvedla prve demokratične volitve v 50 letih. Portugalsko je še naprej vodila Junta de Salvação Nacional do portugalskih zakonodajnih volitev leta 1976. Zmagala je Portugalska socialistična stranka (PS) in Mário Soares, njen vodja, je 23. julija postal predsednik vlade 1. ustavne vlade. Mário Soares je bil predsednik vlade od 1976 do 1978 in ponovno od 1983 do 1985. V tej vlogi je Soares poskušal obnoviti gospodarsko rast in razvoj, kot je bila dosežena pred revolucijo nageljnov, v zadnjem desetletju prejšnjega režima. Proces pristopa k Evropski gospodarski skupnosti (EGS) je začel z začetkom pristopnih pogajanj že leta 1977. [[File:Portugese minister Soares (voorzitter Socialistische Partij) op Schiphol aangeko, Bestanddeelnr 927-7110.jpg|thumb|left|upright=0.9|Mário Soares je leta 1976 postal prvi demokratično izvoljeni premier Portugalske.]] Po prehodu v demokracijo je Portugalska odskočila med socializmom in privrženostjo neoliberalnemu modelu. Izvedena je bila zemljiška reforma in nacionalizacije; portugalska ustava (odobrena leta 1976) je bila na novo napisana, da bi se uskladila s socialističnimi in komunističnimi načeli. Do ustavnih sprememb v letih 1982 in 1989 je bila ustava dokument s številnimi omembami socializma, pravic delavcev in zaželenosti socialističnega gospodarstva. Portugalska gospodarska situacija po revoluciji je vlado prisilila, da je v letih 1977–78 in 1983–85 izvajala stabilizacijske programe, ki jih je spremljal Mednarodni denarni sklad (IMF). Leta 1986 se je Portugalska skupaj s Španijo pridružila Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je kasneje postala Evropska unija (EU). Portugalsko gospodarstvo je v naslednjih letih močno napredovalo zaradi strukturnih in kohezijskih skladov EGS/EU ter lažjega dostopa portugalskih podjetij do tujih trgov. Zadnje čezmorsko in azijsko kolonialno ozemlje Portugalske, Makav, je bilo 20. decembra 1999 mirno izročeno Ljudski republiki Kitajski v skladu s skupno izjavo iz leta 1987, ki je določala pogoje za prenos Makava s Portugalske na Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 2002 je Portugalska uradno priznala neodvisnost Vzhodnega Timorja (Azija) po nepopolnem procesu dekolonizacije, ki se je začel leta 1975 zaradi revolucije nageljnov, vendar ga je prekinila indonezijska oborožena invazija in okupacija. [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|thumb|upright=1.4|Lizbonska pogodba je bila podpisana leta 2007, ko je Portugalska predsedovala Evropskemu svetu.]] Portugalska je 26. marca 1995 začela izvajati pravila [[schengensko območje|schengenskega območja]], pri čemer je odpravila mejne kontrole z drugimi članicami schengenskega območja, hkrati pa je okrepila nadzor meje z državami nečlanicami. Leta 1996 je bila država soustanoviteljica Skupnosti portugalskih jezikovnih držav (CPLP) s sedežem v Lizboni. Leta 1996 je Jorge Sampaio postal predsednik. Ponovno je bil izvoljen januarja 2001. [[Expo '98]] je potekal na Portugalskem in je bila leta 1999 ena od ustanoviteljic [[evro|evra]] in [[evroobmočje|evrskega območja]]. [[José Manuel Barroso]], takratni premier Portugalske, je bil 5. julija 2004 imenovan za predsednika Evropske komisije, najmočnejšega urada v Evropski uniji. 1. decembra 2009 je začela veljati [[Lizbonska pogodba]], potem ko so jo države članice Evropske unije 13. decembra 2007 podpisale v [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|samostanu sv. Hieronima]] v Lizboni, kar je povečalo učinkovitost in demokratično legitimnost Unije ter izboljšalo skladnost njeno delovanje. Irska je bila edina država EU, ki je izvedla demokratični referendum o Lizbonski pogodbi. Volivci so ga leta 2008 sprva zavrnili. Gospodarske motnje in nevzdržna rast javnega dolga med finančno krizo 2007–2008 sta državo pripeljala do tega, da se je leta 2011 pogajala z MDS in Evropsko unijo prek Evropskega mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) in Evropskega sklada za finančno stabilnost (EFSF). , posojilo za pomoč državi pri stabilizaciji njenih financ. == Geografija == [[Slika:Parque Natural da Arrábida, Setúbal, Portugal, 2012-05-11, DD 05.JPG|thumb|desno|Naravni park Arrábida severno od izliva reke Sado v Atlantski ocean]] {{glavni| Geografija Portugalske}} {{multiple image |direction = vertical |width = 200 |footer = |image1 = Portugal topographic map-pt.png |caption1 = Topografija in upravna delitev }} Ozemlje Portugalske leži na zahodu [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]] (ki ga večina Portugalcev imenuje ''celina'' – 89.050&nbsp;km²). K njej sodita še dva arhipelaga v Atlantskem oceanu: [[Madeira]] (794&nbsp;km²) in [[Azori]] (2327&nbsp;km²). Leži med zemljepisnimi širinami 30° in 42° S ter zemljepisnimi dolžinami 32° in 6° Z. Celinsko Portugalsko deli njena glavna reka [[Tajo]], ki teče iz Španije in se izliva v [[estuarij]] v Lizboni, preden steče v Atlantik. Tu leži [[Naravni rezervat estuarij Tajo]]. V severnem in srednjem delu je v notranjosti obsežna stara uravnava na višini med 500 in 800 m ter posamezna hribovja. Planota je razčlenjena z rečnimi dolinami rek [[Duero]] in [[Tajo]] s pritoki. Pokrajina spada k stari hercinski grudi Mezete iz [[paleozoik|paleozoiskih]] [[metamorfna kamnina|metamorfnih kamnin]] in [[granit]]ov. Hribovja so usmerjena sever-jug, najvišje sega Serra da Estrela (Torre, 1993 m), ki je pomembna sezonska atrakcija za smučarje in ljubitelje zimskih športov. Za jug so značilne valovite ravnice, rahlo valovita in redko poseljena planota Alenteja (300 – 400 m), nad njimi pa hribovja iz magmatskih kamnin (Serra de Monchi z vrhom Foia, 902 m).<ref>{{navedi knjigo|last1=Vieira|first1=Gonçalo|last2=Luís|first2=Zêzere José|last3=Mora|first3=Carla|title=Landscapes and Landforms of Portugal|date=2018|publisher=Springer International Publishing|isbn=978-3-319-03640-3}}</ref> Ob atlantski obali je svet nižji, ponekod prihajajo na površje [[mezozoik|mezozoiski]] [[peščenjak]]i (slikoviti so [[klif]]i pokrajine Algarve). Velik del predstavljajo rečne naplavine, ob obali so tudi pasovi [[sipina|sipin]]. Najvišji vrh Portugalske je sicer gora Pico, podobno imenovana na otoku Pico na Azorih. Ta starodavni [[vulkan]], ki v višino meri 2351 m, je ikonični simbol Azorov. Otočja Madeira in Azori so razpršeni znotraj Atlantskega oceana: Azori, ki mejijo na [[srednjeatlantski hrbet]] na tektonskem trojnem stičišču, in Madeira vzdolž območja, ki ga tvori [[tektonika plošč|geologija vročih točk]] v ploščah. Geološko so ti otoki nastali zaradi vulkanskih in potresnih dogodkov. Zadnji kopenski vulkanski izbruh se je zgodil v letih 1957–1958 ([[Capelinhos]]) in občasno se pojavljajo manjši potresi, običajno nizke intenzivnosti. [[Izključna ekonomska cona]] Portugalske, morsko območje, nad katerim imajo Portugalci posebne pravice do raziskovanja in uporabe morskih virov, ima 1.727.408&nbsp;km<sup>2</sup>. To je 3. največja izključna ekonomska cona Evropske unije in 20. največja na svetu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dn.pt/portugal/interior/portugal-tenta-duplicar-territorio-maritimo-8703814.html|title=Portugal tenta duplicar território marítimo (in Portuguese)|last=Francisco|first=Susete|date=14 August 2017|website=Diário de Notícias|access-date=7 December 2017}}</ref> === Podnebje === [[File:Portugal Köppen.svg|thumb|left|upright=0.9|Köppnova podnebna klasifikacija celinske Portugalske]] Za Portugalsko je značilno predvsem sredozemsko podnebje (''Csa'' na jugu, osrednja notranjost in dolina reke Duero; ''Csb'' na severu, osrednji zahod in obala Vicentine),[90] zmerno morsko podnebje (''Cfb'') na celinskem severozahodu visokogorje in gore ter v nekaterih visokogorskih območjih Azorskih otokov; polsušno podnebje v nekaterih delih okrožja Beja daleč na jugu (''BSk'') in na otoku Porto Santo (''BSh''), toplo puščavsko podnebje (''BWh'') na otokih Selvagens in vlažno subtropsko podnebje na zahodnih Azorih (''Cfa''), po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji podnebja. Je ena najtoplejših držav v Evropi: povprečna letna temperatura na celinski Portugalski se giblje od 10–12&nbsp;°C v gorski notranjosti na severu do 16–18&nbsp;°C, na jugu in v porečju reke Guadiana. Vendar pa obstajajo razlike od visokogorja do nižin: španski biolog Salvador Rivas Martinez predstavlja več različnih bioklimatskih območij za Portugalsko.[91] Algarve, ločen od regije Alentejo z gorami, ki segajo do 900 metrov v Alto da Fóia, ima podobno podnebje kot v južnih obalnih območjih Španije ali jugozahodne Avstralije. Povprečna letna količina padavin na celini se giblje od nekaj več kot 3200&nbsp;mm v narodnem parku Peneda-Gerês do manj kot 500&nbsp;mm v južnih delih Alenteja. Po podatkih Instituto Português do Mar e da Atmosfera ima gora Pico največjo letno količino padavin (več kot 6250&nbsp;mm na leto) na Portugalskem. Na nekaterih območjih, kot je porečje Guadiane, so lahko povprečne letne dnevne temperature tudi do 26&nbsp;°C, najvišje poletne temperature pa so običajno nad 40&nbsp;°C. Rekordno visoka temperatura 47,4&nbsp;°C je bila zabeležena v Amareleji, čeprav to morda ni najbolj vroča točka poleti, glede na satelitske odčitke.[92][93] [[File:Praia da Marinha (2012-09-27), by Klugschnacker in Wikipedia (86).JPG|right|thumb|upright=0.9| Plaža Marinha v Lagoi v Algarveju je po Michelinovem vodniku ena izmed 10 najlepših plaž v Evropi in ena izmed 100 najlepših plaž na svetu.]] Snežne padavine se pozimi redno pojavljajo v notranjosti na severu in v središču države v okrožjih, kot so Guarda, Bragança, Viseu in Vila Real, zlasti v gorah. Pozimi se lahko temperature spustijo pod −10,0&nbsp;°C, zlasti v Serra da Estrela, Serra do Gerês, Serra do Marão in Serra de Montesinho. V teh krajih lahko sneg zapade kadar koli od oktobra do maja. Na jugu države so snežne padavine redke, vendar se še vedno pojavljajo v najvišjih legah. Medtem ko je uradni absolutni minimum po IPMA -16,0&nbsp;°C v Penhas da Saúde in Miranda do Douro, so bile zabeležene nižje temperature, kot je -17,5&nbsp;°C na Politehničnem inštitutu Bragança na obrobju. mesta leta 1983 in pod −20,0&nbsp;°C v Serra da Estrela. Obe otočji Azori in Madeira imata subtropsko podnebje, čeprav obstajajo razlike med otoki, zaradi česar je vremenske napovedi zelo težke (zaradi grobe topografije). Otočje Madeira in Azori imata ožje temperaturno območje, pri čemer letne povprečne temperature na nekaterih delih obale presegajo 20&nbsp;°C (po podatkih portugalskega meteorološkega inštituta). Nekateri otoki na Azorih imajo poleti bolj suhe mesece. Posledično je bilo za otoke Azorov ugotovljeno, da imajo sredozemsko podnebje (tako tipa ''Csa'' kot ''Csb''), medtem ko so nekateri otoki (kot sta Flores ali Corvo) razvrščeni kot vlažno subtropsko (''Cfa''), ki prehaja v oceansko podnebje (''Cfb'') na višjih nadmorskih višinah po Köppen-Geigerjevi klasifikaciji. === Biodiverziteta === [[File:Dreaming of snow (318977965).jpg|right|thumb| [[Narodni park Peneda-Gerês]] je edini nacionalno določen park na Portugalskem zaradi redkosti in pomena njegovega okolja.]] Portugalska leži v Sredozemskem bazenu, tretjem najbolj raznolikem žarišču flore na svetu. Zaradi geografskega in podnebnega konteksta – med Sredozemljem in Atlantikom – ima Portugalska visoko stopnjo [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na kopnem in morju. Je dom šestih kopenskih [[ekoregija|ekoregij]]: *zmerni mešani gozdovi Azorov, *mešani gozdovi Kantabrije, *zimzeleni gozdovi Madeire, *iberski sklerofilni in pollistnati gozdovi, *severozahodni iberski gorski gozdovi in *jugozahodni iberski mediteranski sklerofilni gozdovi. Več kot 22 % njenega ozemlja je vključenega v omrežje [[Natura 2000]], vključno z 62 posebnimi ohranitvenimi območji in 88 vrstami naravnih habitatov zaščitene krajine.<ref name="dre">{{navedi splet |title=1 - Portugal, Biodiversidade e Capital Natural Uma Leitura Atual |url=https://dre.pt/web/guest/home/-/dre/115226936/details/maximized |publisher=Diário da República |access-date=19 March 2021}}</ref><ref name="florestas">{{navedi splet |title=Habitats da floresta portuguesa: um refúgio de biodiversidade |url=https://florestas.pt/conhecer/habitats-da-floresta-portuguesa-um-refugio-de-biodiversidade/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> [[Evkalipt]], [[hrast plutovec]] in [[obmorski bor]] skupaj predstavljajo 71 % celotne gozdnate površine celinske Portugalske, sledijo jim črnika (''Quercus rotundifolia''), [[pinija]], drugi hrasti (''[[dob (drevo)|Q. robur]]'', ''Q. faginea'' (portugalski hrast) in ''Q. pyrenaica'' (pirenejski hrast)) in [[pravi kostanj]] med drugimi.<ref>{{navedi splet |title=As espécies florestais mais comuns da floresta portuguesa |url=https://florestas.pt/conhecer/as-especies-florestais-mais-comuns-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=19 March 2021}}</ref> Na Madeiri ''laurisilva'' – [[lovorjev gozd]] (priznan kot svetovna dediščina) prevladuje v pokrajini, zlasti na severnem pobočju. V tem gozdu prevladujejo vrste ''Laurus novocanariensis'', kanarski lovor (''Apollonias barbujana''), ''Ocotea foetens'' in ''Persea indica''. Pred človeško okupacijo so bili Azori tudi bogati z gostimi gozdovi lovorike, danes te avtohtone gozdove spodkopavata vneseni ''Pittosporum undulatum'' in japonska kriptomerija (''Cryptomeria japonica''). Bilo je več projektov, katerih cilj je bil obnoviti ''Laurisilva'', ki je prisotna na Azorih. Ostanki teh gozdov laurisilve so prisotni tudi na celinski Portugalski z nekaj živimi pričevanji [[navadni lovor]] (''Laurus nobilis''), portugalski lovorikovec (''Prunus lusitanica''), [[navadna jagodičnica]] (''Arbutus unedo''), ''Myrica faya'' in pontski rododendron (''Rhododendron ponticum''). Te geografske in podnebne razmere olajšajo vnos eksotičnih vrst, ki kasneje postanejo invazivne in uničujoče za avtohtone habitate. Več kot 20 % celotnega števila obstoječih vrst na celinski Portugalski je eksotičnih. Na Madeiri je približno 36 % in na Azorih okoli 70 % eksotičnih. Zaradi tega je bila Portugalska leta 2019 uvrščena na 168. mesto v svetu od 172 držav na indeksu integritete gozdne krajine.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|year=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmc=7723057|doi-access=free}}</ref> [[File:Chameleo.jpg|left|thumb| Kameleon iz Algarve]] Portugalska je druga država v Evropi z največjim številom ogroženih vrst (488 od leta 2020).<ref>{{navedi splet |title=Portugal tem quase 500 espécies em perigo de extinção |url=https://www.sabado.pt/ciencia---saude/detalhe/portugal-tem-quase-500-especies-em-perigo-de-extincao |publisher=Sábado |access-date=20 March 2021}}</ref> Portugalska kot celota je pomemben postanek za selitvene vrste ptic: močvirja vzhodnega Algarva ([[Ria Formosa]], [[Castro Marim]]) in regije Lizbona (estuarij Tajo, estuarij Sado), ki gosti različne vrste vodnih ptic, [[kragulji orel|kraguljega orla]] in [[egiptovski jastreb|egiptovskega jastreba]] v dolinah naravnega parka Duero International, [[črna štorklja]] in [[beloglavi jastreb]] v naravnem parku Tajo International, zavetišča za morske ptice na [[Otočje Salvages|otokih Salvages]] in [[Berlengas]] ter visokogorje Madeire in [[São Miguel (otok)|São Miguela]] predstavljajo veliko raznolikost prostoživečih ptičjih vrst (približno 450 na celinski Portugalski), ne samo selitveni, ampak tudi endemični (npr. madeirski golob (''Columba trocaz'', azorski ščinkavec ''Pyrrhula murina'') ali eksotični (ptič mina ''Acridotheres cristatellus'', ''Vidua macroura'').<ref>{{navedi splet |title=Observação de aves |url=https://www.visitportugal.com/pt-pt/node/73855 |publisher=visitportugal.com |access-date=20 March 2021}}</ref> Velike portugalske vrste sesalcev (damjaki, jeleni, srnjaki, iberski kozorogi, divja svinja, rdeča lisica, iberski volk in iberski ris) so bile nekoč razširjene po vsej državi, vendar je bil intenziven lov, degradacija habitatov in vse večji pritisk kmetijstva in živine v 19. in zgodnjem 20. stoletju v velikem obsegu zmanjšala število populacije, druge, kot je portugalski kozorog, pa so celo izumrli. Danes te živali ponovno širijo svoje domače območje. Med manjšimi sesalci so med drugim rdeča veverica, evropski jazbec, evroazijska vidra, egipčanski mungos, granadski zajček, evropski zajec, navadni genet, evropska divja mačka.<ref>{{navedi splet |title=8 mamíferos da floresta portuguesa |url=https://www.florestas.pt/descobrir/8-mamiferos-da-floresta-portuguesa/ |publisher=florestas.pt |access-date=20 March 2021}}</ref> Zaradi svoje izolirane lokacije imajo vulkanski otoki Azori, Madeira in Salvages, del Makaronezije, številne endemične vrste, ki so se razvile neodvisno od svojih evropskih, afriških in občasno ameriških sorodnikov. Portugalska zahodna obala je del štirih glavnih vzhodnih mejnih dvigov oceanskih sistemov. Ta sezonski sistem dviganja, ki ga običajno opazimo v poletnih mesecih, prinaša hladnejšo vodo, bogato s hranili, na morsko površino, kar spodbuja rast fitoplanktona, razvoj zooplanktona in posledično bogato raznolikost [[pelaške ribe|pelaških rib]] in drugih morskih nevretenčarjev.<ref>{{navedi splet |last1=Correia |first1=Paulo Filipe Alexandre |title=Study of an upwelling event in the Portuguese coast |url=https://fenix.tecnico.ulisboa.pt/downloadFile/563345090415834/Tese_Paulo%20Correia_final.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> [[File:Portugal EEZ.PNG|thumb|350px| Izključna ekonomska cona Portugalske]] Zaradi tega je Portugalska poleg velike izključne ekonomske cone ena največjih porabnikov rib na svetu na prebivalca. [[Sardela]] (''Sardina pilchardus'') in [[šnjur]] (''Trachurus trachurus'') se vsako leto nabere na tisoče, medtem ko se v lokalnih obalnih vaseh tradicionalno lovijo sinji mol (''Micromesistius poutassou''), morska žaba, trska (''Gadus morhua''), [[glavonožci]], skati ali druga oblika morskih sadežev. Ta dvig navzgor Portugalski omogoča tudi gozdove alg, ki so sicer zelo neobičajne ali jih v Sredozemlju sploh ni.<ref>{{cite journal |last1=Araújo |first1=R. M. |last2=Assis |first2=J. |last3=Aguillar |first3=R. |last4=Airoldi |first4=L. |last5=Bárbara |first5=I. |last6=Bartsch |first6=I. |last7=Bekkby |first7=T. |last8=Christie |first8=H. |last9=Davoult |first9=D. |last10=Derrien-Courtel |first10=S. |last11=Fernandez |first11=C. |last12=Fredriksen |first12=S. |last13=Gevaert |first13=F. |last14=Gundersen |first14=H. |last15=Le Gal |first15=A. |last16=Lévêque |first16=L. |last17=Mieszkowska |first17=N. |last18=Norderhaug |first18=K. M. |last19=Oliveira |first19=P. |last20=Puente |first20=A. |last21=Rico |first21=J. M. |last22=Rinde |first22=E. |last23=Schubert |first23=H. |last24=Strain |first24=E. M. |last25=Valero |first25=M. |last26=Viard |first26=F. |last27=Sousa-Pinto |first27=I. |title=Status, trends and drivers of kelp forests in Europe: an expert assessment |journal=Biodiversity and Conservation |date=June 2016 |volume=25 |issue=7 |pages=1319–1348 |doi=10.1007/s10531-016-1141-7 |s2cid=376497 |url=https://www.researchgate.net/publication/303634119 |access-date=3 September 2021 |language=en}}</ref> 73 % sladkovodnih rib, ki se pojavljajo na Iberskem polotoku, je endemičnih, kar je največ v kateri koli regiji v Evropi. Številne od teh endemičnih vrst so skoncentrirane v vodnih telesih osrednje zahodne regije (ena izključno endemična), ta in druga vodna telesa po vsem polotoku so večinoma začasna in vsako leto nagnjena k suši, zaradi česar je večina teh vrst pod statusom ogroženih. Po Azorih se sprehaja okoli 24 <ref name="barreiros">{{navedi splet |last1=Barreiros |first1=João Pedro |title=Biodiversidade marinha dos Açores |url=https://repositorio.uac.pt/bitstream/10400.3/2423/1/PingodeLavaJPB_2013.pdf |access-date=22 March 2021}}</ref> do 28 <ref>{{navedi splet |title=As espécies residentes e as que passam durante a migração |url=https://whalewatchingazores.com/pt/acores/especies-acores/ |publisher=whalewatchingazores.com |access-date=22 March 2021 |language=en}}</ref> vrst kitov, zaradi česar je eno od štirih krajev na svetu, kjer se pojavlja večina vrst tega infrareda. Od sredine 19. stoletja in prenehanja leta 1984 (zlasti [[kit glavač]]) je kitolov močno izkoriščal to raznolikost. V začetku 90. let dvajsetega stoletja je opazovanje kitov hitro postalo priljubljeno in je zdaj ena glavnih gospodarskih dejavnosti v portugalskem arhipelagu. Nekatera zavarovana območja na Portugalskem, razen prej omenjenih, so še: *Serras de Aire e Candeeiros s svojimi apnenčastimi formacijami, paleontološko zgodovino in veliko raznolikostjo netopirjev in orhidej; *jugozahodni Alentejo in naravni park Vicentine Coast z dobro ohranjeno, divjo obalo; *naravni park Montesinho, ki gosti nekatere od edinih populacij iberskega volka in nedavno opaženega iberskega rjavega medveda, ki se v državi šteje za izumrlo. == Politika in uprava == [[File:Portugal regions travel map EN.png|thumb|220px|right|Teritorialni zemljevid Portugalske, ki ustreza oznakama NUTS I in NUTS II Evropske unije za statistične regije NUTS Portugalske]] Od sprejema trenutno veljavne [[ustava|ustave]] leta 1976 je Portugalska [[parlamentarna republika]]. Z ustavnimi spremebami leta 1992 so odpravili vojaški Revolucionarni svet in omejili pristojnosti predsednika republike. Azori in Madeira sta po ustavi 1976 avtonomna dela Portugalske s svojima parlamentoma in vladama. Glavne politične institucije so tako: *predsednik, ki ga izvolijo na splošnih volitvah za pet let in je lahko izvoljen največ dvakrat zapored; Imenuje predsednika vlade in na njegov predlog ministre, državne sekretarje in podsekretarje ter ima pravico razpustiti parlament; *enodomna republiška skupščina (portugalsko ''Assembleia da República''), ki jih za štiri leta izvolijo na splošnih volitvah po proporcionalnem sistemu; *vlada in *sistem sodišč. Država je upravno razdeljena na 308 [[občina|občin]] (''município'' ali ''concelho''), ki so po reformi leta 2013 razdeljene na 3092 civilnih župnij (portugalsko: freguesia). Operativno sta občina in civilna župnija, skupaj z nacionalno vlado, edine pravno lokalne upravne enote, ki jih je določila portugalska vlada (na primer mesta, kraji ali vasi nimajo pravne veljave, čeprav se lahko uporabljajo kot zajetje za opredelitev storitev). Za statistične namene portugalska vlada opredeli tudi Nomenklaturo teritorialnih enot za statistiko (NUTS), medobčinske skupnosti in neformalno okrožni sistem, ki se je uporabljal do evropske integracije (in ga nacionalna vlada postopno opušča). Na višji ravni so občine združene v 18 okrožij: {{stolpci|4| * [[Aveiro (okrožje)|Aveiro]] * [[Beja (okrožje)|Beja]] * [[Braga (okrožje)|Braga]] * [[Bragança (okrožje)|Bragança]] * [[Castelo Branco (okrožje)|Castelo Branco]] * [[Coimbra (okrožje)|Coimbra]] * [[Évora (okrožje)|Évora]] * [[Faro (okrožje)|Faro]] * [[Guarda (okrožje)|Guarda]] * [[Leiria (okrožje)|Leiria]] * [[Lisboa (okrožje)|Lisboa]] * [[Portalegre (okrožje)|Portalegre]] * [[Porto (okrožje)|Porto]] * [[Santarém (okrožje)|Santarém]] * [[Setúbal (okrožje)|Setúbal]] * [[Viana do Castelo (okrožje)|Viana do Castelo]] * [[Vila Real (okrožje)|Vila Real]] * [[Viseu (okrožje)|Viseu]] }} Vsa okrožja so poimenovana po svojih glavnih mestih. Poleg njih sta upravni enoti še avtonomni regiji [[Azori]] in [[Madeira]]. Znotraj sistema NUTS Evropske unije je Portugalska razdeljena na sedem regij: Azori, Alentejo, Algarve, Centro, Lizboa, Madeira in Norte, z izjemo Azorov in Madeire pa so območja NUTS razdeljena na 28 podregij. Portugalska je članica [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] od leta 1955 ter ustanovna članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj]] in [[Evropsko združenje za prosto trgovino|Evropskega združenja za prosto trgovino]]. Iz slednjega je leta 1986 izstopila, ko je postala članica [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske skupnosti]] (zdaj [[Evropska unija]]). === Urbanizacija === [[File:Aerial view of Augusta Street, Lisbon (50644280948).jpg|thumb|Lizbona]] [[File:Metro, Ponte e Porto.jpg|thumb|Porto]] [[File:Vista braga.jpg|thumb|Brago]] [[File:Vila Nova de Gaia seen from Porto.jpg|thumb|Vila Nova de Gaia]] Največja mesta Portugalske s številom prebivalcev:<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.pt/xportal/xmain?xpid=INE&xpgid=ine_indicadores&indOcorrCod=0007897&contexto=bd&selTab=tab2|title=2011 Census - Population by city|publisher=Instituto Nacional de Estatística (Portugal)(INE) |access-date=19 November 2014}}</ref> *[[Lizbona]], 545.000 /2.2- 3 milijone *[[Porto]], 240-264.000 /1,8-2,4 milijona *[[Braga]], 189.331 *[[Vila Nova de Gaia]], 186.503 *[[Amadora]], 175.136 *[[Coimbra]], 143.052 ([[Univerza v Coimbri]]=ena nastarejših univerz v Evropi; [[Skupina Coimbra]]) *[[Funchal]], 111.541 *[[Setúbal]], 98.131 *[[Almada]], 96.404 *[[Agualva-Cacém]], 79.805 *[[Queluz]], 75.169 *[[Rio Tinto]], 64.815 ([[Rio Tinto Group]]) *[[Barreiro]], 63.353 *[[Aveiro]], 60.058 *[[Viseu]], 57.975 *[[Odivelas]], 56.847 *[[Leiria]], 50.533 *[[Matosinhos]], 49.486 *[[Guimarães]], 47.588 *Faro, 47.575 === Metropolitansko območje === [[File:Densidade populacional por concelho - INE 2001.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid Portugalske, ki prikazuje gostoto prebivalstva (število prebivalcev / km<sup>2</sup>) po občinah]] Obstajata dve večji metropolitanski območji (GAM): Lizbona in Porto. Sledi seznam tistih s celinskimi funkcionalnimi urbanimi območji (FUA). {| class="wikitable sortable" |- !align=right| Rank !align=left| Ime mesta !align=left| Št. prebivalcev<ref>{{navedi splet|url=http://www.oecd.org/regional/|title=Regional, rural and urban development - OECD|website=www.oecd.org}}</ref> |- style="text-align:right;" |1 ||align=left| [[Lizbona]] || align=left| 2.818.000 |- style="text-align:right;" |2||align=left| [[Porto]] || align=left| 1.758.531 |- style="text-align:right;" |3 ||align=left| [[Coimbra]] || align=left| 270.000 |- style="text-align:right;" |4 ||align=left| [[Braga]] || align=left| 250.000 |- style="text-align:right;" |5 ||align=left| [[Funchal]] ([[Madeira]])|| align="left" | 210.000 |- style="text-align:right;" |6 ||align=left| [[Guimarães]] || align=left| 180.000 |- style="text-align:right;" |7 ||align=left| [[Aveiro, Portugalska|Aveiro]] || align=left| 140.000 |- style="text-align:right;" |8 ||align=left| [[Ponta Delgada]] ([[Azori]])|| align="left" | 120.000 |- style="text-align:right;" |9 ||align=left| [[Vila Franca de Xira]] || align=left| 120.000 |- style="text-align:right;" |10 ||align=left| [[Faro, Portugalska|Faro]] || align=left| 118.000 |- style="text-align:right;" |11 ||align=left| [[Viseu]] || align=left| 110.000 |} == Gospodarstvo == Menjavo kovancev nacionalne valute v evre je prva ukinila prav Portugalska, leto po uvedbi evra ali natančneje 31. decembra 2002. S tem dnem je kovancem [[Portugalski eskudo|portugalskega eskuda]] prenehala vsakršna monetarna vrednost, rok za zamenjavo bankovcev pa se izteče šele leta 2022. Velike gospodarske družbe so skoncentrirane v mestnih območjih Lizbone in Porta. Tradicionalno prevladujoče gospodarske panoge so bile tekstilna in obutvena industrija, proizvodnja pijač, lesarstvo in proizvodnja [[pluta|plute]] (Portugalska je največji proizvajalec plute na svetu). Danes je pomembnejša storitvena industrija. Portugalska je bila ena od držav, ki so najbolj občutile [[Dolžniška kriza evroobmočja|dolžniško krizo]], ki je izbruhnila v začetku 21. stoletja. V zameno za finančno pomoč [[Evropska komisija|Evropske komisije]], [[Evropska centralna banka|Evropske centralne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] v višini 78 milijard evrov je morala vlada sprejeti vrsto varčevalnih ukrepov za zmanjševanje javne porabe. Država je izstopila iz sheme finančne pomoči maja 2014. == Kultura == {{glavni|Portugalska kultura}} Portugalska je razvila posebno kulturo, medtem ko je bila pod vplivom različnih civilizacij, ki so prečkale Sredozemlje in evropsko celino, ali so bile uvedene, ko je igrala aktivno vlogo v dobi odkritij. V 1990-ih in 2000-ih je Portugalska posodobila svoje javne kulturne objekte, poleg [[Fundacija Calouste Gulbenkian|fundacije Calouste Gulbenkian]], ustanovljene leta 1956 v Lizboni. Sem spadajo kulturni center Belém v Lizboni, fundacija Serralves in Casa da Música, tako v Portu, kot tudi novi javni kulturni objekti, kot so občinske knjižnice in koncertne dvorane, ki so bile zgrajene ali obnovljene v številnih občinah po vsej državi. Portugalska ima [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|17 Unescovih spomenikov svetovne dediščine]], kar jo uvršča na 9. mesto v Evropi in na 18. mesto na svetu. Ti so (z letnico vpisa): * [[Zgodovinsko središče Guimarãesa]] in območje Couros — 2001, 2023 * Staro mestno jedro [[Porto|Porta]] — 1996 * Vinogradno območje Alto Douro — 2001 * Paleolitska umetnost v [[Dolina Coa|dolini Côa]] in Siegi Verde — 1998, razširitev 2010 * [[Samostan Batalha]] — 1983 * [[Univerza v Coimbri]] - 2013 * [[samostan Kristusovega reda, Tomar]] — 1983 * [[Samostan Alcobaça]] — 1989 * Kulturna krajina [[Sintra]] — 1995 * [[Samostan svetega Hieronima, Lizbona|Samostan svetega Hieronima]] in [[stolp Belém]] – 1983 * Staro mestno jedro Évore — 1986 * Garnizonsko mesto Elvas in njegove utrdbe - 2012 * Staro mestno jedro [[Angra do Heroísmo|Angre do Heroísmo]] na otoku [[Terceira (otok)|Terceira]], [[Azori]] — 1983 * [[Vinogradniška kulturna pokrajina otoka Pico]] – 2004 * ''[[Lovorov gozd, Madeira|Laurisilva]]'' – endemični subtropski lovorov gozd na [[Madeira|Madeiri]] - 1999 * Kompleks kraljeve palače v Mafri – [[Palača Mafra|palača]], bazilika, samostan, vrt Cerco in Lovski park (Tapada) - 2019 * [[Svetišče Bom Jesus do Monte]] v [[Braga|Bragi]] - 2019 === Arhitektura === {{glavni|Portugalska arhitektura}} Tradicionalna arhitektura je značilna in vključuje [[Manuelinska arhitektura|Manueline]], znana tudi kot portugalska pozna gotika, razkošen, sestavljen portugalski slog arhitekturne ornamentike prvih desetletij 16. stoletja, ki mu sledi [[pombalov slog]] iz 18. stoletja. Interpretacija tradicionalne arhitekture 20. stoletja, mehki portugalski slog, se pogosto pojavlja v večjih mestih, zlasti v Lizboni. Sodobna Portugalska je dala svetovno znane arhitekte, kot so [[Eduardo Souto de Moura]], [[Álvaro Siza Vieira]] (oba dobitnika [[Pritzkerjeva nagrada za arhitekturo|Pritzkerjeve nagrade) in [[Gonçalo Byrne]]. Na Portugalskem je omembe vreden tudi Tomás Taveira, zlasti za oblikovanje stadiona. == Sklici in opombe == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Portugal}} * [http://www.portugal.gov.pt/en.aspx Uradna spletna stran vlade] * [http://www.visitportugal.com Spletni portal turističnega urada] * {{dmoz|Regional/Europe/Portugal}} {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{CPLP}} {{NATO}} {{OVSE}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Portugalska|*]] [[Kategorija:Portugalsko govoreče države]] i6a5lrfrxop2euflzf97a2gk976nmax Evropska unija 0 4927 6753071 6746343 2026-09-20T11:13:15Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-47842-18|~2026-47842-18]] ([[User talk:~2026-47842-18|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6705003 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Geopolitična organizacija | conventional_long_name = Evropska unija | native_name = {{Imena v uradnih jezikih | name = {{nobold|(ime v drugih uradnih jezikih)}} | en = European Union | bg = Европейски съюз | cs = Evropská unie | da = Den Europæiske Union | et = Euroopa Liit | fi = Euroopan unioni | fr = Union européenne | el = Ευρωπαϊκή Ένωση | hr = Europska unija | ga = An tAontas Eorpach | it = Unione europea | lv = Eiropas Savienība | lt = Europos Sąjunga | hu = Európai Unió | mt = Unjoni Ewropea | de = Europäische Union | nl = Europese Unie | pl = Unia Europejska | pt = União Europeia | ro = Uniunea Europeană | sk = Európska únia | es = Unión Europea | sv = Europeiska unionen }} | image_flag = Flag of Europe.svg | image_coat = | symbol_width = 95px | symbol_type = | motto = {{jezik|la|[[Evropski simboli#Geslo|Združena v raznolikosti]]}}<ref name="EU-Symbols">{{navedi splet| author= Evropska unija | title = Simboli EU| url = http://europa.eu/abc/symbols/index_sl.htm| accessdate = 2008-01-09}}</ref></small>{{presledki|2}}<small>([[slovenščina|{{brezpreloma|v slovenščini}}]]) | anthem = ''[[Evropska himna|Oda radosti]]<ref name="EU-Symbols"/>''{{presledki|2}}<small>(orkestrska&nbsp;izvedba)</small> | image_map = European Union (blue).svg | map_caption = | admin_center_type = [[Glavno mesto|Glavno mesto]] | admin_center = [[Bruselj]] {{small|(''[[de facto]]'')}}<ref name=capital>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=qb6NAQAAQBAJ&pg=PA64|title=Capital Cities around the World: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture: An Encyclopedia of Geography, History, and Culture|year=2013|first=Roman Adrian|last=Cybriwsky|publisher=[[ABC-CLIO]]|quote=Brussels, the capital of Belgium, is considered to be the de facto capital of the EU|isbn=9781610692489}}</ref> | largest_metropolitan_area = [[Pariz]] | languages_type = [[Uradni jezik]]i | languages = {{skrčljivi seznam |title=[[Jeziki Evropske unije|24]] |[[angleščina|angleški]] |[[bolgarščina|bolgarski]] |[[češčina|češki]] |[[danščina|danski]] |[[estonščina|estonski]] |[[finščina|finski]] |[[francoščina|francoski]] |[[grščina|grški]] |[[hrvaščina|hrvaški]] |[[irščina|irski]] |[[italijanščina|italijanski]] |[[latvijščina|latvijski]] |[[litovščina|litovski]] |[[madžarščina|madžarski]] |[[malteščina|malteški]] |[[nemščina|nemški]] |[[nizozemščina|nizozemski]] |[[poljščina|poljski]] |[[portugalščina|portugalski]] |[[romunščina|romunski]] |[[slovaščina|slovaški]] |[[slovenščina|slovenski]] |[[španščina|španski]] |[[švedščina|švedski]]}} | demonym = [[Državljan Evropske unije|Evropêjec, Evropêjka]] | membership_type = [[Država članica Evropske unije|Države članice]] | membership = {{skrčljivi seznam |title=[[Seznam držav članic Evropske unije|27]] |{{ikonazastave|Avstrija}}[[Avstrija]] |{{ikonazastave|Belgija}}[[Belgija]] |{{ikonazastave|Bolgarija}}[[Bolgarija]] |{{ikonazastave|Ciper}}[[Ciper]] |{{ikonazastave|Češka}}[[Češka]] |{{ikonazastave|Danska}}[[Danska]] |{{ikonazastave|Estonija}}[[Estonija]] |{{ikonazastave|Finska}}[[Finska]] |{{ikonazastave|Francija}}[[Francija]] |{{ikonazastave|Grčija}}[[Grčija]] |{{ikonazastave|Hrvaška}}[[Hrvaška]] |{{ikonazastave|Irska}}[[Irska]] |{{ikonazastave|Italija}}[[Italija]] |{{ikonazastave|Latvija}}[[Latvija]] |{{ikonazastave|Litva}}[[Litva]] |{{ikonazastave|Luksemburg}}[[Luksemburg]] |{{ikonazastave|Madžarska}}[[Madžarska]] |{{ikonazastave|Malta}}[[Malta]] |{{ikonazastave|Nemčija}}[[Nemčija]] |{{ikonazastave|Nizozemska}}[[Nizozemska]] |{{ikonazastave|Poljska}}[[Poljska]] |{{ikonazastave|Portugalska}}[[Portugalska]] |{{ikonazastave|Romunija}}[[Romunija]] |{{ikonazastave|Slovaška}}[[Slovaška]] |{{ikonazastave|Slovenija}}[[Slovenija]] |{{ikonazastave|Španija}}[[Španija]] |{{ikonazastave|Švedska}}[[Švedska]]}} | ethnic_groups = | ethnic_groups_year = | government_type = {{brezpreloma|[[Nadnacionalizem]] [[sui generis]] }} | leader_title1 = [[Evropska komisija|Komisija]]: | leader_name1 = [[Ursula von der Leyen]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title2 = [[Evropski parlament|Parlament]]: | leader_name2 = [[Roberta Metsola]] ([[Evropska ljudska stranka|ELS]]) | leader_title3 = [[Svet Evropske unije|Svet]]: | leader_name3 = [[Irska]] (2/2 2026) | leader_title4 = [[Evropski svet|{{brezpreloma|Evropski svet}}]]: | leader_name4 = [[António Costa]] | sovereignty_type = [[Zgodovina Evropske unije|Nastanek]] | sovereignty_note = | established_event1 = [[Rimska pogodba]] | established_date1 = [[25. marec]] [[1957]] | established_event2 = [[Maastrichtska pogodba]] | established_date2 = [[7. februar]] [[1992]] | established_event3 = [[Lizbonska pogodba]] | established_date3 = [[1. december]] [[2009]] | area_rank = 7.¹ | area_km2 = 4.233.262 | percent_water = 3,08 | population_estimate = 447.206.135 | population_estimate_rank = 3.¹ | population_estimate_year = 2020 | population_census = | population_census_year = | population_density_km2 = 106<!--447.206.135 / 4.233.262 = 106 ljudi/km2 (površina in ocena prebivalstva februarja 2020)--> | population_density_rank = 69.¹ | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="GDP">{{navedi splet |title=World Economic Outlook Database, October 2022 (EU countries)|url= https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/October/weo-report?a=1&c=998,&s=NGDPD,PPPGDP,PPPPC,&sy=2021&ey=2022&ssm=0&scsm=0&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1|website=IMF.org |publisher=Mednarodni denarni sklad |access-date=14 September 2022}}</ref> | GDP_nominal = 17,82 bilijona USD | GDP_nominal_rank = | GDP_PPP = 25,40 bilijona USD | GDP_PPP_rank = | GDP_nominal_per_capita = 39.940 USD | GDP_nominal_per_capita_rank = | GDP_PPP_per_capita = 56.928 USD | GDP_PPP_per_capita_rank = | HDI = | HDI_rank = | HDI_year = | HDI_category = | currency = {{unbulleted list |[[evro]]&nbsp;([[ISO 4217|EUR]]) |{{collapsible list |titlestyle = background:transparent;text-align:left;font-weight:normal; |title = 6 ostalih |[[Češka krona|koruna]]&nbsp;(CZK;&nbsp;Češka)|[[Danska krona|krone]]&nbsp;(DKK;&nbsp;Danska)|[[Madžarski forint|forint]]&nbsp;(HUF;&nbsp;Madžarska)|[[Poljski zlot|złoty]]&nbsp;(PLN;&nbsp;Poljska)|[[Romunski lev|leu]]&nbsp;(RON;&nbsp;Romunija)|[[Švedska krona|krona]]&nbsp;(SEK;&nbsp;Švedska) }} }} | currency_code = | time_zone = | utc_offset = od 0 do +2 | time_zone_DST = | DST_note = | utc_offset_DST = od +1 do +3 | cctld = [[.eu]] | calling_code = | footnote1 = Če je našteta med entitetami s tradicionalnim statusom [[nacionalna država|nacionalne države]].<ref name="GDP IMF">{{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/02/weodata/weorept.aspx?sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&pr1.x=82&pr1.y=16&c=998&s=NGDP_RPCH%2CNGDPD%2CPPPGDP&grp=1&a=1| title = Report for Selected Country Groups and Subjects (European Union)| accessdate = 2007-09-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = International Monetary Fund}}; {{navedi splet | url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2007/01/data/weorept.aspx?pr.x=57&pr.y=6&sy=2004&ey=2008&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=111&s=NGDP%2CPPPWGT&grp=0&a=| title = Report for Selected Countries and Subjects (United States)| accessdate = 2007-07-15| date = april 2007 | language=en | work = World Economic Outlook Database, April 2007 Edition| publisher = Mednarodni denarni sklad}}</ref><!--Source of GDP information--> }} '''Evrópska uníja''' ( tudi '''Evropska unija'''; [[kratica]] '''EU''') ali '''Evrópska zvéza''' (kratica '''EZ''')<ref>Slovenski pravopis 2001</ref> je [[Politična unija|politično]]-[[Ekonomska unija|ekonomska zveza]], sestavljena iz 27 [[država|držav]], ki se v glavnem <!--Kot je navedeno na angleški WP, se ta del naj ne bi brisal glede na to, da so deli Francije in Španije izven Evrope, ravno tako pa položaj Cipra ni povsem jasen. Dodatne informacije so na angl. WP stran o EU-->nahajajo v [[Evropa|Evropi]]. Obsega območje, veliko 4.233.262 km<sup>2</sup> in ima po ocenah več kot 447 milijonov [[Prebivalec|prebivalcev]]. EU ima enotni notranji trg, ki ga zagotavlja [[pravni sistem]], ki velja za vse države članice. Cilji pravil EU so zagotavljanje prostega pretoka ljudi, [[Dobrina (ekonomija)|dobrin]], [[storitev]] in [[Kapital|kapitala]] v okviru notranjega trga,<ref name="Europa Internal Market">{{navedi splet|title=The EU Single Market: Fewer barriers, more opportunities|publisher=Europa web portal|author=European Commission|url=http://ec.europa.eu/internal_market/index_en.htm|accessdate=27 September 2007}}<br />{{navedi splet|title=Activities of the European Union: Internal Market|publisher=Europa web portal|url=http://europa.eu/pol/singl/index_en.htm|accessdate=29 June 2007}}</ref> uveljavljanje [[Pravosodni zakon|zakonov pravosodja]] in [[Notranje zadeve|notranjih zadev]], skupnega sklepanja trgovskih sporazumov,<ref>{{navedi splet|title=Common commercial policy |url=http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |work=Europa Glossary |publisher=Europa web portal |accessdate=6 September 2008 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090116092625/http://europa.eu/scadplus/glossary/commercial_policy_en.htm |archivedate=16 January 2009 }}</ref> skupne kmetijske politike, [[Ribolov|ribištva]]<ref>{{navedi splet|publisher=The Council of the European Union|title=Agriculture and Fisheries Council|url=http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|accessdate=3 June 2013|archive-date=2014-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20140311075105/http://www.consilium.europa.eu/policies/council-configurations/agriculture-and-fisheries|url-status=dead}}</ref> ter [[Regionalni razvoj|regionalnega razvoja]].<ref>{{navedi splet|title=Regional Policy Inforegio |url=http://ec.europa.eu/regional_policy/index_en.cfm|publisher=Europa web portal |accessdate=3 June 2013}}</ref> Znotraj [[Schengensko območje|Schengenskega območja]] nadzor [[Potni list|potnih listov]] ne poteka več.<ref name="Internal borders">{{navedi splet |title=Schengen area|publisher=Europa web portal |url=http://ec.europa.eu/home-affairs/policies/borders/borders_schengen_en.htm|accessdate=8 September 2010}}</ref> [[Evroobmočje|Monetarna unija]] je bila vzpostavljena leta 1999, leta 2002 pa je stopila v polno veljavo. Članic [[Evroobmočje|monetarne unije]] je 19 članic EU, ki za valuto uporabljajo [[evro]]. Delovanje in odločanje v EU se danes kaže v oblikah [[Intergovernmentalizem|intergovernmentalizma]] in [[Supranacionalizem|supranacionalizma]].<ref>Kajnč, Sabina. Lajh, Damjan. ''Evropska unija od A do Ž'' (2006) pp 17.</ref><ref name="Britannica">{{navedi splet |title=European Union|publisher=Encyclopædia Britannica |url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/196399/European-Union |accessdate=3 July 2013 |quote=international organisation comprising 28 European countries and governing common economic, social, and security policies&nbsp;...}}</ref><ref name="CIA">{{navedi splet |title=European Union |publisher=Central Intelligence Agency |work=The World Factbook |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |accessdate=12 February 2016 |archive-date=2020-06-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html |url-status=dead }}</ref> EU ima sedem glavnih izvršnih teles, znanih kot [[Institucije Evropske unije]]. To so [[Evropski svet]], [[Svet Evropske unije]], [[Evropski parlament]], [[Evropska komisija]], [[Sodišče Evropskih skupnosti]], [[Evropska centralna banka]] in [[Evropsko računsko sodišče|Računsko sodišče]]. Začetki EU segajo v čas po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]], ko se je začel proces evropske integracije z vzpostavitvijo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropske skupnosti za premog in jeklo]] (ESPJ) leta 1951 in [[Evropska gospodarska skupnost|Evropske gospodarske unije]] (EGS) leta 1958. EU je bila uradno ustanovljena leta [[1992]] s ''Pogodbo o Evropski uniji'' ([[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]]). Zadnja pogodba, ki je močno spremenila delovanje in strukturo EU, je bila [[Lizbonska pogodba]] (podpisana leta 2007), ki je v veljavo vstopila leta 2009. EU predstavlja 7,3-odstotni delež svetovnega [[Prebivalstvo|prebivalstva]].<ref>{{navedi splet|title=European Union reaches 500 Million through Combination of Accessions, Migration and Natural Growth|publisher=Vienna Institute of Demography|url=http://www.oeaw.ac.at/vid/datasheet/EU_reaches_500_Mill.shtml|accessdate=12 February 2016}}</ref> Leta 2016 je imela 16.477 milijard nominalnega [[Kosmati domači proizvod|BDP]]-ja, kar predstavlja 22,2 % svetovnega [[BDP]]-ja in 16,9 % delež, upoštevajoč pariteto kupne moči.<ref>Glej [[Seznam držav po bruto domačem proizvodu]]. Seznama razvrščata države, zato EU ni vključena.</ref> 26 od 28 držav ima visok [[indeks človekovega razvoja]], kot ga meri [[Organizacija združenih narodov]]. Leta 2012 je EU prejela [[Nobelova nagrada za mir|nobelovo nagrado za mir]].<ref>{{navedi novice |title=EU collects Nobel Peace Prize in Oslo |date=10 December 2012 |newspaper=British Broadcasting Corporation |url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-20664167 |accessdate=3 June 2013}}</ref> S skupno [[Trije stebri Evropske unije|zunanjo in varnostno politiko]], ima EU lastne [[Zunanja politika|zunanje odnose]] in obrambo. Unija vzdržuje stalne diplomatske misije po svetu, ima predstavništvo v [[OZN|Organizaciji združenih narodov]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovni trgovinski organizaciji]], [[G8]] in [[G-20]]. Zaradi njenega globalnega vpliva, je bila Evropska unija opisana tudi kot trenutna ali potencialna [[Velesila|velesila]].<ref name="The European Superpower">{{navedi knjigo|author=John McCormick|title=The European Superpower|url=https://archive.org/details/europeansuperpow0000mcco|isbn=978-1-4039-9846-0|date=14 November 2006}}</ref> == Zgodovina Evropske unije == ===Začetki povezovanja (1945–1957)=== Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so se v [[Evropa|Evropi]] začeli procesi povezovanja med [[Zahodna Evropa|zahodnoevropskimi]] državami kot odgovor na [[Nacionalsocializem|skrajni nacionalizem]], ki je opustošil kontinent. Leta 1952 je bila ustanovljena [[Evropska skupnost za premog in jeklo]] (ESPJ), ki je kasneje postala del [[Trije stebri Evropske unije|tristebrne strukture]] Evropske unije. Med podporniki ustanovitve skupnosti so bili tudi [[Alcide de Gasperi]], [[Jean Monnet]], [[Robert Schuman]] in [[Paul-Henri Spaak]]. === Rimska pogodba (1957–1992) === [[File:EC-EU-enlargement animation.gif|thumb|left|280px|Kontinentalna območja držav članic Evropske unije (Evropske skupnosti pred letom 1993).]] Leta 1957 so [[Belgija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Luksemburg]], [[Nizozemska]] in [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zahodna Nemčija]] podpisale Rimsko pogodbo, s katero je bila ustanovljena [[Evropska skupnost|Evropska gospodarska skupnost]] (EGS) in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] (EURATOM). Pogodba je v veljavo stopila leta 1958. [[Evropska skupnost|EGS]] in [[Evropska skupnost za jedrsko energijo|EURATOM]] sta bili ustanovljeni ločeno od [[Evropska skupnost za premog in jeklo|ESPJ]], vendar so vse tri skupnosti bile podvržene istim nadzornim organom. EGS je vodil [[Walter Hallstein]], EURATOM pa [[Louis Armand]]. V [[1960.|šestdesetih]] so se začele kazati napetosti s tem, ko je Francija zahtevala omejitve nadzora. Leta 1965 je bil dosežen dogovor in je bila podpisana [[Združitvena pogodba]], ki je v veljavo stopila leta 1967. Vse tri [[Evropske skupnosti]] so tako dobile enotne nadzorne institucije. Leta 1973 so se skupnostim pridružile še [[Danska]], [[Irska]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]. Na Norveškem so tega leta članstvo zavrnili na referendumu. Leta 1979 so bile prve volitve v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]. Grčija se je pridružila leta 1981, sledili sta ji še [[Španija]] in [[Portugalska]], ki sta se pridružili leta 1986. Leta 1985 je bil podpisan [[Schengenski sporazum]], ki je postopno odpravil kontrole na mejah znotraj držav članic. Leta 1986 so skupnosti začele uporabljati [[Evropska zastava|Evropsko zastavo]], istega leta pa je bil podpisan [[Enotni evropski akt]]. Leta 1990 se je po razpadu [[Varšavski pakt|vzhodnega bloka]] z združitvijo Nemčije pridružila bivša [[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]]. Z načrti za nadaljnje širitve na bivše komunistične države ter na Ciper in Malto, so bili vzpostavljeni Københavnski kriteriji. === Maastrichtska pogodba (1992–2007) === Evropska unija je bila formalno vzpostavljena z [[Maastrichtska pogodba|Maastrichtsko pogodbo]], ki je v veljavo vstopila 1. novembra 1993. Leta 1995 so se EU pridružile še [[Avstrija]], [[Finska]] in [[Švedska]]. Leta 2002 je 12 držav članic sprejelo skupno valuto [[evro]], kasneje se je število povečalo na 19. Leta 2004 je nastopila največja širitev EU v zgodovini, s pridružitvijo [[Ciper|Cipra]], [[Češka|Češke]], [[Estonija|Estonije]], [[Latvija|Latvije]], [[Litva|Litve]], [[Madžarska|Madžarske]], [[Malta|Malte]], [[Poljska|Poljske]], [[Slovaška|Slovaške]] in [[Slovenija|Slovenije]]. === Lizbonska pogodba (2007–danes) === [[Slika:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (081).jpg|sličica|Vrh ob podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]].]] Leta 2007 sta se EU pridružili še [[Romunija]] in [[Bolgarija]], istega leta pa je [[Slovenija]] uvedla [[evro]]. Leta 2008 sta sledili še [[Ciper]] in [[Malta]], 2009 [[Slovaška]], 2011 [[Estonija]], 2014 [[Latvija]] in 2015 [[Litva]]. 1. decembra 2009 je v veljavo uradno vstopila [[Lizbonska pogodba]], ki je spremenila predvsem pravno strukturo in je združila [[Trije stebri Evropske unije|tri stebre EU]]. Konec januarja 2020 je prišlo do prvega krčenja zveze v njeni zgodovini. Skladno z rezultati [[Referendum o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji|referenduma o članstvu]] (2016) je iz Evropske unije izstopilo Združeno kraljestvo, dogodka se je oprijelo ime [[brexit]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.sta.si/2723394/po-stevilnih-siritvah-prvo-krcenje-eu |title=Po številnih širitvah prvo krčenje EU |date=2020-02-01 |publisher=[[Slovenska tiskovna agencija]] |accessdate=2020-02-01}}</ref> ===Strukturalna evolucija=== Časovni trak predstavlja [[Zgodovina Evropske unije|proces evropskega združevanja]] po koncu druge svetovne vojne in pogodbe, ki so postopoma vodile k nastanku današnje unije. {{EU-časovnitrak}} ==Geografija== {{multiple image |align=right |image1=2rocks.jpg |width1=208 |caption1=65.993 km dolga obala vpliva na evropsko podnebje ([[Ciper]]). |alt1=Coast of Cyprus |width2=173 |caption2=[[Mont Blanc]] v [[Alpe|Alpah]] je najvišji vrh EU. |image2=Mont-Blanc and Lake of Passy.JPG |alt2=Mont Blanc}} Države članice EU skupaj merijo 4.423.147 km<sup>2</sup> in bi se na [[Seznam držav po površini|spisek svetovnih držav po površini]] uvrstile na 7. mesto. Sem se šteje vsa izvenevropska ozemlja držav članic, ki so del Evropske unije in izvzema tista ozemlja, ki niso. Najvišji vrh EU je [[Mont Blanc]] v zahodnem delu [[Alpe|Alp]] z 4810.45 metri nadmorske višine.<ref>{{navedi novice |url=http://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |title=Mont Blanc shrinks by 45cm in two years |work=Sydney Morning Herald |accessdate=26 November 2010 |date=6 November 2009 |archive-date=2023-02-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230214082228/https://www.smh.com.au/environment/mont-blanc-shrinks-by-45cm-in-two-years-20091106-i0kk.html |url-status=dead }}</ref> Najnižje ležeča predela sta [[Lammefjorden]], [[Danska]] in [[Zuidplaspolder]], [[Nizozemska]], s 7&nbsp;m (23&nbsp;ft) pod gladino morja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|title=The World Factbook|work=cia.gov|accessdate=12 February 2016|archive-date=2020-06-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200611111527/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/ee.html|url-status=dead}}</ref> Na pokrajino, podnebje in gospodarstvo EU vpliva obalna linija, dolga 65.993 km. Vključujoč čezmorska ozemlja Francije, ki se nahajajo izven evropske celine, vendar so del unije, EU tako zajema večino tipov podnebij, od polarnega (severovzhod Evrope) do tropskega ([[Francoska Gvajana]]). Izračun klimatološkega povprečja EU je tako brezpredmeten. Večina prebivalstva živi na območjih z oceanskim (severozahodna in srednja Evropa), mediteranskim (južna Evropa) in kontinentalnim podnebjem (severni [[Balkan]] in srednja Evropa)<ref name="Humid Continental climate">{{navedi splet|title=Humid Continental Climate |work=The physical environment |publisher=University of Wisconsin–Stevens Point |year=2007 |url=http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |accessdate=29 June 2007 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070530170321/http://www.uwsp.edu/geo/faculty/ritter/geog101/textbook/climate_systems/humid_continental.html |archivedate=30 May 2007 }}</ref> Evropa je močno urbanizirana. Od leta 2006 naprej, na urbanih področjih živi okoli 75 % prebivalstva. Mesta so sicer razpršena skozi celotno EU, vendar je največja koncentracija ljudi na območjih [[Beneluks]]a in tik ob njem.<ref>{{navedi splet|url=http://www.eea.europa.eu/publications/eea_report_2006_10/eea_report_10_2006.pdf |title=Urban sprawl in Europe: The ignored challenge, European Environmental Agency |format=PDF |date=2006|accessdate=13 October 2013}}</ref> {{clear left}} {{Clear}} == Delovanje Evropske unije == Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. [[Trije stebri Evropske unije|treh stebrih]] sodelovanja. Z uveljavitvijo [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena. Nadomestila jo je enotna [[pravna oseba]] s tremi vrstami [[pristojnosti Evropske unije|pristojnosti]] glede na področje politike: {| width="100%" border="0" cellspacing="0" cellpadding="2" |- style="text-align:center; font-size:150%" | width="33%" style="background:#BECDF1; border:1px solid #9DB0F6; padding:5px" | Izključna pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#D7DFF4; border:1px solid #BAC6F4; padding:5px" | Deljena pristojnost | rowspan="3" style="background:none" | | width="33%" style="background:#F3F5FD; border:1px solid #E6ECFD; padding:5px" | Pristojnost podpore |- style="text-align:center; font-size:90%" | width="33%" style="background:#9DB0F6; border-bottom:1px dotted white" | Unija ima izključno pristojnost za sprejemanje pravno zavezujočih aktov in sklepanje mednarodnih sporazumov. | width="33%" style="background:#BAC6F4; border-bottom:1px dotted white" | Države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti. | width="33%" style="background:#E6ECFD; border-bottom:1px dotted white" | Unija lahko izvaja ukrepe za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. |- style="text-align:left; valign:top; font-size:90%" | style="background:#9DB0F6" valign=top | * [[carinska unija]] * določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga * monetarna politika držav članic, katerih valuta je [[evro]] * ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike * skupna trgovinska politika | style="background:#BAC6F4" valign=top | * [[notranji trg]] * socialna politika glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi * ekonomska, socialna in teritorialna kohezija * kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih bioloških virov * okolje * varstvo potrošnikov * promet * [[vseevropska omrežja]] * energija * območje svobode, varnosti in pravice * skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v Lizbonski pogodbi | style="background:#E6ECFD" valign=top | * varovanje in izboljšanje zdravja ljudi, * industrija * kultura * turizem * izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in šport * civilna zaščita * Upravno sodelovanje |} === Aktualno vodstvo === <gallery mode="packed" heights="160"> Slika:Ursula von der Leyen - 2019 (48666723012) (cropped).jpg|'''[[Ursula von der Leyen]]''', predsednica Evropske komisije Slika:Roberta Metsola elected new President of the European Parliament (51828380418) (cropped).jpg|'''[[Roberta Metsola]]''', predsednica Evropskega parlamenta Slika:António Costa (2024) (cropped).jpg|'''[[António Costa]]''', predsednik Evropskega sveta </gallery> == Evropske institucije in organi == {{glavni|Institucije Evropske unije}} {{Institucije EU}} === Evropska komisija === {{glavni|Evropska komisija}} Evropsko komisijo (''Commission européenne, European Commission'') sestavlja 28 komisarjev, ki pokrivajo posamezna področja. Izvaja iniciativno in izvršilno funkcijo, upravlja s financami in predstavlja ter zastopa administracijo EU. Komisarje (predstavnike komisije s strani držav članic) predlagajo nacionalne vlade za mandat petih let (evropski parlament kandidate izpraša in potrdi), vendar so v svojem delu neodvisni in imenovani s strani Evropskega sveta. Sedež ima v Bruslju (Belgija). Po Lizbonski pogodbi je komisiji dodan še [[Podpredsednik Evropske komisije|podpredsednik]], ki je obenem tudi [[Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropska komisija predlaga akte, o katerih nato glasujeta Svet EU in Evropski parlament, izvršuje politike skupnosti, upravlja in izvaja proračun EU, skrbi za izvajanje zakonodaje EU in deloma zastopa EU po svetu, vendar ne posega v skupno zunanjo in varnostno politiko – [[SZVP]], kjer odločanje poteka na medvladnem nivoju. === Evropski svet === {{glavni|Evropski svet}} [[Slika:Europa building February 2016 (cropped).jpg|sličica|199x199_pik|[[Europa (stavba)|Europa]] – stavba Evropskega sveta]] Evropski svet (''Conseil européen, European Council'') sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Je vrhovni politični organ EU, ki oblikuje splošne politične smernice razvoja EU. Odločitve sprejema praviloma na podlagi konsenza. Zaseda vsaj dvakrat letno. Po [[Lizbonska pogodba|Lizbonski pogodbi]] Evropski svet izvoli svojega predsednika – ta ne sme biti njegov član – za mandat dveh let in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja. Leta 2009 so ta položaj dodelili Belgijcu [[Herman Van Rompuy|Hermanu Van Rompuyu]], ki je bil na položaju do leta 2014. Evropski svet imenuje tudi položaj [[visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko|visokega predstavnika Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko]]. Evropski svet mora tudi s [[soglasje]]m predlagati člane [[Evropska Komisija|Evropske komisije]]. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Evropskega sveta. Pomembno je ločevati med inštitucijami [[Evropski svet]], [[Svet Evrope]] (ni organ EU) in [[Svet Evropske unije]]. === Evropski parlament === {{glavni|Evropski parlament}} Evropski parlament (''Parlement européen, European Parliament'') sestavljajo neposredno izvoljeni poslanci (od leta [[1979]]), ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ, ki klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu, torej le skupaj s Svetom EU. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi. Parlament potrdi predsednika Evropske komisije in nato še celotno Komisijo. V soodločanju s Svetom Evropske unije [[Glasovanje|glasuje]] o [[Evropski zakonodajni akti|Evropskih zakonodajnih aktih]], razen pri [[SZVP]], ki deluje na medvladnem nivoju. Sedež Evropskega parlamenta je v Strasbourgu, evropski parlament pa deluje tudi Bruslju in Luksemburgu. Evropskih poslancev je trenutno 705, med njimi [[Seznam evroposlancev iz Slovenije (2014–2019)|8 Slovencev]]. === Svet Evropske unije === {{glavni|Svet Evropske unije}} Svet Evropske unije (''Conseil de l'Union européenne, Council of the EU'') sestavljajo ministri držav članic. Z Evropskim parlamentom si deli zakonodajno funkcijo in zastopa interese držav članic. Odločitve sprejema s konsenzom ali [[kvalificirana večina|kvalificirano večino]], odvisno od področja dela. Vsaka država članica predseduje Svetu za dobo šestih mesecev. Srečujejo se v Bruslju, razen aprila, julija in oktobra, ko zasedajo v Luksemburgu. Svet Evropske unije združuje ministre s posameznih področij ([[kmetijstvo]], [[trgovina]], zunanja politika, itd.) in sprejema evropske [[Zakonodajni akti|zakonodajne akte]], večinoma v soodločanju z [[Evropski parlament|Evropskim parlamentom]]. Njegovo delovanje usmerja predsedstvo Sveta Unije, ki se zamenja vsakih šest mesecev. Izjema je področje [[Zunanja politika|zunanje politike]] in varnostne politike, kjer to izvajanje politike prevzame [[visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko]]. === Sodišče Evropske unije === {{glavni|Sodišče Evropske unije}} Sodišče Evropske Unije (''Cour de justice de l'Union européenne, Court of justice of the European Union'') sestavlja 28 sodnikov (po en iz vsake države članice, z mandatom šestih let) in 8 pravobranilcev, ki jih imenujejo nacionalne vlade, vendar s soglasjem vseh članic. Opravlja sodni nadzor nad vsemi akti Komisije in Sveta EU, nadzoruje članice, ali delujejo v skladu s pogodbami in dogovori. Zagotavlja spoštovanje [[Pravo|prava]] s pravilnim tolmačenjem in uporabo [[Pogodba|pogodb]]. Sodišče Evropske skupnosti ni pristojno za [[SZVP]]. Pogodba o evropski uniji (Lizbonska pogodba) pozna Sodišče. Sodišče je pristojno za poravnavo pravnih sporov med državami članicami, institucijami EU, podjetji in posamezniki. Nekatere odločitve so lahko v pristojnosti nižjih sodišč. Poleg sodišča Evropskih skupnosti poznamo tudi nižje Splošno sodišče posebno specializirano Sodišče za uslužbence EU, ki razsoja v sporih med EU in zaposlenimi v njenih institucijah. === Računsko sodišče === {{glavni|Evropsko računsko sodišče}} Računsko sodišče (''Cour des comptes européenne, Court of Auditors'') izvaja nadzor nad porabo EU sredstev. Ima 25 sodnikov z mandatom šestih let. Sedež ima v Luksemburgu. Inštitucija skrbi za neodvisno zunanjo revizijo. Tako preverja pravilnost vseh prihodkov ter pravilnost in zakonitost vseh odhodkov in ocenjuje finančno poslovodenje. Revizija prispeva k izboljšanju upravljanja sredstev EU v interesu evropskih državljanov. S poročili in mnenji, predvsem z letnim poročilom, pomaga proračunskim organov pri nadzoru proračuna EU. Tako pomembno vpliva na odločitev Evropskega parlamenta na podelitev razrešnice Evropski komisiji glede izvrševanja proračuna. Računsko sodišče je sestavljeno iz 28 predstavnikov držav članic, ki imajo 6-letni mandat. === Evropska centralna banka === {{glavni|Evropska centralna banka}} [[Slika:Frankfurt EZB.Nordwest-2.20141228.jpg|sličica|196x196_pik|Nova stavba Evropske centralne banke.]] Evropska centralna banka (''Banque centrale européenne, European central bank'') vodi denarno politiko EU enotne skupne valute – [[evro|evra]] in izvaja centralni nadzor. Sedež ima v Frankfurtu. Cilj centralne banke je ohranjanje monetarne stabilnosti v evroobmočju z zagotavljanjem nizke in stabilne inflacije cen življenjskih potrebščin. ECB je neodvisna institucija, ki je bila ustanovljena z uvedbo evra leta 1998 za vodenje monetarne politike. To izvaja s pomočjo Izvršnega odbora in sveta ECB. === Odbor regij === {{glavni|Odbor regij}} Odbor regij (''Comité des régions, Committee of the Regions'') svetuje Svetu EU in Evropski komisiji na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike, tako da bo le-ta kar najbolj ustrezala potrebam regij in lokalnih skupnosti. Ima 329 članov (7 Slovencev). Sedež ima v Bruslju. === Varuh človekovih pravic === {{glavni|Evropski varuh človekovih pravic}} [[Varuh človekovih pravic]] (''Médiateur européen, The European Ombudsman'') ima nalogo zaščititi Evropejce pred nedelovanjem ali zlorabami administracije EU ustanov. Uvedel ga je Evropski parlament leta 1995, ta ga tudi izvoli za dobo petih let. {{Evropska unija z imeni članic}} === Ekonomsko socialni odbor === {{glavni|Evropski ekonomsko-socialni odbor}} Ekonomsko-socialni odbor (''Comité économique et social européen, Economic and Social Committee'') je posvetovalno telo, ki omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Ima 329 članov (7 Slovencev). Na leto izda več kot 150 različnih mnenj, ki zadevajo delovanje civilnih združenj, sindikatov, gospodarskih in socialnih organizacij v Evropi. Sedež ima v Bruslju. === Evropska investicijska banka === {{glavni|Evropska investicijska banka}} Evropska investicijska banka (''Banque européenne d'investissement, The European Investment Bank'') je bila ustanovljena leta 1958 za financiranje evropskih investicijskih prizadevanj in je obenem neodvisen organ EU in banka. Postala je največja institucija na področju mednarodnih kreditov na svetu. Sedež ima v Luksemburgu. ===Obramba in vojska=== Čeprav Evropska unija primarno deluje kot gospodarska in politična povezava, vključuje tudi pomembno dimenzijo skupne varnosti in obrambe ([[Skupna zunanja in varnostna politika]]). Vendar pa trditev o »sedmem členu ustave« vsebuje pogosto zmedo: EU nima klasične ustave, saj je bila [[Pogodba o ustavi za Evropo]] zavrnjena, namesto nje pa je stopila v veljavo [[Lizbonska pogodba]]. Obrambna klavzula o vzajemni pomoči se v resnici nahaja v 42. členu (odstavek 7) [[Pogodba o Evropski uniji|Pogodbe o Evropski uniji]]. Ta člen določa, da so v primeru oboroženega napada na ozemlje ene izmed držav članic ostale članice dolžne ponuditi pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kar je koncept, ki označuje [[Kolektivna obramba|kolektivno obrambo]]. Kljub temu se EU v praksi še vedno v veliki meri zanaša na [[NATO|Nato]] kot glavni steber vojaške varnosti v Evropi, medtem ko sama razvija lastne obrambne pobude, kot je [[Stalno strukturno sodelovanje|PESCO]], in avtonomne misije za krizno upravljanje. == Države članice == {{glavni|Države članice Evropske unije}} Evropska unija zavzema 27 držav članic in ozemlje veliko 4.233.262&nbsp;km² s 447 milijoni prebivalcev (2020). Če bi naredili primerjavo, bi se pokazalo, da predstavlja Evropska unija največje [[Seznam držav po BDP|gospodarstvo po BDP]], sedmo največje [[Seznam držav in njihovih zunanjih ozemelj po površini|ozemlje po površini]] in tretje največje [[Seznam držav po prebivalstvu|prebivalstvo]] na svetu. Evropska unija samo sebe označuje kot ''družina demokratičnih evropskih držav''. Meje držav članic so skupne z mejami 21-ih drugih držav. 23. julija 1952 je šest ustanovnih članic osnovalo [[Evropska skupnost za premog in jeklo|Evropsko skupnost za premog in jeklo]], ki je bila preoblikovana v [[Evropska skupnost|Evropsko skupnost]], kasneje preimenovana v Evropsko unijo. Širitev je potekala, kakor sledi: {| class="wikitable" ! width=12%|Datum ! colspan="2" |Zgodovina članstva držav ! Članic |- |valign="top"|[[25. marec]] [[1957]] |'''Ustanovne članice:'''||{{zastava|Belgija}}, {{zastava|Francija}}, {{zastava|Zahodna Nemčija}}, {{zastava|Italija}}, {{zastava|Luksemburg}}, {{zastava|Nizozemska}} |6 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1973]] | colspan="2" |{{zastava|Danska}}, {{zastava|Irska}}, {{zastava|Združeno kraljestvo}} |9 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1981]] | colspan="2" |{{zastava|Grčija}} |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1985]] | colspan="2" |[[Grenlandija]] izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1986]] | colspan="2" |{{zastava|Portugalska}}, {{zastava|Španija}} |12 |- |valign="top"|[[3. oktober]] [[1990]] | colspan="2" |{{zastava|Nemška demokratična republika}} pristane kot del združene [[Nemčija|Nemčije]] v [[Evropska skupnost|Evropski skupnosti]] |12 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[1995]] | colspan="2" |{{zastava|Avstrija}}, {{zastava|Finska}}, {{zastava|Švedska}} |15 |- |valign="top"|[[1. maj]] [[2004]] | colspan="2" |{{zastava|Ciper}}, {{zastava|Češka}}, {{zastava|Estonija}}, {{zastava|Latvija}}, {{zastava|Litva}}, {{zastava|Madžarska}}, {{zastava|Malta}}, {{zastava|Poljska}}, {{zastava|Slovaška}}, {{zastava|Slovenija}} |25 |- |valign="top"|[[1. januar]] [[2007]] | colspan="2" |{{zastava|Bolgarija}}, {{zastava|Romunija}} |27 |- |valign="top"|[[1. julij]] [[2013]] | colspan="2" |{{zastava|Hrvaška}} |28 |} '''Opombe:''' * [[Grenlandija]], ki ji je [[Danska]] leta [[1979]] podelila samoupravo, je izstopila iz [[Evropska skupnost|Evropske skupnosti]] leta [[1985]], po izvedbi [[referendum]]a. * Precej prekomorskih teritorijev ima tesne povezave s posamezno članico EU, kot na primer [[Grenlandija]], otok [[Man]], [[Azori]] in [[Madeira]] (glej [[Posebni teritoriji držav članic EU in njihova povezava z EU]]). == Širitev Evropske unije == {{main|Potencialna širitev Evropske unije}} Proces širitve Evropske unije je bil sprožen decembra [[1997]] v [[Luksemburg]]u, ko je [[Evropski svet]] sprejel zgodovinsko odločitev o širitvi, s katero je opredelil [[proces širitve Evropske Unije]] v najširšem obsegu. Vanj so vključene vse države, ki želijo pristopiti k EU. Gre za obsežen nenehno dopolnjujoč in nepretrgan proces. Vsaka država kandidatka v tem procesu napreduje s svojo hitrostjo, ki je odvisna od njene usposobljenosti za vstop. Sestavni deli procesa širitve so: === Evropska konferenca === Predstavlja večstranski okvir, ki povezuje vse države kandidatke. Je forum za razpravo o temah, ki so v skupnem interesu, kot na primer skupna zunanja in [[varnostna politika]] ter okvir za pogajanja držav članic z državami kandidatkami. Ustanovni sestanek, ki se ga je udeležilo 15 držav članic in 12 držav kandidatk, je potekal marca [[1998]] v [[London]]u. [[Turčija]] se je prvič udeležila sestanka Evropske konference novembra [[2000]] v [[Sochauxu]], ko je ta forum začel delovati v celoti. === Pristopni proces === Začel se je marca [[1998]]. Vanj je bilo vključenih trinajst držav, ki so vložile prošnje za članstvo: [[Bolgarija]], [[Ciper]], [[Češka]], [[Estonija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Madžarska]], [[Malta]], [[Poljska]], [[Romunija]], [[Slovaška]], [[Slovenija]], Hrvaška in [[Turčija]], sedaj pa so vanj vključene dve: [[Makedonija]] in [[Turčija]]. Za države kandidatke veljajo enaka [[pristopna merila]], ne glede na to, ali so se pogajanja o pristopu že začela ali ne. Pristopni proces je sestavljen iz pogajanj o pristopu, poglobljene predpristopne strategije, pregleda [[Usklajenost domače zakonodaje|usklajenosti domače zakonodaje]] z [[Evropski pravni red|evropskim pravnim redom]]- ([[screening]]) ter iz pregledne procedure. ==== Pristopna pogajanja ==== Določajo pogoje vključevanja vsake države kandidatke v EU. Usmerjajo se predvsem na sprejem, izvajanje in utrditev evropskega pravnega reda ter na določanje prehodnih obdobij, ki morajo biti omejena v svojem obsegu in času trajanja. Pogajanja o širitvi potekajo v obliki medvladne pristopne konference med državami članicami EU na eni in [[Država kandidatka|državo kandidatko]] na drugi strani. Na osnovi pregleda usklajenosti zakonodaje z evropskim pravnim redom, [[evropska komisija]] predlaga [[skupno stališče EU]] za vsako od [[31 poglavij]] evropskega pravnega reda, ki ga morajo soglasno potrditi države članice EU. Rezultat uspešno končanih pogajanj je [[sporazum]] v obliki [[Pristopna pogodba|pristopne pogodbe]]. Slednjo morata potrditi [[svet EU]] in [[evropski parlament]]. Po podpisu pristopne pogodbe sledi [[ratifikacija]] v parlamentih držav članic ter v parlamentu države [[kandidat]]ke. Pred [[Ratifikacija|ratifikacijo]] v domačem parlamentu lahko država kandidatka izvede [[referendum]]. Po končanih ratifikacijah pogodba stopi v veljavo in država postane članica EU. Marca 1998 so se na priporočilo [[Evropska komisija|evropske komisije]] začela pristopna pogajanja s šestimi državami t. i. [[Luksemburg|luksemburške skupine]]; [[Ciper|Ciprom]], [[Češka|Češko]], [[Estonija|Estonijo]], [[Madžarska|Madžarsko]], [[Poljska|Poljsko]] in [[Slovenija|Slovenijo]], ki se jim je februarja 2000 pridružilo še šest držav t. i. [[Helsinki|helsinške skupine]] - [[Bolgarija]], [[Latvija]], [[Litva]], [[Malta]], [[Romunija]] in [[Slovaška]]. Čeprav je Turčija kandidatka za članstvo, se pogajanja še niso začela, ker država ne izpolnjuje nekaterih [[Københavnska merila|københavnskih meril]] - predvsem političnih. ==== Poglobljena predpristopna strategija ==== Namen poglobljene predpristopne strategije je pomagati državam kandidatkam pri prilagajanju domače [[Zakonodaja|zakonodaje]] [[Evropski pravni red|evropskemu pravnemu redu]]. [[Strategija]] temelji na [[Evropski sporazum|evropskih sporazumih]], pristopnih [[Partnerstvo|partnerstvih]] in državnih programih za prevzem evropskega pravnega reda, na predpristopni pomoči ter odpiranju programov in [[Agencija|agencij]] EU za države kandidatke. Poglobljena predpristopna strategija tako združuje vse oblike podpore EU v enoten okvir. ===== Evropski pridružitveni sporazum ===== Pravni okvir za odnos med evropsko skupnostjo ter [[Ciper|Ciprom]], [[Malta|Malto]] in [[Turčija|Turčijo]] so [[pridružitveni sporazum]]i iz šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih let, ki večinoma obravnavajo področje [[Trgovina|trgovine]], z namenom vzpostaviti [[Carinska unija|carinsko unijo]]. S Turčijo je carinska unija začela veljati že leta 1996. V nasprotju z evropskimi sporazumi ne vsebujejo političnega dialoga, ki je bil vzpostavljen kasneje na osnovi drugih dokumentov. Pridružitveni in evropski sporazumi priznavajo namero [[Pridružitvena država|pridružitvenih držav]], da postanejo članice Evropske unije. Njihov namen je bil kasneje potrjen v [[Individualna prošnja|individualnih prošnjah]] za članstvo. [[Slovenija]] je svojo prošnjo za članstvo oddala 10. junija 1996. ===== Pristopno partnerstvo ===== To je odgovor na potrebo po neposredni pomoči za reševanje specifičnih potreb posameznih držav kandidatk. Pristopno partnerstvo vsake države določa jasne kratko- in srednjeročne prednostne naloge ter [[finančna sredstva]] za njihovo učinkovito izpolnjevanje. Pristopna partnerstva je evropska komisija predstavila oktobra 1999 in dopolnila februarja 2000. Vanjo je vključila [[Predpristopna pomoč|predpristopno pomoč]], ki je od leta 2000 na voljo v okviru treh predpristopnih programov: [[Phare]] (gradnja institucij in tesno institucionalno sodelovanje, podpora investicijam in programi integriranega regijskega razvoja), [[ISPA]] ([[Okolje|okoljska infrastruktura]] in [[Promet|prometna infrastruktura]]) in [[SAPARD]] (razvoj [[Kmetijstvo|kmetijstva]] in [[Podeželje|podeželja]]) ter v obliki [[Sofinanciranje|sofinanciranja]] mednarodnih [[Denar|denarnih ustanov]]. ===== Državni program za prevzem evropskega pravnega reda ===== [[Evropski pravni red]] '''''Acquis communautaire''''' zajema celotno zakonodajo evropskih skupnosti, ki se je ustvarjala in novelirala zadnjih 40 let. Vključuje [[Rimska ustanovitvena pogodba|rimsko ustanovitveno pogodbo]] ter njeno nadgradnjo: [[Enotna listina|enotno listino]] ter [[Maastrichtska pogodba|maastrichtsko pogodbo]] in [[Amsterdamska pogodba|amsterdamsko pogodbo]], vse [[Uredba|uredbe]] in [[Direktiva|direktive]], ki jih sprejema [[svet EU]], kot tudi [[Odločba sodišča|odločbe sodišča]] evropskih skupnosti. [[Slovenija]] je v okviru pristopnega partnerstva marca 1998 pripravila prvi državni program za prevzem evropskega pravnega reda, v katerem so določeni [[rok]]i za izpolnitev prednostnih [[Naloga|nalog]] in [[cilj]]ev, skupaj z navedbo potrebnih [[Kader|kadrovskih virov]] in [[Finance|finančnih virov]]. Zaradi kratkoročnega značaja prvega programa je Vlada RS v začetku leta 1999 pripravila nov srednjeročni program, ki opredeljuje naloge za obdobje od leta 1999 do konca 2002, to je bil ciljni datum katerega si je postavila Republika Slovenija, da bo pripravljena na obveze , ki izhajajo iz članstva v EU. Aprila 1999 ga je obravnaval tudi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] in o njem sprejel sklepe ter stališča kot napotilo vladi pri njegovem izvajanju, dopolnjevanju in spreminjanju. Državni program ni končen dokument,saj se je dopolnjeval in spreminjal vse do [[Vstop|vstopa Slovenije v EU]]. Omogočal je celovit pregled vseh nalog na [[Zakonodaja|zakonodajnem področju]] in [[Uprava|upravnem področju]] ter omogočal nadzor nad njihovim izvajanjem. Je tudi eden od temeljev za pripravo rednih letnih poročil [[Evropska komisija|evropske komisije]] o napredku. === Agenda 2000 === [[Agenda 2000]] je enoten okvir , v katerem je evropska komisija julija 1997 podala širšo perspektivo [[Razvoj EU|razvoja EU]] in njenih politik, celostni vpliv širitve, mnenja o prošnjah za članstvo srednje in [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropskih držav]] ter finančni okvir za obdobje 2000-2006. === Redna poročila evropske komisije === [[Redno poročilo|Redna poročila]] [[Evropska komisija|evropske komisije]] so ocena o napredku posamezne kandidatke na poti do članstva, ki so podlaga za odločitev [[Svet EU|sveta EU]] o začetku in nadaljnjem poteku pogajanj. Prvo poročilo je evropska komisija predstavila novembra 1998, leto dni po izdaji mnenj o prošnjah za članstvo. Sledili sta mu še dve skupini rednih poročil- leta 1999 in 2000. Redna poročila so predmet razprave med državami članicami na zasedanjih evropskega sveta. === Širitvena strategija === Širitvena strategija , ki je bila decembra 2000 potrjena na zasedanju evropskega sveta v [[Nica|Nici]], je [[sinteza poročil]] o napredku [[Država kandidatka|držav kandidatk]] pri izpolnjevanju [[Merila za članstvo|meril za članstvo]]. Vsebuje tudi aktualno [[Predpristopna strategija|predpristopno strategijo]] in njene prednostne naloge ter [[poročilo o trenutnem stanju]] in poteku pogajanj v prihodnje. == Jeziki Evropske unije == Jeziki Evropske unije so [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jeziki]], ki jih govore ljudje v državah članicah Evropske unije. To je 24 uradnih jezikov. Uradni jeziki so: [[angleščina]], [[bolgarščina]], [[češčina]], [[danščina]], [[estonščina]], [[finščina]], [[grščina]], [[hrvaščina]], [[francoščina]], [[italijanščina]], [[irščina]], [[litovščina]], [[latvijščina]], [[madžarščina]], [[malteščina]], [[nemščina]], [[nizozemščina]], [[poljščina]], [[portugalščina]], [[romunščina]], [[slovaščina]], [[slovenščina]], [[španščina]] in [[švedščina|švedščina.]] == Izstop članice == [[Slika:Anti-Brexit, People’s Vote march, London, October 19, 2019 15.jpg|sličica|231x231_pik|Protesti proti [[Brexit|brexitu]]; [[London]], [[19. oktober]] [[2019]]]] Evropska unija je z neuspešno Ustavno pogodbo za Evropsko Unijo prvič odprla možnost izstopa ali suspenza članice iz Evropske unije s strani drugih članic. Članica se lahko tudi sama odloči, da izstopi iz članstva. Z [[Referendum|referendumom]] je Združeno kraljestvo leta 2016 sklenilo zapustiti Evropsko unijo kot prva takšna država. Država je po prehodnem obdobju formalno izstopila iz unije 31. januarja 2020, od 1. januarja 2021 nadaljnje sodelovanje med EU in ZK ureja Sporazum o trgovini in sodelovanju.<ref>https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=OJ:L:2021:149:FULL&from=EN</ref> Obstajale so tudi grožnje, da bo zapustila Evropsko unijo tedaj prezadolžena [[Grčija]]. V Grčiji se je za to leta 2015 uporabljal izraz [[grexit]], tako da se uporablja za izstop Združenega kraljestva izraz [[brexit]]. {| class="wikitable" ! width="12%" |Datum izstopa ! Izstopna država ! Članic po odhodu |- |[[1. januar]] [[1985]] |{{zastava|Grenlandija}} izstopi po podelitvi samouprave od [[Danska|Danske]] |10 |- | valign="top" |[[31. januar]] [[2020]]||{{zastava|Združeno kraljestvo}} ([[Brexit]])<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Združeno kraljestvo je izstopilo iz EU|url=https://www.delo.si/novice/svet/britansko-clanstvo-v-eu-se-izteka-274822.html|website=www.delo.si|date=2020-01-31|accessdate=2020-03-28|language=sl-si|first=Jure|last=Kosec}}</ref> |27 |} == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Potovanje po Evropi]] (za [[slovenci|slovenske]] [[državljan]]e) * [[Naziv Evropske unije v uradnih jezikih]] * [[Hiša evropske zgodovine]] * [[Združene države Evrope]] * [[Jadranska listina]] * [[Evropska centralna banka]] (ECB) * [[Evropska bančna federacija]] (EBF) * [[Demokratični deficit v Evropski uniji]] * [[Evropska skupnost za jedrsko energijo]] * [[Evropski socialni sklad]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|European Union|Evropska unija}} * [http://ec.europa.eu/publications/index_sl.htm -EU-kotiček za lahko branje-informacije] * https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160418210125/https://www.ecb.europa.eu/ecb/legal/pdf/c_32620121026sl.pdf |date=2016-04-18 }} (Pogodba o Evropski uniji, Pogodba o delovanju EU, Listina EU o temeljnih pravicah) * [http://www.euronews.net EU - TV novice/v-en ] * Predsedovanje Fancije [[EU]]- [http://www.eu2008.fr/webdav/site/PFUE/shared/ProgrammePFUE/Programme_SLpdf]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * Predsedovanje Slovenije [[EU]]- [http://www.eu2008.si/] * http://www.evropska-unija.si/ * http://evropa.gov.si/ * http://www.coe.si/ * http://europa.eu/ * [http://geteuropa.eu/ Iskanje Europa.eu] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170912020149/http://geteuropa.eu/ |date=2017-09-12 }} * [http://www.pcmg.com/ Pospeševalni center za malo gospodarstvo v EU] * [http://www.cordis.lu/ Osrednji informacijski vir za raziskovanja in tehnološki razvoj EU] * http://www.youtube.com/user/eutube {{Članice EU in kandidatke}}{{Vodje držav članic Evropske unije|Vodje držav članic Evropske unije=}}{{Predsednik EU komisije}}{{Evropski svet}}{{Predsedniki Evropskega sveta|Predsedniki Evropskega sveta=}}{{Predsedniki Evropske centralne banke|Predloga:Predsedniki Evropske centralne banke=}}{{Nobelova nagrada za mir}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Evropska unija| ]] [[Kategorija:Federalizem]] [[Kategorija:Politični sistemi]] [[Kategorija:Naddržavne zveze]] [[Kategorija:Nobelovi nagrajenci za mir]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1957]] kz1yd48v0zahumvpxi3c1fxmjfuhf1z Karantanija 0 5212 6752906 6732947 2026-09-19T18:13:04Z MaksiKavsek 244409 /* Literatura */ 6752906 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država | native_name = Korotan | conventional_long_name = Karantanija | continent = Evropa | region = Vzhodne Alpe | era = zgodnji srednji vek | status = samostojna kneževina (658 - {{circa}} 743)<br>klientna kneževina [[Frankovsko cesarstvo|Frankovske države]] ({{circa}} 743 - 828)<br>frankovska grofija, kasneje vojvodina v sklopu [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] (828 - {{circa}} 976) | government_type = Kneževina, dedna monarhija | year_start = 658 | year_end = 828 | event_start = razpad Samove plemenske zveze | event1 = Knez Borut prizna frankovsko nadoblast | date_event1 = {{circa}} 743 | event2 = Upor Ljudevita Posavskega | date_event2 = {{circa}} 820 | event_end = preoblikovanje v grofijo | p1 = Samova plemenska zveza | s1 = Karantanska marka | today = {{flag|Avstrija}}<br>{{flag|Slovenija}} | image_map = Carantania map.png | image_map_caption = Najverjetnejši obseg Karantanije brez domnevnega ozemlja [[Karniola|Karniole]], okoli leta 811| | capital = [[Krnski grad]] na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]] | common_languages = alpska slovanščina, slovenščina | religion = [[Slovanska mitologija|poganstvo]], [[krščanstvo]] | demonym = [[Karantanci|Karantanec]], [[Sloveni|Sloven]] | leader1 = [[Valuk]] (dux Vinedorum) | year_leader2 = {{circa}} 740 - 749 | leader2 = [[Borut (karantanski knez)|Borut]] (poglavitni predstavnik [[Borutovci|Borutovcev]]) | year_leader3 = {{circa}} 828 | leader3 = [[Etgar]] (zadnji) | year_leader1 = {{circa}} 631 | title_leader = [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|knez]] }} {{Zgodovina Slovenije}} '''Karantánija''' (tudi '''Korotán''', starocerkvenoslovansko ''*'''Korǫtanъ''''') je bila [[Slovani|slovanska]] oziroma [[Sloveni|slověnska]]{{efn|V uporabi je tudi slovenska kneževina, saj je za Slovence prvotno ime za Slovana - Slověn.}}<ref name=":9" /> [[pleme]]nska [[kneževina]] oz. [[vojvodina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša [[Slovani|slovanska]] državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in po svojem razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. == Etimologija == [[Pavel Diakon]] omenja Slovane v ''Karnuntu'', ki se napačno imenuje ''Karantan'' (''Carnuntum, quod corrupte vocitant Carantanum''). Ime ''Karantanija'' oz. ''Karantanci'' se v virih prvič omenja okoli leta 670, ko neznani pisec iz [[Ravena|Ravene]] v svojem delu piše, da ozemlje Italije meji na Karantance – inter Carontanos. Etimologija besede ''Karantanije'' je vprašljiva, saj obstaja več teorij. Nekateri etimologi so ''Karantanijo'' povezovali s predslovanskim izvora. O le-takem obstajata dve možni razlagi. Po prvi razlagi je ime izpeljano iz predindoevropske besede *''karra'' v pomenu 'skala', po drugi razlagi pa je ime [[keltski jeziki|keltskega]] izvora in izpeljano iz besede *''karantos'' v pomenu 'prijatelj'.<ref>France Bezlaj, ''Etimološki slovar slovenskega jezika'', s. v. »Karantanija«.</ref> ''Karantanija'' je latinizirana oblika imena, ki se je uporabljalo v takratnih virih. O tem priča že končnica ''-ija'', ki je v taki obliki verjetna tuja izvornim slovenskim toponimom. Po drugi strani je zelo malo verjetno, da so slovanski naseljenci izraz vzeli neposredno iz keltskih jezikov; najverjetneje je bila staroslovenska oblika imena Korotan ali Gorotan<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Na Slovence – Wikivir|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Na_Slovence|website=sl.wikisource.org|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> (''{{Unicode|*korǫtanъ}}'') prevzeta iz latinskega *''carantanum''. Iz te osnove se je kasneje razvilo sodobno ime pokrajine [[Koroška (pokrajina)|Koroške]] (< praslovansko ''{{Unicode|*korǫt’ьsko}}''). Kljub temu se je vse do 19. stoletja ohranilo tudi staro ime, ki po vsej verjetnosti izvira neposredno iz domačega slovanskega imena za Karantanijo.{{navedi vir}} Ime, tako kot večina toponimov, ki se začnejo na ''*Kar(n)-'' na tem območju Evrope, je po drugi strani verjetno povezano s predrimskim plemenom [[Karni]], ki je nekoč poseljevalo vzhodne Alpe. Obstaja še tretja možnost, in sicer, da je karantansko ime bilo prvotno uporabljeno kot krajevno ime ''Caranta'' ali ''Carenta''. To je bilo povezano z območjem med [[Šenturška gora|Šenturško goro]], zahodno od [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskega polja]], od koder se naj bi razširilo in kot pokrajinsko ''Carantanum'' označevalo prostor, ki mu vlada knez iz *''Carante''/''Carente'' (Krnski grad). Iz tega naj bi bilo izpeljano ime ''Carantani'', ''Horutani'' ipd. (Karantanci).<ref>Štih, P. (2025), str. 29</ref> Karantanijo nekateri razlagajo z etimološko povezavo s slovansko besedo ''góra''. Kot zanimiv posreden dokaz se navaja dejstvo, da so tujci v zgodnjem srednjem veku besedo ''góra'' slišali in zapisovali v obliki »kara«. To naj bi potrjevalo tudi polatinjeno ime kneza [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazda]], ki se v virih pojavlja kot ''Karastus''.<ref>Froelich, E. (1758), str. dlib 202.</ref> Če je torej prišlo do takšnega glasovnega prenosa pri imenu, zagovorniki te teorije menijo, da bi bilo podobno preoblikovanje mogoče tudi pri poimenovanju dežele, kjer bi ime Karantanija lahko izhajalo iz prvotne slovanske oblike, povezane z gorskim oziroma »goro(/a)tnim« prostorom.<ref>{{Navedi splet|title=Leksikon napak - Etimološki "biseri"|url=https://www.popravopis.si/leksikon_napak_-_etimoloski_biseri.html|website=www.popravopis.si|accessdate=2026-02-08}}</ref><ref name=":12">{{navedi knjigo|last=Zwitter|first=Fran|title=Prva koncepcija slovenske zgodovine|year=1939|publisher=[s. n.]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=96849152|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHD4TJQW|page=368}}</ref> Na takšno teorijo je namignil že [[Urban Jarnik]] v pesmi ''Na Slovence'', ki je kneževino imenoval ''Slovénji Goratán''.<ref name=":11" /> Zagovarjal jo je tudi [[Anton Tomaž Linhart]].<ref name=":12" /> ==Zgodovina== === Prihod Slovanov === {{Glavni članek|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} Leta 568 so se s sedanjega slovenskega ozemlja v Italijo premaknili [[Germani|germanski]] [[Langobardi]]. V prostor so se začeli naseljevati [[Avari]] in [[Slovani]]. Prostor, ki so ga poselili Slovani, so naseljevali tudi ostanki [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]], ki so deloma še ohranili [[krščanstvo]]. [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] potrjujejo propadi [[škofija|škofij]] v [[Vzhodne Alpe|vzhodnoalpskem]] prostoru v drugi polovici 6. stoletja, sprememba poselitve in materialne kulture, predvsem pa uveljavitev novega, slovanskega govora. === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza=== [[Slika:Tribal Kingdom of Samo-sl version.PNG|thumb|levo|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] {{glavni|Samova plemenska zveza}} Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira [[Drava|Drave]] in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v [[Panonija|Panoniji]], podrejeni oblasti avarskih [[kagan]]ov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[knez]]om. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]] ({{jezik-la|Wallux dux Winedorum}}). Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med letoma 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Od propada plemenske zveze do izgube zunanje in notranje samostojnosti === Po Samovi smrti leta 658 je široka slovanska plemenska zveza razpadla in okrog leta 660 je spet zrasla moč Avarov in avarsko gospostvo, če je bilo sploh kdaj prekinjeno, se je vnovič razširilo do meja Italije, do Furlanije.<ref name=":7">Gartner, G. (2021), str. 10</ref> Kljub temu so [[Karantanci]] uspeli doseči in ohraniti svojo samostojnost glede na vse svoje sosede, tako Bavarce oziroma Franke kot Langobarde in tudi Avare.<ref name=":7" /> Iz okoli leta 700 se je ohranila nezanesljiva legenda, ki pripoveduje, da je sv. Rupert prehodil alpske pokrajine in prišel do karantanskega kralja. Na njegovo prošnjo je spreobrnil njegove podložnike in jih krstil. Po prečkanju [[Zahodne Ture|Visokih Tur]] naj bi oznanjal božjo besedo Slovencem. Tam naj bi postavil več cerkva in ustanovil več samostanov. Ko je med Slovenci pustil svoje zveste učence, duhovnike in klerike, da bi varovali krščansko vero, se je vrnil nazaj na bavarsko zemljo. Ta legenda je po mnenju zgodovinarja [[Franc Kos (zgodovinar)|F. Kosa]] neresnična ter, da je spis nastal šele ok. leta 873.<ref>Kos, F. (1906), str. 318 (št. 194)</ref> V prvi polovici 8. stoletja je Karantaniji vladal poganski knez [[Borut (karantanski knez)|Borut]], prvi znani predstavnik [[Borutovci|eponimne dinastije]], iz katere so izšli vsi nadaljnji slovanski [[Seznam koroških vladarjev#Kneževina Karantanija|karantanski knezi]].<ref name=":8">Maličev, P. (2009)</ref> Okoli leta 743 je Borut za pomoč v obrambi pred Avari, ki so jih v tem obdobju začeli resno ogrožati, prosil bavarskega vojvodo Odilona. V zameno za bavarsko pomoč so Karantanci morali priznati bavarsko nadoblast in sprejeti krščansko vero. Kot jamčilo za Borutovo zvestobo so bili na Bavarsko poslani talci iz vrst sinov višjega sloja, med drugimi tudi Borutov sin [[Gorazd (karantanski knez)|Gorazd]] in nečak [[Hotimir]], ki sta bila na Bavarskem po Borutovi osebni želji deležna krščanske vzgoje.<ref>{{Navedi revijo|last=Mlinar|first=Janez|date=2022|title=Od razpada Rimskega imperija do nastanka kneževin alpskih Slovanov|url=https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2024/04/02_Janez-Mlinar.pdf|magazine=Zgodovina v šoli|page=8|access-date=27. oktober 2025}}</ref><ref name=":6">Kos, F. (1906), str. 342 (št. 220)</ref> Vse to se je moralo zgoditi malo pred letom 743, kajti tedaj so karantanske čete že korakale v bavarski vojski v uporu proti Frankom, ki pa so jih premagali in tako, skupaj z Bavarsko, ki je bila že prej pod frankovsko nadoblastjo, podvrgli podložništvu svojih (frankovskih) kraljev tudi Karantance.<ref name=":7" /> Obri so med letoma 743 in 748 napadli Karantance.<ref name=":5">Kos, F. (1906), str. 340 (št. 217)</ref><ref name=":6" /> Po Borutovi smrti so leta 749 Bavarci na prošnjo Karantancev in z dovoljenjem frankovskega kralja poslali v Karantanijo njegovega sina Gorazda, ki je bil takrat že kristjan ter so ga Karantanci postavili za svojega kneza.<ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 223)</ref> Začasa njegovega vladanja ni nobenega podatka o začetku misijonskega dela, čeprav je že postal kristjan, prav tako ni nikjer dokumentiran njegov osebni duhovnik, kaplan, ki ga je kot vsak krščanski knez skoraj nedvomno imel.<ref>Gartner, G. (2021), str. 21</ref> Umrl je že po treh letih vladanja; nasledil ga je bratranec Hotimir, ki je med vzgojo na Bavarskem postal goreč kristjan, ki je prav tako izpolnil obče veljavna pričakovanja Cerkve in se kot številni drugi krščanski knezi postavil na čelo misijona, s katerim je bilo pokristjanjeno njegovo ljudstvo.<ref name=":8" /><ref>Gartner, G. (2021), str. 15 - 16</ref> Z vladanjem kneza [[Hotimir, knez Karantanije|Hotimirja]] leta 751 se je začelo [[pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanje]] Karantancev, ki so ga pod vodstvom karantanskega pokrajinskega škofa [[Modest]]a vodili irski [[misijonar]]ji iz [[Salzburg]]a. Medtem je med letoma 741 in 752 papež [[Papež Zaharija|Zaharija]] določil, naj Karantanija v cerkvenem oziru spada pod [[Salzburg]].<ref>{{navedi knjigo|author=Benedik|title=Papeži od Petra do Janeza Pavla II.|page=74-75|first=M.|publisher=Mohorjeva družba|year=1989|location=Ljubljana}}</ref><ref>Kos, F. (1906), str. 344 (št. 224)</ref> Pokristjanjevanje je sprožilo tri neuspele upore. Prvi se je začel po Modestovi smrti (763), drugi 765, vendar je knez oba hitro zatrl. Zadnji upor se je začel po smrti kneza Hotimirja, leta 769, in je trajal vse do posega bavarskega kneza [[Tasilo III.|Tasila III.]] leta 772. V tem času je nov knez postal [[Valtunk, knez Karantanije|Valtunk]], nadaljeval pa se je tudi salzburški misijon. Prav z delovanjem misijonarjev v Karantaniji je mogoče povezati nastanek slovanskih liturgičnih besedil, ki so bila pozneje (ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja) zapisana v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]]. Po porazu in odstavitvi upornega bavarskega kneza Tasila III. leta 788 je bila v [[Frankovska država|frankovsko državo]] [[Karel Veliki|Karla Velikega]] skupaj z Bavarsko vključena tudi Karantanija. Po uničenju avarskega kaganata 796 in reorganizaciji teritorialne ureditve frankovskih mejnih področij (najkasneje 803) je Karantanija postala del [[Bavarska vzhodna krajina|Bavarske vzhodne krajine]], vendar je še ohranila plemensko notranjo ureditev. Najkasneje v tem času se je na njenem jugu razvila še ena slovanska domnevna kneževina (pokrajina) [[Karniola]]. Po Valtunku so Karantaniji vladali domači vladarji [[Pribislav]], [[Semik, knez Karantanije|Semik]], [[Stojmir, knez Karantanije|Stojmir]] in [[Etgar, knez Karantanije|Etgar]]. Ko je knez [[Slavonija|slavonskih]] Slovenov [[Ljudevit Posavski]] leta 819 zaradi nezadovoljstva s frankovskim [[Furlanija|furlanskim]] [[mejni grof|mejnim grofom]] [[Kadolah]]om začel upor, se mu je pridružil tudi del Karantancev. Sovražniki so Ljudevitu pobili okoli 3000 mož ter mu razen prateža in raznega drugega plena pobrali več kot 300 konjev.<ref>Kos, F. (1906), str. 53, št. 58</ref> Ob reki Dravi so se v letih 819 in 820 spopadli s Franki in leta 820 požgali samostan v bavarskem [[Bischofshofen|Bischofshofnu]]. Vendar jih je istega leta porazil furlanski mejni grof [[Balderik]], tako, da je napotil tri armade, katere so bile sestavljene iz Vzhodnih Frankov, Švabov, Bavarcev in Italcev.<ref>Kos, F. (1906), str. 55-56, št. 61</ref> Tako je bila Karantanija nato za kratek čas podrejena furlanskim krajišnikom. Po dokončni zadušitvi Ljudevitovega upora leta 823 so Franki leta 828 reorganizirali upravo in v mejnih plemenskih kneževinah so domače slovanske kneze zamenjali frankovski [[grof]]je. Zadnjega karantanskega kneza Etgarja je zamenjal grof z Bavarske, [[Helmwin]]. === Karolinška Karantanija med 820/828–900 === [[Slika:Karantanija after 828.PNG|thumb|Karantanska grofija po frankovski upravni reformi iz leta 828]] Morda že po uporu [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]],<ref>Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 246-247.</ref><ref name="CET131">Čepič et al. (1979). ''Zgodovina Slovencev''. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 131.</ref> najkasneje pa s frankovsko upravno reformo iz leta 828, do katere je prišlo predvsem zaradi bolgarske nevarnosti,<ref name="CET131"/> so s [[Helmwin]]om, ki sta mu sledila [[Albgar]] in [[Pabo]], na oblast prišli vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'').<ref name="KM"/> Le-ti so imeli deželo v grofovski upravi (''in comitatum'').<ref name="KM">Kos Milko. [http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc ''Conversio Bagoariorum et Carantanorum''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050528090704/http://www.ff.uni-lj.si/zgodovin/CONVERSIO/Conversio.doc |date=2005-05-28 }}. Razprave znanstvenega društva v Ljubljani 11, Historični odsek 3.</ref> Med zgodovinarji prevladuje teorija, da so Karantanci leta 820 oziroma najkasneje leta 828 svoje kneze in notranjo samostojnost zgubili, in da je prav tedaj tuji grof Helmwin zamenjal odstavljenega slovanskega kneza [[Etgar, knez Karantanije|Etgarja]]. Na to lahko sklepamo iz dveh posrednih dokazov. Kot prvo se po Ljudevitovem uporu Karantanci, [[Karniola|Karniolci]] in [[Avari]] kot (notranje) samostojni narodi ne omenjajo več,<ref name="CET131"/><ref>Kos, M. (1933): str. 73</ref> kot drugo pa se v Karantaniji že leta 822 pojavi prvi zabeleženi frankovski fevd.<ref>Grafenauer , B. (2000): str. 246.</ref> Pojavljajo pa se tudi ločena mnenja. Manj radikalno je npr. mnenje Herwiga Wolframa, da darovanje Bavarca Matherija še ne predstavlja padca rodovne kneževine, ampak pomeni šele pripravljanje terena za kasnejšo uvedbo grofovske uprave.<ref>Herwig Wolfram (1991): str. 184-185.</ref> Bolj radikalna, a na splošno nesprejeta hipoteza pa pravi, da so ti vojvode bavarskega rodu (''duces Bagoarii'') pravzaprav karantanski (in ne bavarski) vojvode, ki so v svoji deželi Karantaniji poleg vojvodske oblasti dobili še grofovsko upravo.<ref>primerjaj z: Šavli, J. (1995): str. 26.</ref> Toda prav uvajanje grofovske uprave, ki je institucija frankovske države za urejanje notranjih razmer, je neposredni dokaz, da sta Karantanija in Karniola izgubili notrano samostojnost z gentilno upravo, in da sta bili očitno vključeni v frankovsko državo.{{efn|Grofovska frankovska uprava je nedvomno zamenjala gentilno domačo upravo – v Karantaniji je bil nosilec grofovske oblasti na začetku Helmwin, na področju nekdanje Karniole pa se v tridesetih letih omenja grof Salacho. Glej Simoniti & Štih (1996): str. 48.}} Kakorkoli že, Karantanija je bila vsaj od leta 828 naprej vse bolj trdno vpeta v frankovski upravni in fevdalni sistem. Karantanija, ki so ji vladali grofje bavarskega rodu, je bila obenem že od leta 828 del frankovske Vzhodne prefekture, ki je zajemala tudi območja Zgornje Panonije, [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]] in [[Karniola|Karniole]]. Frankovski vladar [[Ludvik Nemški|Ludvik II.]] je spoznal, da velika Vzhodna prefektura ustvarja uporne prefekte, zato je iz prefekture izločil Spodnjo Panonijo in Karantanijo.<ref name="GBX"/> Preostanek prefekture je leta 854 prepustil v upravo svojemu sinu [[Karlman Bavarski|Karlmanu]].<ref name="GBX">Grafenauer, B. (2000): str. 247-248.</ref> Toda tudi Karlman se je že kmalu uprl svojemu očetu, tako da je med letoma 857 in 861 pregnal Ludviku zvestega grofa v Karantaniji, verjetno pa tudi spodnjepanonskega grofa [[Kocelj|Koclja]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 59.</ref> Tako je Karlman Vzhodni prefekturi zagotovil meje v starem obsegu. Odtlej pa do leta 887 je bil prefekt hkrati tudi karantanski grof.<ref name="GBX"/> Združitev obeh oblasti v isti osebi je imelo pomembne posledice v karantanski etnogenezi, saj se je ime Karantanija kmalu razširilo na celotno Vzhodno prefekturo. Vzhodna prefektura-Karantanija je vključevala celotno ozemlje Alpskih Slovanov, s tem pa se je hitro razširila tudi karantanska etnična pripadnost, med drugim tudi zaradi tega, ker je bila plast fevdalcev še prešibka in so se oblastniki morali naslanjati na slovansko plemensko tradicijo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 266.</ref> [[Slika:Regnum Carantanum.PNG|thumb|left|»Karantansko kraljestvo« pod Arnulfom Koroškim, brez morebitnih ozemelj med Savo in Dravo]]Karlman ni imel zakonitih sinov, zato je nezakonskemu sinu [[Arnulf Koroški|Arnulf]]u poskušal omogočiti čim boljše možnosti za družbeni vzpon: omogočil mu je, da so mu Franki priznali fiktivni status polnopravnega Karolinga, tako da je dobil tudi naziv sin iz kraljevske družine (''filius regalis'').<ref>MacLean, S. (2005): str. 234.</ref> Ko je Karlman leta 876 zavladal nad Bavarsko, Karantanijo in vso (tudi Kocljevo) Panonijo, je že leta 876 Karantanijo in Panonijo dodelil kot »[[Regnum Carantanum]]« (izraz ''regnum''- »kraljestvo« – je tedaj označeval vplivno vojvodsko območje in ne kraljevine) za svojega nezakonskega sina Arnulfa. V delu, ki ga je okoli leta 880 napisal angleški kralj [[Alfred Veliki]], je Karantanija mejila ob reki Donavi na Velikomoravsko državo, na vzhodu pa na takratnje Bolgare, od katere je Karantanijo delila le travnat svet med Donavo in [[Tisa|Tiso]].<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://si.aleteia.org/2019/12/21/ali-se-je-nekdaj-slovenski-jezik-govorilo-vse-do-budimpeste/|title=Ali se je nekdaj slovenski jezik govorilo vse do Budimpešte?|date=2019|website=si.aleteia.org|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> To nakazujena na verodostojno možnost, da je Karantanija segala vse do teh dveh rek in vključevala današnjo zahodno Madžarsko.<ref name=":3" /> [[Slika:Johann Jakob Jung Ludwig das Kind und Arnulf von Kärnten.jpg|thumb|[[Arnulf|Arnulf Koroški]] je bil sprva vladar v Karantanskem regnumu, nato pa je postal cesar. Na sliki je prikazan s svojim sinom Ludvikom "Otrokom"]] Ko je Karlman leta 880 umrl, je Karlmanov brat Ludvik III. nezakonskemu nečaku [[Arnulf Koroški|Arnulfu]] še naprej pustil njegov »regnum«.<ref name="KM83">Kos, M. (1933): str. 83.</ref> Le-ta je obsegal območje Karantanije, Zgornje in Spodnje Panonije ter grofijo ob Savi.<ref name="BG 249">Grafenauer, B (2000): str. 249.</ref> Darovnice iz tistih časov kažejo, da je imel Arnulf v Karantanskem »regnumu« celo kraljevske prerogative podeljevanja fevdov,<ref name="#1">MacLean, S. (2005): str. 136.</ref> kar kaže na notranjo samostojnost tega območja. Po smrti strica Ludvika III. leta 882 se je Arnulfov položaj še okrepil, saj je najkasneje v tem času postal zelo dejaven v bavarski politiki, kjer je tega leta že nastopal tudi kot bavarski voditelj (''princeps Baiovariorum'').<ref>Štih, P. (1986): str. 229.</ref> V letih med 882 in 887 se omenja tudi ''Regnum Arnulfi'', kjer pa hkratno omenjanje Bavarcev in Slovanov daje slutiti, da gre za novi ''regnum'', ki vključuje tako Bavarsko kot dotedanji Karantanski ''regnum''. Arnulf v tem času v odnosu do frankovskega kraljestva doseže skoraj popolno notranjo in zunanjo samostojnost: sam podeljuje kraljeve posesti, sam imenuje upravitelje pokrajin, se na lastno pest vojskuje z [[Velikomoravska|velikomoravskim]] knezom [[Svetopolk]]om in z njim neodvisno od ostalih Frankov sklepa premirje.<ref>Štih, P. (1986): str. 218.</ref><ref name="BG 248">Grafenauer, B. (2000): str. 248.</ref> Karantanski ''regnum'' in bavarsko-karantanski ''Regnum Arnulfi'' sta leta 887 omogočila, da se je na državnem zboru v Triburu/Trieru pojavil tudi Arnulf z vojsko Bavarcev in karantanskih Slovanov in osvojil frankovsko oblast.{{efn|''Annales Fuldenses'' navajajo ta prihod kot ''Arnolfus cum manu valida Noricorum et Sclavorum supervenit …'' Izvleček iz ''Annales Fuldenses'' iz: Palacký František (1844). ''Geschichte von Böhmen, grösstentheils nach Urkunden und Handschriften''. Str. 143}} V času Arnulfove vladavine so bila karantanska območja v panonskem nižavju izpostavljena napadom Velikomoravske. Velikomoravski vladar Svetopolk je zbral vojsko se v letih 882–884 zelo uspešno bojeval z Arnulfom: Panonija je bila tedaj opustošena, mnogi podložniki pobiti, voditelji bodisi odvedeni v ujetništvo bodisi iznakaženi in zatem vrnjeni (nekaterim so odsekali roko, drugim jezik, tretjim spolovila).<ref>Reuter, T. (1992): str. 110.</ref> Na vzhodu usodno oslabljena Karantanija je kmalu zatem dočakala invazijo [[Madžari|Madžarov]]. Ironija usode je, da je prav Arnulf, ki se je hotel maščevati Velikomoravcem, leta 892 kot svoje zaveznike v boju z njimi poklical Madžare; ko pa je leta 894 Svetopolk umrl, so se Madžari obrnili proti Arnulfu in vdrli v Panonijo.<ref name="KM83" /><ref name="KM 85">Kos, M. (1933): str. 85.</ref> Madžare je tedaj vodil [[Álmoš Madžarski|Álmoš]], napade pa je nadaljeval njegov sin [[Árpád Madžarski|Árpád]]. Da bi se ubranil pred madžarskim navalom, se je Arnulf obrnil na vazalnega slavonskega kneza [[Braslav (panonski knez)|Braslava]] in mu prepustil področje Spodnje Panonije z [[Blatenski kostel|Blatenskim kostelom]].<ref>Štih Peter (2001): str. 73.</ref> S tem je bilo iz območja (nekdanjega) Karantanskega ''regnuma'' izločeno veliko področje. Tako je pod oblast Braslava za zelo kratek čas prišlo tudi območje okrog [[Ptuj]]a. Toda boj Braslava proti Madžarom je bil brezupen. Braslav se po letu 896 ne omenja več. Poleg opustošene Panonije je bil splošni razlog za šibkost frankovskega sveta proti Madžarom, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev.<ref name="BE 125">Bovo, Elisabetta et al. (1998): str. 125.</ref> Madžari pa so v [[Evropa|Evropo]] prinesli uporabo konjskega [[streme]]na, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,<ref name="BE 125" /> zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe. Panonijo so zasedli že najkasneje v letih 899/900.<ref>Štih, P. (2001): str. 81-82.</ref> V letu 899 je umrl Arnulf.<ref name="KM 85" /><ref name="SP 82">Štih, P. (2001):str. 82.</ref> Najkasneje leta 900 so Madžari Panonijo povsem opustošili in jo zasedli.<ref name="BG 249" /><ref name="SP 82" /> ===Karantanija v času madžarske nevarnosti=== [[Slika:Kalandozasok.jpg|thumb|levo|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] [[Slika:Karantanija 907-952.PNG|thumb|Okrnjena Koroška-Karantanija v času prodora Madžarov]] [[File:Italy 1000 AD.svg|thumb|[[Italija]] okoli leta 1000 in obseg t.i. ''Velike Karantanije'' 1000]] Karantanska zgodovina vse do leta 976 ni povsem jasna. Viri poročajo, da leta 900 na madžarskem ozemlju ni bilo niti ene krščanske duše več.<ref name="SVPŠ86">Simoniti & Štih (1996): str. 86.</ref> 5. julija 907 je bil pri Bratislavi zlomljen nemški odpor proti Madžarom in v tem spopadu je padel tudi upravitelj Karantanije [[Liutpold Bavarski|Liutpold]].<ref name="SVPŠ86"/> Spremenila se je vsa vzhodna karantanska meja, pa tudi del južne in severne. Tako je bilo začasno izgubljeno področje srednjega Pomurja ter skoraj vse ozemlje današnje Slovenije.<ref>Čepič et al. (1979): str. 152.</ref> Na jugozahodu so Madžari namreč sledili ostankom rimske ceste proti Italiji (v smeri današnjih mest [[Ptuj]]–[[Celje]]–[[Ljubljana]]).<ref name="SVPŠ86"/> Čeprav so bila izgubljena ogromna karantanska področja in je bil izgubljen ozemeljski stik Karantanije z Zahodnimi Slovani, so madžarski vpadi po drugi strani zavrli prodor nemške kolonizacije med Karantance.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 87.</ref> Konec obdobja negotovosti je naznanjalo šele leto 949, ko je bavarsko-karantanska vojska uspela prodreti v osrčje Madžarske.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 101.</ref> Le malo kasneje, leta 955, je [[Nemci|nemški]] kralj [[Oton Veliki]] uspel Madžare premagati v bitki pri [[Augsburg]]u ob reki [[Lech (reka)|Lech]].<ref>Pal, E. (2001): str. 14-15.</ref> Zlasti nemško zgodovinopisje se je postavilo na stališče, da je bila vojvodina Karantanija ponovno vzpostavljena šele leta 976.<ref>Wolfram H. (1991), str. 186.</ref> Karantanija naj bi imela namreč vse od propada ''Karantanskega kraljestva'' pa do leta 976 za vojvodo bavarskega vladarja. Mnenja o tedanji povezavi med Karantanijo in Bavarsko so sicer deljena, ampak verjetneje imamo opraviti s [[personalna unija|personalno unijo]] med dvema vojvodinama,<ref name="GB252253">Grafenauer, B. (2000): str. 252-253.</ref> morda pa je bila Karantanija res šele leta 976, ko je bila politično ločena od Bavarske, povzdignjena tudi v vojvodino.<ref name="#2">Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 104.</ref><ref name="HW">Herwig, W. (1991): str. 186.</ref> Grafenauer v zvezi s tem npr. opozarja na tri situacije:<ref name="GB252253"/> * liutpold [[Bertold Bavarski|Bertold]] je že od leta 927 do 937 nastopal kot vojvoda (''dux'') Karantanije/Koroške, med tem ko je na Bavarskem kot vojvoda deloval njegov brat [[Arnulf Bavarski|Arnulf]] (907–937) leta 935 je kot kaže bila vsa oblast celo združena v rokah Arnulfa, ki je tedaj omenjen kot »vojvoda Bavarcev in Karantancev«; * viri o posebnem položaju Karantanije/Koroške tudi po letu 937 ne presahnejo – Bertold, ki je tedaj postal vojvoda na Bavarskem (937–949), se sicer poslej omenja le kot bavarski vojvoda, toda nemški kralj je na Bavarsko in v Karantanijo pošiljal ločenega kraljevega poslanca (walpota), kot da bi šlo za dve ločeni deželi; * v virih iz srede 10. stoletja se pojavlja izraz »Bavarci in Karantanci«, kar kaže na poseben status Karantanije proti Bavarski. ===Pretapljanje starega reda v klasično Koroško=== Še preden je bila Karantanija tako ali drugače ločena od Bavarske, je doživela drugo in zadnjo kratkotrajno veliko ozemeljsko razširitev. Leta 952 je namreč [[Sveto Rimsko cesarstvo|svetorimski]] [[cesar]] [[Oton I. (svetorimski cesar)|Oton I.]] njenemu ozemlju dodal severnoitalijansko področje s celotno [[Veronska krajina|Veronsko krajino]].<ref>Simoniti, V.; Štih, P. (1996): str. 101.</ref><ref name="GJ65"/> Starejše slovensko zgodovinopisje zato govori tudi o nastanku t. i. ''Velike Karantanije'',<ref name="GJ65">Gruden, J. (1910)</ref> vendar se pridevnik ''velika'' tedaj ni uporabljal. Karantanija je bila ozemeljsko okrepljena zato, da bi se po eni strani na vzhodu lažje branila proti vpadom [[Madžari|Madžarov]], po drugi strani pa je na jugu omogočila stik nemške države z [[Apeninski polotok|Apeninskim polotokom]]. Njena mejna področja proti [[Apeninski polotok|Apeninskemu polotoku]] in proti Panoniji so bila oblikovana v krajine (mejne grofije).<ref name="CET">Čepič et al. (1979): str. 159.</ref> {{multiple image | align = right | total_width = 600 | image1 = Central Europe, 919-1125.jpg | alt1 = | caption1 = | image2 = Karantanija 990.PNG | caption2 = | footer = Koroška vojvodina znotraj Svetega rimskega cesarstva in njene mejne krajine okoli leta 1000 }} Karantanija oziroma Koroška, kakor jo od tega obdobja naprej običajno imenujemo, je leta 976 po dolgem času imela vladarja, ki ni bil bavarski vojvoda, toda vojvodina je bila v letih 983–985 in 989–1002 v obliki personalne unije še dvakrat združena z Bavarsko, šele nato pa se je razvoj obeh dežel dokončno ločil.<ref>Štih, P. (1986): str. 225.</ref> Čeprav se je tej večjezični in polietnični vojvodini Koroški morda obetala lepa prihodnost, so takšne upe pokopali dinastični spori med oblastniki.<ref name="HW"/> Proces razpadanja enotne vojvodine se je tako pričel že kmalu po njeni veliki ozemeljski razširitvi. Ozemeljsko močno povečana Koroška tako obvelja za slaboten fevdalni okvir vrste vse bolj samostojnih pokrajin.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 268.</ref> Že leta 995 je zaradi rivalstva za oblast odpadla zelo velika Veronska krajina, ki je bila nato od leta 1002 s Koroško sicer v personalni uniji (koroški vojvoda je bil namreč hkrati tudi veronski mejni grof).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 255.</ref> Leta 1002 je zaradi političnih trenj cesar od Koroške odcepil tudi Karantansko krajino (kasnejšo [[Vojvodina Štajerska|Štajersko]]), Podravsko krajino, Savinjsko krajino in še [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]] krajino.<ref>Čepič et al. (1979): str. 160.</ref> Ostanki dežele so tako naglo dobivali teritorialno podobo današnje Koroške. V latinskih poimenovanjih namesto starega izraza ''Karantanija'' (''Carantania'') sicer v 11. stoletju prevladal izraz ''Koroška'' (''Carinthia''),<ref>primerjaj z: Kos, F. (1911): str. 166.</ref> čeprav star izraz ni povsem izginil.{{Efn|Glej: Omembe v poznosrednjeveški literaturi}} Zaradi ločevanja s starejšo zgodovino mnogi že za obdobje po letu 976 uporabljajo izraz [[vojvodina Koroška]]. Pojavlja se tudi mnenje, da je bil koroški vojvoda v teh časih v glavnem cesarjev uradnik in ne več predstavnik klasične plemenske vojvodine (čeprav je bilo večinsko prebivalstvo v njej še slovansko).<ref name="#2"/> Tudi na tedanjem južnem Koroškem (skoraj celotna današnja Slovenija) se okrog leta 1000 namreč naglo raširijo zemljiška gospostva, tako, da oslanjanje na staro slovansko tradicijo ni bilo več potrebno. Sama karantanska etnična pripadnost se je pričela razkrajati z razkrajanjem ozemeljsko povečane Koroške, k temu pa je pripomoglo še okrepljeno neslovansko plemstvo, ki zaradi utrditve svojega zemljiškega gospostva (in to na vsem vzhodno-alpskem prostoru) ni več potrebovalo plemenske vojvodine.<ref name="GB268">Grafenauer B. (2000): str. 268.</ref> Ne glede na to so ostanki karantanske (oziroma koroške) posebne identitete preživeli še vse do začetka 16. stoletja.<ref name="GB268"/> Potomci karantanske etnične skupnosti iz 9. in 10. stoletja so bili ok. 6 naslednjih stoletij še Slovani<ref name=":2">Grdina, Igor (2012).</ref>Sloveni. Mehanicistična delitev na karantansko (pred letom 976) in koroško obdobje (po letu 976) je zaradi opisanih zveznih procesov sicer poenostavljanje, dejstvo pa je, da se nekje v drugi polovici 10. stoletja naglo izoblikujejo značilnosti klasične koroške politične organizacije brez pomembnih elementov karantanske plemenske grofije/vojvodine. ==Politična in družbena ureditev== ===Slovanska družbena ureditev=== Na vrhu karantanske družbe je bil '''knez''' s pripadniki svoje rodbine,<ref>Štih, P. (2001): str. 39.</ref> ki so morda s še nekaterimi drugimi odličniki<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 100.</ref> predstavljali privilegiran sloj, to je karantansko plemstvo. Knežja družina je imela sredi 8. stoletja že zagotovljeno dedno oblast, knez je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika, zastopnika za zunanje zadeve, pripadale so mu nekatere javnopravne dajatve, opiral pa se je tudi na svoje lastne vojaške sile.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 105-108.</ref> V povezavi z oblastnikom je tudi pravni institut, ki se imenuje '''pojezda'''. Ta izraz pomeni, da je oblastnik, ki je jezdil od kraja do kraja, na licu mesta izvrševal svojo oblast.<ref name="#3">Štih, P. (2001): str. 48.</ref> Za vzdrževanje takšnega potujočega dvora so morali poskrbeti prebivalci, ki so živeli na območju, kjer se je knez mudil.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 40.</ref> Vir iz 9. stoletja poleg kneza in njegove družine omenja visoke upravne funkcionarje. Slovanskega naziva zanje ne poznamo, vir pa jih imenuje »prvaki« (''princeps'') oziroma »visoki upravitelji – '''knezi'''/grofje« (''comites'').<ref name="ŠK38 ">Škrubej, K. (2002): str. 38.</ref><ref>Grafenauer, B. (2000): str. 142.</ref> Na Karantanskem ozemlju je živela vrsta '''plemen''', čeprav med njimi po imenu danes poznamo le dve: Hrvate{{efn|Vprašanje karantanskih Hrvatov izčrpno obdela Grafenauer. Glej: Grafenauer, B. (2000): str. 157.-185.}} in Dudlebe.<ref>Herwig, W. (1991): str. 177.</ref> Če lahko Dudlebe tako ali drugače povezujemo z Germani, saj se pri njih pojavlja osebno ime *Deudo- (npr. v obliki ''Dietleip'', ''Ditlef''),<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 85.</ref> je etnonim Hrvat precej trši oreh in etimologi glede njegovega izvora niso prišli do splošno sprejete razlage. Izvor imena Hrvat med drugim lahko iščemo v izposojenki iz germanskega izraza za bojno opravo (*''hurwa''), v domnevni obliki rogatih hrvaških čelad (*''kъerv''- »rogat«), nekateri ime razlagajo z iranskim izrazoslovjem, drugi pa ga iz takšne ali drugačne perspektive (keltske, iranske, skitske …) izvajajo iz iste osnove, ki je podlaga za etnonim Srb.<ref>Popowska-Taborska, H. (2005): str. 79-80.</ref> Lokalni patriarhalni voditelji (verjetno na ravni zadružnih vasi) so se imenovali '''župani'''.<ref>Štih, P. (2001): str. 43-44.</ref> Pod župani so vsaj ponekod poznali nižje vodstvene položaje – tako neki vir omenja župana (''jopan''), ki je imel vodilno vlogo tudi na območju, kjer sta delovala dva njegova upravitelja (''actores'').<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 133.</ref> Župane so nekateri imeli za potomce nad Slovani gospodujoče turško-tatarske plasti, vendar pa obrska nasilja niso vodila k nastanku razredne države, institut župana pa se pojavlja zgolj pri Južnih Slovanih.<ref name="VS4445 ">Vilfan, S. (1991): str. 44-45.</ref> V času razseljevanja so bile '''župe''' verjetno na krvnem sorodstvu utemeljene skupnosti ljudi – po naselitvi pa je župa postala teritorialna enota.<ref name="VS4445 "/> Karantanski knez naj bi imel oblast nad '''plemensko vojsko'''.<ref>Škrubej, K. (2002): str. 39.</ref> Poleg plemenske vojske pa je imel knez na razpolago '''koseze''' ali '''kosaze'''.{{Efn|Posredni "dokaz", da naj bi Karantanija obsegala tudi pokrajino/kneževino Karniola, so kranjski kraji: Koseze, Ljubljana, Koseze, Ilirska Bistrica, Koseze, Vodice, Spodnje Koseze, Lukovica, Zgornje Koseze, Moravče in Koseč. Ta imena so bila prvotno imenovana po akuzativu množinskega demonima iz samostalnika *kosez, ki se nanaša na manjše karantansko plemstvo.<ref>{{navedi knjigo|last1=Snoj|first1=Marko|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|date=2009|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|page=202}}</ref>. Če ta domneva drži potem je Karantanija oz. država, katerim so pripadali ti kosezi, segala najmanj do Ilirske Bistrice, kjer je najjužnejša naselbina.}} Koseze nemški viri prevajajo z izrazom ''Edling'', kar označuje bodisi [[družiniki|družinike]] bodisi plemstvo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 149.</ref> Še v 12. in 13. stoletju so kosezi imeli položaj nižjih plemičev, ki je bil enakovreden položaju [[ministeriali|ministerialov]].<ref name="ŠP41 "/> Kosezi so kot poseben karantanski oz. slovanski družbeni sloj obstajali že sredi 8. stoletja.<ref name="ŠP41 ">Štih, P. (2001): str. 40.</ref> V njih nemara lahko prepoznamo družinike<ref name="ŠP41 "/><ref>Korošec, P. (1990): str. 22.</ref> oz. vsaj neko vojaško silo (verjetno konjeniško), ki je bila povezana s knezom.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 110, 120.</ref> V kosezih je zato moč videti tudi nastajajoče plemstvo.<ref name="KP20">Korošec, P. (1990): str. 20.</ref> Kar lahko z gotovostjo trdimo je, da gre za privilegiran vojaški sloj, saj so kosezi živeli izven sistema žup, imeli so svoje lastne posesti in svojo lastno organizacijo, podrejeni pa so bili zgolj knezu.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 45.</ref> V Karantaniji kot jo poznamo iz pisnih virov so se na '''veči''' zbirali le še kosezi in ne več celotno ljudstvo.<ref name="KP20 "/> Večo lahko opredelimo kot obliko kolegialnega organa in je pomenila zbor določene skupine ljudi.<ref name="#3"/> Večina slovanskega ljudstva je pripadala običajnim '''svobodnjakom'''. Ta najširši sloj prebivalstva je živel v okviru žup.<ref name="ŠK38 "/> Kljub temu so v Karantaniji poznali tudi '''sužnje''', ki pa so verjetno izvirali predvsem iz vrst vojnih ujetnikov in so bili običajno zaposleni na velikih knežjih dvorih, morda pa tudi na manjših koseških dvorih.<ref name="VS46">Vilfan, S. (1991): str. 46.</ref> V viru iz 9. stoletja so omenjeni kot sužnji (''servi'').<ref name="ŠK38 "/> Status staroselcev '''Lahov''' ali '''Vlahov''' v karantanski družbi pa ni kristalno jasen.<ref name="VS46"/> [[Peter Petru]] je mnenja, da so staroselci še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slověnske prišleke in jih tudi Slovenci povzemajo iz roda v rod kot koristne ostaline (npr. vinska trta). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo priselitvijo Slovanov.<ref>{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|page=308-309}}</ref> Prav tako je težko opredeljevati tudi vlogo poganskih duhovnov. ===Ustoličevanje karantanskih knezov=== {{Glavni članek|Ustoličevanje koroških vojvod}} [[Slika:Klagenfurt Landhaus Großer Wappensaal Fürstenstein 19072006 6295.jpg|thumb|[[Knežji kamen]]]] [[Slika:Maria Saal Kapuzinerstoeckl Dom und Dechantei W-Ansicht 03072017 0083.jpg|sličica|Cerkev [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]]] Kneževina Karantanija je še posebej znana po starodavnem obredu postavljanja karantanskih vojvod (ali [[Knez|knezov]]), praksa, ki se je nadaljevala po vključitvi Karantanije v kasnejšo [[Vojvodina Koroška|Vojvodino Koroško]]. Nazadnje je bila izvedena leta 1414, ko je bil za koroškega vojvodo ustoličen [[Habsburžani|Habsburžan]] [[Ernest Železni]]. Obred je potekal na [[Knežji kamen|knežjem kamnu]] (nemško ''Fürstenstein''), [[Starorimska civilizacija|starorimskem]] stebrnem kapitelu pri [[Krnski Grad|Krnskem Gradu]] (danes Karnburg), v [[Slovenščina|Slovenščini]] pa ga je izvedel svobodni kmet, ki je po izboru svojih vrstnikov v imenu ljudje v deželi so spraševali novega princa o njegovi poštenosti in ga spominjali na njegove dolžnosti. Kasneje, ko je vojvodina Koroška pripadla Habsburžanom, je bila zamisel, da je koroški vojvoda dejansko dobil legitimacijo od ljudstva, osnova Habsburžanov za pridobitev edinstvenega naslova nadvojvode. Ustoličevanje koroških vojvod je bilo sestavljeno iz treh delov: najprej je bil obred v slovenskem jeziku pri knežjem kamnu; nato je bila [[maša]] v katedrali [[Gospa Sveta|Gospe Svete]]; nato pa je na ''[[Vojvodski prestol|vojvodskem prestolu]]'' (nemško ''Herzogsstuhl'') potekala slovesnost, kjer je novi vojvoda prisegel v [[Nemščina|nemščini]] in kjer je prejel tudi stanovsko čast. Vojvodski prestol se nahaja v dolini ''Zollfeld'', severno od Celovca v sodobni avstrijski [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]]. Zaradi svoje nenavadne oblike je obred zbujal zanimanje sodobnikov in poznejših piscev. O njem sta pisala med drugimi [[Janez Vetrinjski]] in [[Enej Silvij Piccolomini]] (kasnejši papež Pij II.), opisan pa je tudi v knjigi [[Jean Bodin|Jeana Bodina]] ''Six livres de la Republique'', iz katere je o njem bral tudi ameriški politik [[Thomas Jefferson]]. Na podlagi njegovega zaznamka v knjigi so se pojavile teorije, da naj bi ga obred navdihnil pri pisanju [[Združene države Amerike|ameriške]] [[Deklaracija o neodvisnosti ZDA|Deklaracije o neodvisnosti]], saj naj bi iz obreda prevzel zamisel o suverenosti ljudstva. Toda takšne razlage niso tako prepričljive in v današnjem zgodovinopisju nimajo veliko zagovornikov.<ref>[[Peter Štih]], »O modernem (ne)razumevanju in (ne)poznavanju stare zgodovine na primeru ustoličevanja koroških vojvod«, v ''[[Miroslav Stiplovšek|Stiplovškov]] zbornik'', ur. [[Dušan Nećak]]. Ljubljana, 2005, str. 33-42</ref> Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstruiral obredni pomen karantanskega ustoličevanja.<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref> Knežji kamen je danes tudi na nacionalni strani [[slovenski evrokovanci|slovenskega evrokovanca]] za dva centa. ===Frankovska družbena ureditev=== [[Slika:Vojvodski stol.jpg|thumb|Vojvodski stol je za vojvode postal simbol fevdalne oblasti nad Karantanijo in nato nad Koroško]] Z nastopom Frankov se v karantanski družbi pričenja uvajati tudi frankovska družbena ureditev. Ta ureditev je predpostavljala uvajanje krščanstva, kar je prizadelo predvsem poganske duhovnike. Franki so vpeljali svoj upravni sistem, ki je temeljil na uvajanju grofovske uprave, grofijam pa so načelovali visoki upravitelji-'''[[grof]]je'''.<ref name="VS58">Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Grof je bil vojaški poveljnik, obenem pa je načeloval tudi zborom svobodnjakov.<ref name="VS58"/> Ob mejah so Franki vzpostavljali mejne grofije (ali krajine), ki so jim načelovali '''mejni grofje'''.<ref name="VS58"/> Te mejne grofe so vzhodno-alpski Slovani poimenovali kar s svojim izrazom '''knez'''.<ref name="VS58"/> Frankovski '''kralj''' je po mejnih grofijah pošiljal svoje kraljeve '''odposlance''' (''missi dominici'') – po enega za posvetne in po enega za cerkvene zadeve.<ref name="VS58"/> Franki so v Karantanijo pričeli uvajati '''[[fevdalizem]]'''. Najprej so takšno usodo doživele pokrajine, ki so se nahajale v karantanski soseščini – npr. v Istra že leta 804 srečujemo trenja med istrskim oblastnikom in Slovani.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 59.</ref> Do pojava fevdalnih odnosov je prihajalo tudi v sami Karantaniji. Tako je leta 822 Bavarec Matheri podaril svojo posest brižinskemu samostanu.<ref>Wolfram, H. (1991). Str. 184.</ref> Deželno-knežje cerkve so po odstranitvi domačih knezov v obdobju 820–828 očitno prešle na krono, saj so z '''darovnico''' krone leta 860 dve takšni cerkvi postali salzburški.<ref name="GB117">Grafenauer, B. (2000): str. 117.</ref> Zemljiška gospostva so na področju vzhodno-alpskih Slovanov sicer nastajala zaporedoma: že okrog leta 800 na področju Vzhodne krajine ob Donavi, okrog 840 v Spodnji Panoniji.<ref name="GB117"/> Vladarjevo poklanjanje fevdov je bilo še posebej izrazito v času vladavine Arnulfa.<ref name="#1"/> Naj južnem karantanskem ozemlju (današnja Republika Slovenija) šele ponovna uvedba mejnih grofij po madžarskih vpadih ter ustanavljanje novih zemljiških gospostev v zgornjem Posavju in ob Posočju šele okrog leta 1000 vzpostavijo pogoje za dokončno prevlado zahodnoevropskega fevdalnega reda.<ref name="GB117"/><ref>Vilfan, S. (1991): str. 60.</ref> Franki oziroma Nemci so sicer obdržali mnoge institute karantanske plemenske države – npr. pojem vojvodstva, stare dvore, koseze, župane in celo del visokega plemstva.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 61.</ref> Zaradi uvajanja fevdalnih procesov pa so najkasneje v času vladavine Karlmana ali njegovega sina [[Arnulf Koroški|Arnulfa Koroškega]] kot simbol fevdalne oblasti v Karantaniji sicer postavili tim. »'''[[vojvodski stol|Vojvodski prestol]]'''«. Ta je služil poklonitvi fevdalcev novemu kralju, čeprav je imel morda že kmalu dodan tudi zahodni sedež, na katerem je sedel (koseški) sodnik.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 277-288.</ref> To kljub vsemu pričuje o krepitvi fevdalnega sistema v Karantaniji. Vojvodski stol bi po mnenju Koroščeve sicer lahko nastal tudi okrog leta 800, ko naj bi frankovsko upravo v deželi namesto domačega kneza pričel izvajati grof, zahodni sedež pa naj bi po njenem mnenju dal okrog leta 1000 postaviti šele palatinski grof.<ref>Korošec, P.(1990): str. 33-34.</ref> == Ozemlje == Karantanija je obsegala dele več današnjih avstrijskih zveznih dežel, in sicer ne samo skoraj vso Koroško in velik del avstrijske Štajerske, ampak tudi Vzhodno Tirolsko, dobršen kos Solnograške ter lepa kosa Zgornje in Spodnje Avstrije. Če se najdejo Slovenci, ki vse te pokrajine objokujejo kot nesrečno izgubljeno domovina, je mnoge Avstrijce Karantanije sram, saj se ne morejo poistovetiti z njeno slovansko podstatjo. Te pa ni mogoče zanikati. Živa je ostala predvsem v mnogih zemljepisnih imenih na nekdanjih karantanskih tleh. Vendar je zavzemala tudi kos današnje Republike Slovenije.<ref>Golec, et. al. (2025), str. 59.</ref> To mdr. dokazuje odlok [[Karel Veliki|Karla Velikega]] iz leta 811, po katerem je reka [[Drava]] razmejila cerkveno oblast med Salzburgom na severu ter Oglejem na jugu. Tam je eksplicitno zapisano, da "Drava teče po sredi Karantanije" (''Dravus fluvius, qui per mediam illam provinciam currit''), kar nakazuje, da je Karantanija obsegala velik del ozemlja tudi južno od Drave, tj. v današnji Republiki Sloveniji.<ref name=":1">Korun, B. (2025)</ref> Segala je morda vse do današnje slovensko-italijanske meje,{{Efn|Najjužnejša znana prisotnost kosezov (v krajevnem imenu) je pri Ilirski Bistrici; primerjaj Dolinar, France, M. (2011), str. 50. To nakazuje na možnost obsega prostora Karantanije do le-tega območja.}} med zgodovinarji pa je priznano, da je obsegala del Tirolske, skoraj vso današnjo [[Štajerska|slovensko Štajersko]] vendar skoraj zagotovo brez [[Panonska Slovenija|panonskih ravnin]].<ref name=":1" /><ref>Kos, F. (1906), str. 9.</ref> Odlok Karla Velikega je leta 819 vnovič potrdil njegov naslednik [[Ludvik Pobožni]].<ref>Kos, F. (1906), str. 136 (št. 59).</ref> Ker je Drava potekala po sredini le-te kneževine obstaja možnost, da je Karantanija ok. leta 800 obsegala tudi prostor pokrajine oz. ''kneževine'' Karniole. Najtrdnejši indic za možnost večje kneževine Karantanije{{Efn|ki obsega Ožjo Karantanijo, Liburnijo, Deželo ob Muri in Karniolo}} in, da je bil prostor na obeh straneh [[Kamniško-Savinjske Alpe|Savinjskih Alp]] in [[Karavanke|Karavank]] enoten, je poleg podobnosti arheoloških ostankov na Kranjskem in Koroškem – obstoj kosezov in njihovih naselbin z imeni, kot so ''Koseze'', ''Kasaze'' ali nem. ''Edling''.<ref name=":1" /> Jakob Sket ni podvomil, da Karniola – kot mala Kranjska<ref>Sket, J. (1893), str. 6.</ref> – ne spada pod Karantanijo.<ref name=":13" /> Temveč je obsegu Karantanije pripisal skoraj vso Kranjsko in Štajersko, vzhodni del Tirolskega, solnograški [[Lungau]] in jugovzhodno stran Spodnje Avstrije. Na zahodu naj bi segala skoraj do [[Innichen|Innichena]], blizu izvira reke Drave na Tirolskem. Krajevna imena po [[Pustriška dolina|Pustriški dolini]] je interpretiral kot dokaz, da so se po njej razprostirali nekdaj Slovenci. Od Innichena naj bi meja potekala proti severu do gore [[Dreiherrnspitze]], nato proti vzhodu po gorskem grebenu [[Zahodne Ture|Visokih Tur]], ob sedanji koroško solnograški meji. Od gore [[Ankogel]] je tvorilo mejo proti severovzhodu razvodje med [[Mura|Muro]] in [[Salzach|Salico]], od Lungaua do [[Dachstein|Dachsteina]] pa razvodje med [[Aniža (reka)|Anižo]] in Salico. Od Dachsteina naprej naj bi šla meja tako, kakor dandanes med Štajersko in Gornjo Avstrijo, tako da je bil trg [[Bad Aussee|Aussee]] s svojo okolico še v Karantaniji. Na severu naj bi se meja od [[Mrtvo gorovje|Mrtvega gorovja]] (Todtes Gebirge) do Raksplanine ujemala s sedanjo štajerško-avstrijsko mejo, nato se obrne proti severu do izvirov rečice [[Piesting|Piestinga]] blizu [[Gutenstein, Avstrija|Gutensteina]], šla ob Piestingu naravnost proti vzhodu do [[Leitha|Litave]] in do sedanje madžarske meje. Vzhodna meja kneževine naj bi bila potekala po vzoru nekdanji meji med Norikom in Panonijo, tako da je vzhodni<ref name=":13" /> del sedanjega Štajerskega bil že v Panoniji. In sicer je meja potekala od [[Dunajsko Novo mesto|Dunajskega Novega mesta]] proti jugu ob sedanji avstrijsko-madžarski meji do Štajerskega, potem proti severozahodu do izvira Bistrice, nato dalje med Bistrico in Murico ter med [[Raba|Rabo]] in Muro do [[Cmurek|Cmureka]]; naprej je šla čez Slovenske gorice in Ptujsko polje med Mariborom in Ptujem, nato pa prek Rogaške gore ob [[Sotla|Sotli]] do [[Save]]. Ker naj bi bila Kranjska v devetem stoletju združena s Karantanijo, se je južna meja Karantanije verjetno ujemala z južno, zahodno in vzhodno mejo nekdanjega Kranjske. Na jugozahodni strani so mejile Karantanijo in Italijo [[Karnijske Alpe]], ki še dandanes ločijo Italijo od Koroške.<ref>Sket, J. (1893), str. 3.</ref>[[Slika:Slovanske knezevine v Vzhodnih Alpah.PNG|thumb|Karantansko območje bi bilo lahko sestavljeno tudi iz dveh ali treh manjših kneževin. Vendar pa ta hipoteza ni dosegla večjega odmeva in je bila ostro kritizirana.]] [[Andrej Pleterski]] je zagovarjal stališče, da je bila Karantanija okrog leta 800 v resnici precej manjša, kot so domnevali starejši zgodovinarji, in sicer naj bi bila osredotočena le na osrednji in južni del današnje Koroške.<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520">Pleterski, A. (1996). Str. 520.</ref> V vzhodnoalpskem prostoru naj bi tedaj poleg te male Karantanije in poleg še bolj južne Karniole obstajala vsaj še ena kneževina na zahodnem in severozahodnem delu vzhodnoalpskega prostora, ki naj bi nosila ime Liburnija. Do takega sklepa je Pleterski prišel predvsem na podlagi nove interpretacije tistega dela razprave ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum]]'', ki govori o posvetitvi treh cerkva v vzhodnoalpskem prostoru. Po njegovem moramo besedilo brati tako, da se nanaša na neko območje v soseščini Karantancev, ne pa na Karantance, pri čemer ime Liburnija razlaga kot ime te pokrajine, ki se razteza na severovzhod vsaj do Ad Undrimas (Ingeringa).{{efn|Gre za interpretacijo stavka ''»Qui venientes Carantanis dedicaverunt ibi ecclesiam sanctae mariae et aliam in Liburnia civitate seu ad Undrimas et aliis quam plurimis locis.«'' Za Pleterskega interpretacijo glej v: Pleterski, A. (1996). Str. 520-525.}} Pleterski se pri svoji hipotezi opira tako na novejše arheološke raziskave o manjšem ozemeljskem obsegu stare Karantanije,<ref name="Pleterski, A. 1996. Str. 520" /> kot tudi na povezovanje Brižinskih spomenikov z žensko samostansko skupnostjo v [[Milstatt]]u, domnevnem središču Liburnije.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525-528.</ref> Po njegovem knez [[Domicijan Koroški|Domicijan]] v Konverziji pri navajanju karantanskih knezov ni bil omenjen prav zaradi tega, ker pač ni bil karantanski, ampak liburnijski knez.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 526.</ref> Pleterski dopušča možnost, da je ob srednji Muri obstajala še ena, po imenu neznana kneževina, ki bi jo lahko nakazovala skupina cerkva na tem področju.<ref>Pleterski, A. (1996). Str. 525.</ref> Tako bi se na področju, ki ga običajno označujemo za karantansko, nahajale tri slovanske kneževine. Hipoteza o večjem številu kneževin na vzhodnoalpskem področju pa ni naletela na ugoden odmev med ostalimi zgodovinarji. [[Peter Štih]] se v svoji kritiki osredotoča na to, da Pleterski napačno razlaga sporni odlomek iz Konverzije in da sta Liburnija in Ad Undrimas umeščena znotraj karantanske kneževine.<ref name=":10">Štih, P. (1997). Str. 114-118.</ref> Konverzija ''civitas'' dosledno uporablja za kraj, ne pa za deželo, poleg tega pa je v času pisanja Konverzije po njegovem mnenju domnevna Liburnija očitno že spadala v okvir Karantanije.<ref name=":10" /> [[Igor Grdina]] pa je kritiziral predvsem ideje Pleterskega o liburnijski ženski samostanski skupnosti in njeni povezavi z Brižinskimi spomeniki.<ref>Grdina, I. (1997).</ref> ==Religija== ===Pogansko obdobje=== Vir iz okrog leta 800 za vzhodno-alpske Slovane pravi, da so častili gore, drevesa, studence, reke, živali, obenem pa so ti Slovani prerokovali prihodnost.<ref name="GB189">Grafenauer, B. (2000): str. 189.</ref> Arheološko je potrjeno, da so ti Slovani globoko verovali v zagrobno življenje.<ref>Korošec, P. (1990): str. 21.</ref><ref>Primerjaj tudi z: Grafenauer, B. (2000): str. 189</ref> Poslanica bavarskemu knezu Tasilu o vzhodno-alpskih Slovanih omenja, da le-ti ne verujejo v krščanskega Boga, pač pa molijo [[malik]]e.<ref>Kos, M. (1933): str. 59.</ref> Grafenauer na osnovi primerjave s [[Prokopij]]evim besedilom o slovanskem bogu stvarniku bliska in s kasnejšimi ljudskimi šegami, pravi, da so vzhodno-alpski Slovani poznali mnogoboštvo, med temi bogovi pa je eden zavzemal osrednje mesto.<ref name="GB189"/> O imenih teh starih karantanskih in karniolskih božanstev žal nimamo ohranjenih pisnih virov. V slovenskih ljudskih pripovedih se je zelo dobro ohranil predvsem lik sončnega junaka [[Kresnik (bog)|Kresnika]], čeprav njegovega imena iz poganskega obdobja ne poznamo. Kljub nekaterim drugačnim mnenjem je Zmago Šmitek v obširni analizi pokazal, da je junak Kresnik zelo verjetno predelava slovanskega božanstva [[Svarožič]]a.<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 111-136.</ref> Po ruski mitologiji naj bi bil Svarožič sin [[Svarog]]a. Na nekdanje čaščenje Svaroga (ali vsaj Svarožiča?) bi na Slovenskem lahko kazali toponimi kot so Twaroch, Svare in Svarje in ime kmetije Svarošek.<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 331.</ref> Zelo pogosto je na Slovenskem čaščen tudi Zeleni Jurij, ki morda predstavlja (sicer pod očitnimi krščanskimi vplivi) predelano slovansko božanstvo, ki se drugod pojavlja z imenoma [[Jarilo]] in [[Jarovit]].<ref>Šmitek, Z. (2012): str. 169-197; zlasti uvodna stran 169.</ref> [[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|levo|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]] Obstaja verjetnost, da so Karantanci častili [[Perun]]a, [[Veles (bog)|Veles]]a in [[Mokoš|Mokoša]]. Ti trije božanski liki so bili gotovo čaščeni v karantanski okolici (današnja [[Madžarska]], [[Hrvaška]] …).<ref>Šmitek, Z. (2004): str. 23, 225.</ref> V ljudskem jeziku in pripovedi se je od Prekmurja do Ptuja v zvezi z gromom ohranil izraz ''perun'', ime Velesa je verjetno povezano s »Svetim Velkom« iz slovenske obredne pesmi, ohranjena pa je tudi pripovedka o čarovnici Mokoški.<ref>Ovsec, D. (1991): str. 164-165, 175.</ref> Na osnovi arheološkega raziskovanja in z uporabo primerjalne metode je Pleterski tudi za območje današnje Avstrije in Slovenije potrdil slovanska kultna mesta, ki med seboj sestavljajo kot 23–24 stopinj (naklon [[ekliptika|ekliptik]]e glede na [[ekvator]]).<ref name="PLX"/> V takem obrednem kotu na enem koncu stoji kultno mesto nebeškega božanstva, na drugem zemeljskega božanstva, na tretjem pa nekega ženskega božanstva.<ref name="PLX"/> Osnovni prototip božanstev, ki so bila čaščena na teh mestih, Pleterski vidi prav v Perunu, Velesu in v Mokoš, čeprav dopušča veliko verjetnost, da so tak obredni kot sestavljala tudi kultna mesta trojic drugih božanstev.<ref name="PLX">Pleterski, A. (1996): str. 180-181.</ref> Vlado Nartnik je poskušal dokazovati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijam, pri tem pa je v neki manj ambiciozni analizi primerjal slovensko ljudsko pesem o Svetem Valentinu in Svetem Peregrinu, v kateri naj bi po njegovem prvotno nastopala Veles in Perun.<ref>Nartnik, V. (1998): str. 63-64.</ref> Poleg slovanskih vplivov so med ljudmi neslovanskega rodu razširjala tudi druga verovanja. Z gotovostjo lahko trdimo, da krščanstvo na vzhodno-alpskem področju v 7. in 8. stoletju ni povsem zamrlo.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 188.</ref><ref>Štih, P. (2001): str. 25.</ref> Etnolog [[Slavko Ciglenečki]] pa je z uporabo primerjalne metode pokazal na nekatere povezave med [[Kurent]]om in antičnim kultom [[Kibela|Kibel]]e,<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki, S. (1999): str. 21-31.</ref> kar bi lahko kazalo na vpliv starih antičnih poganskih predstav. Ko se je v Karantaniji od srede 8. stoletja pričelo uveljavljati krščanstvo, je slovansko staroverstvo doživelo zaton. Prva desetletja uvajanja krščanstva so bila dokaj neuspešna. Nek vir za leto 790 za Alpske Slovane sporoča, da so to »grozoviti pogani«.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28.</ref> Ko se je krščanstvo le uveljavilo, je poganstvo sprva živelo skrito za zunanjim krščanskim videzom. To se kaže v poganskem načinu pokopa Karantancev, ki se je obdržal vse do začetka 10. stoletja, še bolj pa verjetno na panonskem ozemlju, kjer so preostali Slovani po prihodu Madžarov opustili krščanstvo in se vrnili k poganstvu – na to kaže skupen pokop žene ob umrlem možu (za pogansko Slovanko namreč po moževi smrti življenje ni imelo smisla).<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 215.</ref> Osrednja Karantanija bi lahko bila precej poganska še v prvi polovici 11. stoletja, v kolikor o tem pričujejo slovanska (nekrščanska) osebna imena.<ref>Primerjaj z: Habijan, V. (1997): str. 40.</ref> Kakorkoli že, pa se v velikem delu Karantanije zavestno poganstvo med 9. in 11. stoletjem umika, ohranili pa so se stari obredi, šege in zagovori.<ref name="#4">Grafenauer, B. (2000): str. 217.</ref> ===Zmaga krščanstva=== [[Slika:Modestus.jpg|thumb|right|200px|Modest Koroški je bil pokrajinski škof med Karantanci]] Potem, ko sta postala kristjana kneza Gorazd in Hotimir, si je nova vera pričela utirati pot v Karantaniji. Okrog 757 je v tej državi pričel delovati pokrajinski škof Modest.<ref>Grafenaur, B. (2000): str. 202.</ref> Pri uvajanju krščanstva je na začetku prihajalo do velikih uporov, najhujši pa je bil leta 772, saj je moral karantanski dvor, ki sam upora ni zmogel zatreti, na pomoč poklicati Bavarce.<ref>Habijan, V. (1997): str. 19.</ref> Franki in Bavarci so za prisvajanje zemljišč poganskih Slovanov v severni Karantaniji izkoriščali predpis iz leta 777, ki je veleval izgon tamkajšnjih slovanskih poganov.<ref>Habijan, V. (1997): str. 21.</ref> Zaradi šibkosti papeževega položaja je bilo krščanstvo orodje manipulacije v rokah posvetnega frankovskega vladarja, zato praktično ni bilo možnosti, da bi se pri vzpostavljanju cerkvene oblasti nad Vzhodno-alpskimi Slovani oglejski patriarh lahko kosal s salzburškim škofom.<ref name="#4"/> V večjem delu Karantanije je na srečo prevladovala salzburška cerkvena politika z '''irskim načinom misijona''', ki je poudarjal miroljubno širjenje krščanstva in pomen pridobivanja zaupanja med plemenskimi voditelji poganskih ljudstev.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 194.</ref> Medtem, ko je '''frankovski način misijona''' uporabljal nasilje in kaznovanje udeležbe v poganskih obredih z zaplembo premoženja in odvzemom osebne svobode, je irski misijon upošteval poganske šege in običaje in jih načeloma niso nasilno zatirali, ampak so jim poskušali dati novo, krščansko vsebino.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 203-214.</ref><ref>Kos, M. (1933): str. 61.</ref> V praksi pa se tudi na območju irskega načina misijonarjenja pri pokristjanjevanju niso izgonili določeni prisili in pritiskom, saj je poslušnost duhovščini prinašala cerkvene prihodke.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 202.</ref> Pri obredju so misijonarji uporabljali domači slovanski jezik, od konca 8. stoletja dalje pa so bile maše v [[latinščina|latinskem]] jeziku, medtem, ko so predmašne molitve in oblike pokore ostale v slovanskem jeziku.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 208.</ref> V to starejše obdobje pokristjanjevanja lahko postavimo nastanek predlog za verske obrazce, ki so bili zapisani veliko kasneje ([[Rateški rokopis]], [[Celovški rokopis]], morda [[Brižinski spomeniki]]).<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 37.</ref> Po ukazu Karla Velikega so mejo med pristojnostjo salzburškega škofa in oglejskega patriarha leta 803 določili po reki Dravi tudi v sami Karantaniji, ki je bila doslej v celoti pod vplivom salzburške škofije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 25.</ref> '''Oglejski misijon''' je bil manj zagnan, saj je še bil leta 800 njihov misijonar Blandricus, ki je potoval med vzhodno-alpske Slovane in v Panonijo, na svojem misijonu neuspešen zaradi nepoznavanja slovanskega jezika.<ref>Simoniti & Štih (1996): str. 46.</ref> Pokrajinski škofi, ki so po pooblastilu salzburškega škofa delovali v Karantaniji, so imeli do leta 803 enake pristojnosti kot pravi škofje v Salzburgu, v letih 803 in nato 829 pa so bile njihove pristojnosti omejene.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 205.</ref> Z osvojitvijo avarskega ozemlja (frankovska Zgornja in Spodnja Panonija) je prišlo do spremembe tudi pri frankovskem načinu misijona, saj so tudi tam na podlagi izkušnje s poganskimi Sasi ugotovili, da ima nasilje pri uspešnem pokristjanjevanju svoje meje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 209.</ref> V praksi je pokristjanevanje v frankovskem načinu misijona še naprej povzročalo prisilo, še naprej pa je veljala tudi določba, da se zapleni vsako naselje, kjer prebivalstvo opravlja poganske obrede.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 2011, 214.</ref> Kjer je prihajalo do nasilnega pokristjanjevanja z izganjanjem, je prišlo do selitev slovanskega prebivalstva.<ref>Habijan, V. (1997): str. 28-29.</ref> Tudi upor Ljudevita Posavskega je bil še povezan tudi s protikrščanskimi občutji. Tako je bila leta 822 ponovno požgana celica Sv. Maksimilijana v Bischofshofnu.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 207.</ref> Po letu 820 pa v Karantaniji ni bilo več uporov, povezanih s pokristjanjevanjem. Neavtonomna vloga karantanske cerkve je spodbujala karantanske težnje k cerkveni avtonomiji. Z urejanjem razmer so si namreč salzburški škofje, ki so leta 799 v Karantaniji obnovili institut pokrajinskih škofov, želeli več neposredne cerkvene oblasti, zato je bil položaj pokrajinskega škofa Osvalda vsaj po letih 845–850 praktično brez pomena.<ref name="#5">Grafenauer, B. (2000): str. 218.</ref> Pokrajinski škof Osvald je okrog leta 860 neuspešno posredoval pri papežu [[Nikolaj I. (papež)|Nikolaju I.]], ki pa ni dovolil nastanka karantanske cerkvene avtonomije.<ref>Habijan, V. (1997): str. 22.</ref> Darovnice kraljevih posesti v Karantaniji Salzburgu v letu 860 lahko opazujemo v luči salzburških teženj po krepitvi neposredne cerkvene oblasti.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 218-219.</ref> Posledica teh trenj je bila, da se je po Osvaldovi smrti med letoma 863 in 773 prekinila veriga karantanskih pokrajinskih škofov.<ref name="#5"/> Karantanska cerkev je doživela dodaten pretres, ko je velikomoravski vladar [[Rastislav Moravski|Rastislav]] k sebi povabil bizantinska misijonarja [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]], saj je imel Metod vpliv tudi na upornega spodnjepanonskega kneza Koclja, vendar pa so zahodni kristjani s propadom Koclja zmagali.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 220-221.</ref> V spodnji Panoniji so v času Kocljeve neodvisnosti uveljavili slovanski bogoslužni jezik, med tem, ko so na zahodu tedaj uporabljali le latinsko bogoslužje.<ref>Grafenauer, B. (2000): str. 216.</ref> Po letu 874 je na verskem področju zavladal mir, nov udarec pa je karantansko krščanstvo doživelo z nastopom Madžarov, saj na njihovem ozemlju že leta 900 ni bilo več sledu o krščanstvu.<ref name="SVPŠ86"/> V 10. stoletju je bilo karantansko krščanstvo zlasti na jugu potrebno organizirati na novo, sicer pa o posebnostih tedanjega razvoja nimamo posebnih podatkov. == Omembe v poznosrednjeveški literaturi == V 12. stoletju pri nekem prepisovalcu starih listin najdemo enačenje različic naziva ''Karantanija'' in ''Koroška''.<ref>Štih, P. (1986): str. 221.</ref> [[Zgodovina minulih let|Nestorjev letopis]] iz 12. stoletja omenja prebivalce Karantanije kot ''Horutane.'' V istem stoletju je geograf Muhammad al-Idrisi prišteval Karantaniji na vzhodu vse ozemlje do [[Bratislava|Bratislave]] in Bude, ko je že obstajala Ogrsko kraljestvo.<ref name=":3" /> [[Fredegarjeva kronika]] omenja Karantanijo kot ''Sclauvinijo'', [[Dante Alighieri]] (1265–1321) omenja Karantanijo kot ''Chiarentana''. Isto ime so uporabljali tudi Firenčani, na primer pesnik Fazio degli Uberti (okoli 1309–1367), slavni kronist [[Giovanni Villani]] (okoli 1275–1348) in [[Giovanni Boccaccio]] (1313–1375), ki je zapisal, da reka [[Brenta (reka)|Brenta]] izvira iz gorovja Karantanije, dežele v [[Alpe|Alpah]], ki ločuje Italijo od Nemčije. == Etnična sestava prebivalstva == Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]] (historično pravilno Slověni, natančneje korotanski Slověni),<ref name=":4" /><ref name=":9">Sket, J. (1893), str. 1</ref> ki so največ prispevali k [[etnogeneza|etnogenezi]] Karantanije in tudi današnji [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] ter deželi [[Avstrijska Koroška|Koroški]]. Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v [[Brižinski spomeniki|Brižinskih spomenikih]], ki naj bi bili nastali v omenjenem obdobju na ozemlju današnje severne [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]. == Jezik == [[Slika:Kaernten herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]]<ref name=":9" /> v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staro-slovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":9" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":2" /><ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":9" /> Po teoriji Jakoba Sketa so Karantanci govorili izključno korotansko slovenščino.<ref name=":9" /><ref name=":13">Sket, J. (1893), str. 2</ref> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel{{Efn|1=hide = iti ?}} Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref>{{Geografski položaj |Center = Karantanija |Sever = '''Slovani v Češki kotlini''' |Severovzhod = '''Slovani ob Moravi''' |Vzhod = '''[[Avari]]''' |Jugovzhod = '''Panonski Slovani''' |Jug = '''[[Karniola]]''' |Jugozahod = '''[[Furlanija]]''' |Zahod = '''[[Bavarska]]''' |Severozahod = }} ==Opombe== {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici in viri == {{Sklici|4}} == Literatura == * {{cite thesis|last=Bertels|first=Klaus|title=Carantania: Begriffsuntersuchungen zur Geschichte des Landes und seiner Bevölkerung im Frühmittelalter|type=magisterska naloga|publisher=[K. Bertels]|location=Rheine|year=1985|cobiss=26669|degree=|isbn=|pages=}} * Bovo, Elisabetta et al. (1998). ''Korenine srednjega veka''. Ljubljana, Mladinska knjiga. * [[Rajko Bratož|Bratož, Rajko]], ur. (2000). ''Slovenija in sosednje dežele med antiko in karolinško dobo : začetki slovenske etnogeneze = Slowenien und die Nachbarländer zwischen Antike und karolingischer Epoche : Anfänge der slowenischen Ethnogenese'', 2 zv. Ljubljana. * Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, str. 21-31. Ljubljana: Založba ZRC. * {{Navedi knjigo|title=Zgodovina Slovencev|publisher=Cankarjeva založba|year=1979|location=Ljubljana|cobiss=11498497|editor-last=Čepič|editor-first=Zdenko|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{navedi knjigo|last1=Dolinar|first1=France M.|last2=Gabrič|first2=Aleš|last3=Golec|first3=Boris|last4=Rihtaršič|first4=Mateja|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=256791808}} * {{navedi knjigo|last=Froelich|first=Erasmus|title=Specimen archontologiae Carinthiae|year=1758|publisher=Typis Ioannis Thomae Trattner|location=Vindobonae|language=la|cobiss=82614272|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F8U7QWWD}} * {{Navedi disertacijo|title=Pokristjanjevanje Karantancev|degree=diplomska|last=Gartner|first=Gregor|publisher=Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino|year=2021|isbn=|location=Ljubljana|pages=|url=https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=149407&lang=slv}} * {{navedi knjigo|last=Gleirscher|first=Paul|title=Karantanien: das slawische Kärnten|year=2000|publisher=Carinthia|location=Celovec|language=de|cobiss=658644}} * {{navedi knjigo|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * [[Bogo Grafenauer|Grafenauer, Bogo]] (1952). ''Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev : Die Kärntner Herzogseinsetzung und der Staat der Karantanerslawen.'' Ljubljana, * -- (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=1997 |title=O Brižinskih spomenikih in okoli njih ali »To ni več naključje« |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5PZGAX3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=121–124}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |last2=Štih |first2=Peter |year=1999 |title=The importance of being Pleterski & Za Zaključek |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXHQD6U3 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=53 |issue=1 |pages=106–110}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |location=Velenje |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012b |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi splet |last=Grdina |first=Igor |date=2014 |title=Praksa subvencionistične skupnosti |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |year=1912 |volume=1 |location=Celovec}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |year=1997 |location=Ljubljana |cobiss=71736064}} * Hödl, Günther; Grabmayer, Johannes, ur. (1993). ''Karantanien und der Alpen-Adria Raum im Frühmittelalter''. Wien, Köln, Weimar. * {{navedi knjigo|last=Kahl|first=Hans-Dietrich|title=Der Staat der Karantanen: Fakten, Thesen und Fragen zu einer frühen slawischen Machtbildung im Ostalpenraum (7.–9. Jh.) = Država Karantancev: dejstva, teze in vprašanja o zgodnji slovanski državni tvorbi v vzhodnoalpskem prostoru (7.–9. stol.)|year=2002|publisher=Narodni muzej Slovenije; Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|language=de, sl|cobiss=3568736}} * {{cite journal|last=Klaić|first=Nada|year=1984|title=O problemima stare domovine, dolaska i pokrštenja Dalmatinskih Hrvata|url=https://www.sistory.si/publication/13616|journal=Zgodovinski časopis|language=hr|volume=38|issue=4|pages=253–270}} * [[Paola Korošec|Korošec, Paola]] (1979). ''Zgodnjesrednjeveška arheološka slika karantanskih Slovanov = Archäologisches Bild der Karantanischen Slawen im frühen Mittelalter''. Ljubljana. * Korošec, Paola (1990). ''Alpski Slovani. Die Alpenslawen.'' Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. * {{Navedi novice|title=Borut Korun: Karantanija je bila velika in močna državna tvorba|date=19. april 2025|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-karantanija-marca-vinedorum-kranjska-kosezi|accessdate=18. oktober 2025|newspaper=Družina|last=Korun|first=Borut}} * {{navedi knjigo|author=Korun|title=Slovenci: naši davni predniki|publisher=B. Korun|location=Velenje|year=2024|first=Borut|cobiss=206088451|last2=Grdina|first2=Igor}} * Kos, Franc (1902). ''[https://sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/799/Gradivo_Za_Zgodovino_Slovencev_v_Srednjem_Veku_1902.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Prva knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana: Lenova družba. * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do reformacije|year=1933|publisher=Jugoslovanska knjigarna|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=160001|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VY0N0TN2}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Zgodovina Slovencev: od naselitve do petnajstega stoletja|year=1955|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=17588225|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IREPJSGT}} * {{navedi knjigo|last=Kos|first=Milko|title=Conversio Bagoariorum et Carantanorum|year=1936|publisher=Znanstveno društvo|location=Ljubljana|language=sl, la|cobiss=38232832|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6UG4Y02}} * MacLean, Simon (2005). ''Kingship and Politics in the Late Ninth Century: Charles the Fat and the End of the Carolingian Empire''. UK, Cambridge University Press. * {{Navedi splet|url=https://www.patricijamalicev.com/i154/peter-stih|title=Peter Štih|date=2009|accessdate=27. oktober 2025|website=Patricija Maličev|last=Maličev|first=Patricija}} * {{navedi knjigo|author=Mihelič|title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca XV. do XVIII. stoletja: diplomsko delo|publisher=[D. Grafenauer]|location=Ljubljana|year=1974|first=Darja|cobiss=49396578}} * {{cite book |last=Mihelič |first=Darja |url=https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-09-6/mobile/index.html#p=13 |title=Upor, nasilje in preživetje |publisher=Založba Univerze na Primorskem |year=2015 |editor-last=Bianco |editor-first=Furio |place=Koper |pages=13–27 |language=sl |chapter=Mit o uporu, imenovanem "carmula" : Karantanija, druga polovica 8. stoletja |editor-last2=Panjek |editor-first2=Aleksander |cobiss=39116333}} * Nartnik Vlado (1998). ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi.'' Iz: ''Studia Mythologica Slavica'' I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana. * Ovsec Damjan J. (1991). ''Slovanska mitologija in verovanje''. Ljubljana: Domus. * {{navedi knjigo|last=Engel|first=Pál|authorlink=|title=The Realm of St. Stephen, A History of Medieval Hungary|publisher=St. Martin Press|year=2001|location=New York|page=|url=|doi=|id=|isbn=1-85043-977-X}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ9KL89W |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=4 |pages=481–534}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1998 |title=Lepi, grdi, zli : O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in Brižinskih spomenikih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCRSF3KJ |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=52 |issue=2 |pages=215–277}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=1996 |title=Strukture tridelne ideologije v prostoru pri Slovanih |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6LPVB2T |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=50 |issue=2 |pages=163–185}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2001 |title=Staroslovansko obdobje na vzhodnoalpskem ozemlju. Zgodovina raziskav do prve svetovne vojne |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JHF2JXC |journal=Arheo (Ljubljana) |language=sl |issue=21 |pages=73–77}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |year=2000 |title=Vozi me vlak v daljave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2SS41H6O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |pages=111–113}} * {{cite thesis|last1=Podgoršek|first1=Boštjan|last2=Ojnik|first2=Stanislav|title=Prva slovenska država Karantanija|type=diplomska naloga|publisher=[B. Podgoršek]|location=Maribor|year=1999|cobiss=1509931|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Pohl |first=Walter |url=https://books.google.si/books?id=ZoR1DwAAQBAJ&redir_esc=y |title=The Avars: A Steppe Empire in Central Europe, 567–822 |publisher=Cornell University Press |year=2018 |isbn=978-1-5017-2940-9 |place=Ithaca and London |language=en}} * Popowska-Taborska, Hanna (2005). ''Zgodnja zgodovina Slovanov v luči njihovega jezika.'' Založba ZRC, Ljubljana. * Reuter, Timothy (1992). ''The Annals of Fulda: Ninth Century Histories, Volume 2''. UK, Mnchaster United Press. * Simoniti, Vasko; Štih, Peter (1996): ''Slovenska zgodovina do razsvetljenstva.'' Celovec, Mohorjeva družba v Celovcu in Korotan Ljubljana d.o.o. * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * {{navedi knjigo|title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča|year=1893|publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig|location=Dunaj|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HNJQRANF|cobiss=5088440|last=Sket|first=Jakob}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Slovenska država Karantanija: institutio Sclavenica|publisher=Humar|location=Bilje|year=2007|cobiss=233186048|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|author=Šavli|title=Zlata ptica: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije|publisher=Humar|location=Bilje|year=2010|cobiss=252439552|first=Jožko}} * {{navedi knjigo|last=Šiško|first=Andrej|title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 4/I, Gorotanska Slovenija, Gorotan, Karantanija|year=2026|publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa|location=Maribor|language=sl|cobiss=271987971}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1986|title=Regnum Carantanum|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EN5OVVMY|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=40|issue=3|pages=215–231|cobiss=14721122}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1987|title=Karantanija = stara domovina Hrvatov?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z5KDXH79|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=41|issue=3|pages=529–549|cobiss=110059264}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Etnogeneza Hrvatov v zgornjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0KEKXQ6F |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=1 |pages=127–129}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1989 |title=Novi poskusi reševanja problematike Hrvatov v Karantaniji |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXFM5YXG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=43 |issue=3 |pages=319–333}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1990 |title=Drobtinice h kroniki Regina iz Prüma kot viru za zgodovino Slovencev v zgodnjem srednjem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMCYKT10 |journal=Arheološki vestnik |language=sl |volume=41 |issue=1 |pages=521–529}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=1995|title=Plemenske in državne tvorbe zgodnjega srednjega veka na slovanskem naselitvenem prostoru v Vzhodnih Alpah|journal=Slovenci in država|language=sl|pages=21–45|cobiss=2686765}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=1997 |title=O vojvodskem stolu in Liburniji ter o metodi in znanstveni korektnosti neke razprave |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-53VN8VRG |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=51 |issue=1 |pages=110–120}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2000 |title=Pojasnilo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZBLGFX8 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=54 |issue=1 |page=116}} * {{navedi knjigo|last=Štih|first=Peter|title=Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja|year=2001|publisher=FF UL|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=111715072}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2012|title=Ustoličevanje koroških vojvod med zgodovino in predstavami|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU6IL5LG|journal=Zgodovinski časopis|volume=66|issue=3/4|pages=306–343|cobiss=50560354}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2014 |title=Integracija Karantancev in drugih alpskih Slovanov v frankovsko-otonsko cesarstvo |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVII4IC7 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=68 |issue=1/2 |pages=8–27}} * {{cite journal|last=Štih|first=Peter|year=2015|title=Ko je Cerkev začela govoriti slovansko: k ozadjem pokristjanjevanja v Karantaniji in Panoniji|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYMJ2NGO|journal=Zgodovinski časopis|volume=69|issue=1/2|pages=8–40|cobiss=57588322}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold|last4=Vidmar|first4=Luka}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{navedi knjigo|author=Škrubej|title=Ritus gentis Slovanov v vzhodnih Alpah: model rekonstrukcije pravnih razmerij na podlagi najstarejšega jezikovnega gradiva|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2002|first=Katja|cobiss=120768000}} * Šmitek, Zmago (2004). ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti.'' Ljubljana: Študentska založba. * Šmitek, Zmago (2012). ''Poetika in logika slovenskih mitov: Ključi kraljestva.'' Ljubljana: Študentska založba. * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije|year=1996|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=63725824|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{navedi knjigo|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal|last=Wolfram|first=Herwig|year=1991|title=Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. in 9. stoletju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XS8IVN6|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=45|issue=2|pages=177–187|cobiss=24807168}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |title=Salzburg, Bayern, Österreich : die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit |year=1995 |place=Dunaj |language=de |cobiss=38788609}} == Glej tudi == * [[Karniola]] * [[Koroška (vojvodina)]] * [[Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe]] * [[Prihod Hrvatov]] * [[Regnum Carantanum]] * [[Samova plemenska zveza]] == Zunanje povezave == * [http://www.zlate-ostroge.org/clanki%20arhiv/Conversio/Conversio%20glavna.htm Spreobrnjenje Bavarcev in Karantancev, Acta ecclesiastica Sloveniae 7] {{SLO pokrajine}} {{Karantanski vladarji}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Karantanija|*]] [[Kategorija:Bivše slovanske države]] [[Kategorija:Srednjeveške države]] 9m71cf9y2koigrxcpprmbavlgl089s7 Španija 0 5286 6753056 6741868 2026-09-20T10:31:55Z ~2026-50717-96 266054 /* Demografija */ 6753056 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Reino de España'' |conventional_long_name = Kraljevina Španija |common_name = Španija |common_name2 = Španije |image_flag = Flag of Spain.svg |image_coat = Escudo de España (mazonado).svg |image_map = EU-Spain.svg |map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo) |national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]]) <br />»Dalje naprej«</small> |national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}</sup>{{spaces|2}}<small>([[španščina|špansko]])<ref>Služi tudi kot kraljeva himna</ref><br />»Kraljeva koračnica« |official_languages = [[španščina]]<ref>V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].</ref> |demonym = Španec, Španka |capital = [[Madrid]] |latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W |largest_city = capital |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]] |leader_name2 = [[Pedro Sánchez]] |sovereignty_type = Ustanovitev |established_event1 = Tradicionalni datum |established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol) |established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]] |established_date2 = 1479 |established_event3 = ''[[De facto]]'' |established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516) |established_event4 = ''[[De jure]]'' |established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715) |established_event5 = ''[[Nacionalna država]]'' |established_date5 = Ustava Španije (1812) |established_event6 = Ustavna demokracija |established_date6 = Ustava Španije (1978) |accessionEUdate = 1. januar 1986 |EUseats = 54 |area_km2 = 504.030 |area_rank = 51. |percent_water = 1,04 |population_estimate = 47.325.360<ref>{{navedi splet|url=https://databank.worldbank.org/indicator/SP.POP.TOTL?Id=fdaa1724&Report_Name=Population&populartype=series|title=DataBank - Population estimates and projections|language=en|publisher=The World Bank|date=2023|access-date=6 January 2023}}</ref> |population_estimate_year = 2023 |population_estimate_rank = 31. |population_density_km2 = 94 |population_density_rank = 120. |GDP_year = 2023 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.ES">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = 1,58 bilijona $ |GDP_nominal_rank = 15. |GDP_PPP = 2,41 bilijona $ |GDP_PPP_rank = 15. |GDP_nominal_per_capita = 33.090 $ |GDP_nominal_per_capita_rank = 32. |GDP_PPP_per_capita = 50.471 $ |GDP_PPP_per_capita_rank = 37. |HDI_year = 2021 |HDI = 0,905 |HDI_rank = 27. |HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |Gini = 32,0 |Gini_year = 2022 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey|publisher=[[Eurostat]]|website=ec.europa.eu|access-date=7 August 2022|archive-date=20 March 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190320064533/https://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tessi190&plugin=1|url-status=live}}</ref> |currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])<ref>Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].</ref> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]<ref>Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).</ref> |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.es]]<ref>Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.</ref> |calling_code = 34 }} '''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km<sup>2</sup> in več kot 47 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španščina. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Španije}} [[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]] [[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]] Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije. Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo. V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar). Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi državo Svebov in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski. ==== Pet španskih kraljestev ==== Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492. [[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]] [[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]] V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku. Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg. Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku. Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. [[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]] Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom. Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav. Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu. === Odkritje Amerike === 12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji. Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &nbsp; Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo. == Zemljepis == Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km. Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24" severne in 36°00'40" južne zemljepisne širine in med 7°00'30" vzhodne in 5°36'40" zahodne zemljepisne dolžine. === Topografija === Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji. === Podnebje === Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju. === Hidrografija === Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek: * [[Guadalquivir]], * [[Guadiana]], * [[Tajo]], * [[Duero]] in * [[Ebro]]. Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove. === Pitna voda === Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd. == Politika in uprava == [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]] Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače): * [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]]; * [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]]; * [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu); * [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]]; * [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz); * [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]] * [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]]; * [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]]; * [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]]; * [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]]; * [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]]; * [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]]; * [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]]; * [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]]; * [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]]; * [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña); * [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]]; ===Seznam mest v Španiji=== {{glavni|Seznam mest v Španiji}} === Ustava === Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju: * Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo. * Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837) * Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812. * Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila. * Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela * Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno. * Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. * Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike * Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes. ===Državni organi=== [[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]] * Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'') * Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov: **Senat (špan. ''Senado'') **Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '') * Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov * Vrhovna sodna oblasti so: ** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'') ** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'') * Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional''). == Demografija == [[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] Španija ima 50,3 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&path=%2Ft20%2Fe260&file=inebase&L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&path=%2Ft20%2Fe260&file=inebase&L=1%20|url-status=dead}}</ref> Gostota poselitve, 97 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga. Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).<ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&FILE_AXIS=00000010.px&CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&COMANDO=SELECCION&CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&FILE_AXIS=00000010.px&CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&COMANDO=SELECCION&CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}</ref> ==Jeziki== {{Posodobi|razdelek}} Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so: *Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994) *[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji. *[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji. *Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask). *Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986). *Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od 5.552 etničnih (podatek 1991). *Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006). *Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994) *Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši. *Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson). *Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji. *Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero. *Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev. === Religija === Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]] [[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]] Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)<ref name="IMF">{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&pr.y=15&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref><ref name="SB">{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}</ref> in njegovim porastom 3,1 % (2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref> je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.<ref name="IMF"/><ref name="SB"/> Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo. Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope. Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.<ref name="guru">{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}</ref> === Promet === Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &#124; Olive Press Newspaper &#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}</ref> Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone. Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne. === Energija === [[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}</ref>]] Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}</ref> 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}</ref> Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji). Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak. == Kultura == {{glavni|Španska kultura}} Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.<ref>{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}</ref> Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.<ref>{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}</ref> Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija. === Svetovna kulturna in naravna dediščina === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}} Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.<ref>{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}</ref> Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.<ref>{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}</ref> === Unescova nesnovna kulturna dediščina === Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:<ref>[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]</ref> * 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami. * 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla. * 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu. * 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije. * 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije. * 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let. * 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist. * 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija) * 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh. * 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje. * 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja. * 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove. * 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja * 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane. * 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo. * 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija; je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete. * 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella. * 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet. * 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura. * 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset). * 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji. * 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev). * 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost. * 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device. * 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija. === Literatura === Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.<ref>{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}</ref> Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.<ref>{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}</ref> [[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']] Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].<ref>{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}</ref> Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía. Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.<ref>{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}</ref> Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]]. Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín. Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.<ref>{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}</ref> V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture. Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev. Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}</ref> Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik. Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50. ''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi. === Filozofija === Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.<ref>{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}</ref> Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}} === Umetnost === {{glavni|Španska umetnost}} [[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]] Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]]. Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''. [[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav. [[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]]. === Kiparstvo === [[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]] [[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment. Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''. Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano. === Film === [[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]] Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}} Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}</ref> Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme. Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}</ref> === Arhitektura === {{glavni|Španska arhitektura}} [[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]] Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).<ref>{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor & Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}</ref> Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. <ref>{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}</ref> Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}} Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo. === Glasba in ples === Main article: Music of Spain [[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]] Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal. Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía. Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru. Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}</ref> Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji. === Kuhinja === Main article: Spanish cuisine {{multiple image | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg | width1 = 150 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed <ref name="paella">{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}</ref> | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG | width2 = 170 | caption2 = ''[[Jamón ibérico]]'' je ena najdražjih šunk<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}</ref> }} Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve: '''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije. '''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego. '''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel * Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros * Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Španci]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Spain|Španija}} * [http://www.spain.info Uradni turistični portal] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španija|*]] {{normativna kontrola}} gzah7ru9rsdauenovhuh7t94ai1fq37 6753058 6753056 2026-09-20T10:46:24Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6753058 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''Reino de España'' |conventional_long_name = Kraljevina Španija |common_name = Španija |common_name2 = Španije |image_flag = Flag of Spain.svg |image_coat = Escudo de España (mazonado).svg |image_map = EU-Spain.svg |map_caption = Lega Španije (temno zeleno) v [[Evropska unija|Evropski uniji]] (svetlo zeleno) in [[Evropa|Evropi]] (temno sivo) |national_motto = {{lang|la|»Plus Ultra«}}{{spaces|2}}<small>([[latinščina|latinsko]]) <br />»Dalje naprej«</small> |national_anthem = {{lang|es|[[Marcha Real]]}}</sup>{{spaces|2}}<small>([[španščina|špansko]])<ref>Služi tudi kot kraljeva himna</ref><br />»Kraljeva koračnica« |official_languages = [[španščina]]<ref>V nekaterih avtonomnih skupnostih so uradni jeziki tudi [[katalonščina]], [[valencijščina]], [[galicijščina]], [[baskovščina]] in [[aranščina]] ([[okcitanščina]]). Poleg teh so do neke mere uradno priznane še [[aragonščina]], [[asturščina]] in [[leonščina]].</ref> |demonym = Španec, Španka |capital = [[Madrid]] |latd=40 |latm=26 |latNS=N |longd=3 |longm=42 |longEW=W |largest_city = capital |government_type = [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[ustavna monarhija]] |leader_title1 = [[kralj Španije|kralj]] |leader_title2 = [[predsednik vlade Španije|predsednik vlade]] |leader_name1 = [[Filip VI. Španski|Filip VI.]] |leader_name2 = [[Pedro Sánchez]] |sovereignty_type = Ustanovitev |established_event1 = Tradicionalni datum |established_date1 = 569 ([[Liuvigild]]ov prihod na prestol) |established_event2 = [[Dinastija|Dinastična]] |established_date2 = 1479 |established_event3 = ''[[De facto]]'' |established_date3 = [[Karel I. Španski]] (1516) |established_event4 = ''[[De jure]]'' |established_date4 = Odloki Nueva Planta (1715) |established_event5 = ''[[Nacionalna država]]'' |established_date5 = Ustava Španije (1812) |established_event6 = Ustavna demokracija |established_date6 = Ustava Španije (1978) |accessionEUdate = 1. januar 1986 |EUseats = 54 |area_km2 = 504.030 |area_rank = 51. |percent_water = 1,04 |population_estimate = 49.801.559<ref name="ine.es-2">{{Cite web|url=https://www.ine.es/dyngs/INEbase/en/operacion.htm?c=Estadistica_C&cid=1254736177095&menu=ultiDatos&idp=1254735572981|title=INEbase / Continuous Population Statistics (CPS). 1st July 2026. Provisional data|website=ine.es|access-date=8 August 2026}}</ref> |population_estimate_year = Julij 2026 |population_estimate_rank = 31. |population_density_km2 = 98 |population_density_rank = 116. |GDP_year = 2026 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.ES">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=184,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Spain) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=10 October 2023}}</ref> |GDP_nominal = {{increase}} $2,091&nbsp;trillion<ref name="IMFWEO.ES" /> |GDP_nominal_rank = 15. |GDP_PPP = {{increase}} $2,978&nbsp;trillion<ref name="IMFWEO.ES">{{cite web |url=https://data.imf.org/en/Data-Explorer?datasetUrn=IMF.RES:WEO(9.0.0) |title=World Economic Outlook Database (April 2026 Edition) |publisher=International Monetary Fund |website=www.imf.org |date=14 April 2026 |access-date=18 April 2026}}</ref> |GDP_PPP_rank = 14. |GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $41.563<ref name="IMFWEO.ES" /> |GDP_nominal_per_capita_rank = 35. |GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $59.187<ref name="IMFWEO.ES" /> |GDP_PPP_per_capita_rank = 15. |HDI_year = 2023 |HDI = 0,918 |HDI_rank = 28. |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=United Nations Development Programme |language=en}}</ref> |Gini = 31,2 |Gini_year = 2024 |Gini_ref = <ref name=eurogini>{{cite web|url=https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/tessi190/default/table?lang=en|title=Gini coefficient of equivalised disposable income – EU-SILC survey| publisher=Eurostat| website=ec.europa.eu|access-date=14 February 2025}}</ref> |currency = [[evro]] ([[Znak evra|€]])<ref>Pred 1999 (po zakonu 2002): [[španska pezeta]].</ref> |currency_code = EUR |time_zone = [[Srednjeevropski čas|CET]]<ref>Razen Kanarskih otokov, ki so v pasu WET (UTC, poleti UTC+1).</ref> |utc_offset = +1 |time_zone_DST = [[Srednjeevropski poletni čas|CEST]] |utc_offset_DST = +2 |cctld = [[.es]]<ref>Uporablja se tudi domena [[.eu]] za članice Evropske unije. V območjih s katalonsko govorečim prebivalstvom se uporablja še .cat.</ref> |calling_code = 34 }} '''Kraljevina Španija''' ({{jezik-es|Reino de España}}), krajše '''Španija''' (špansko ''España'') je [[morje|obmorska]] [[država]] na jugozahodu [[Evropa|Evrope]] s površino 504.030 km<sup>2</sup> in skoraj 50 milijoni prebivalcev na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]], ki si ga deli skupaj s [[Portugalska|Portugalsko]] na zahodu in [[Gibraltar]]jem na jugu. Na severovzhodu preko gorske verige [[Pireneji]] meji na [[Francija|Francijo]] in žepno državico [[Andora|Andoro]]. Kraljevina Španija vključuje [[Balearski otoki|Balearske otoke]] v [[Sredozemsko morje|Sredozemskem morju]], [[Kanarski otoki|Kanarske otoke]] v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] in [[mesto|mesti]]/[[enklava|enklavi]] [[Ceuta]] in [[Melilla]] v [[Severna Afrika|severni Afriki]]. Uradni jezik je španščina. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Španije}} [[Slika:Spain Andalusia Cordoba BW 2015-10-27 12-15-09.jpg|thumb|desno|Rimski most v Córdobi]] [[Slika:Iglesia de San Pedro, Teruel, España, 2014-01-10, DD 10.JPG|thumb|desno|Cerkev sv. Petra v Teruelu]] Španija je bila naseljena že v [[paleolitik]]u, o čemer pričajo bogata likovna umetnost (jame [[Altamira]], Castillo, Pindal) ter drugi arheološki ostanki. V kasnejšem obdobju so Iberski polotok naselili [[Iberci]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. so iz severa prišli [[Kelti]], ki so preplavili skoraj cel polotok in se zlili z domačim iberskim prebivalstvom. Okoli leta 1100 pr. n. št. so [[Feničani]] in [[Grki]] tukaj osnovali svoje kolonije. Med prvo in drugo [[Punske vojne|Punsko vojno]] (med [[Rimljani]] in [[Antična Kartagina|Kartažani]]), Kartažani osnujejo svoje kolonije, med katerimi so bile najvažnejše na Ibizi in v Cartageni. Po porazu [[Kartagina|Kartagine]] v [[druga punska vojna|drugi punski vojni]] (201 pr. n. št.), Rimljani začno postopno okupacijo polotoka, ki ga v celoti zavzamejo v naslednjih dvesto letih. V prvi fazi rimske okupacije se je domače prebivalstvo večkrat uprlo. Po smrti enega od vodij vstajnikov, Viriata (139 pr. n. št.), so bile zmage vse redkejše, odpor proti Rimljanom je slabel. Do končnega zloma pride v času cesarja [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgusta]]. Rimska okupacija Iberskega polotoka je dosegla višek po vzpostavitvi popolne rimske oblasti in ustanovitvijo province Hispanije. Pod rimsko oblastjo je Španija ostala vse do 5. stoletja. Prebivalci Hispanije so prevzeli rimsko kulturo, jezik in zakone, v cesarstvu pa so imeli pomembno vlogo. V začetku 5. stoletja na prostor današnje Španije vpadejo germanska plemena [[Alani]], [[Svebi]] in [[Vandali]]. Ta plemena so prišla iz današnje severne Nemčije, prešli skozi današnjo Francijo in prodrli na Iberski polotok. Alani so osvojili pokrajino [[Luzitanija|Luzitanijo]], Svebi pokrajino [[Galicija (Španija)|Galicijo]], Vandali pokrajino [[Andaluzija|Andaluzijo]]. Vandali so bili kasneje napadeni od zahodnih Gotov, zato so prešli v Afriko, kjer so osnovali vandalsko državo, ki se je obdržala do sredine 6. stoletja (zavzel jo je leta 534 bizantinski vojskovodja Belizar). Ko so Vandali odšli v Afriko, so zahodni Goti leta 585 uničili tudi državo Svebov in tako zagospodarili celemu polotoku. Država zahodnih Gotov se je obdržala v Španiji do leta 711. Zahodni Goti so okoli leta 600 prevzeli katoliško vero in se s svojimi podaniki staroselci stopili v en narod — španski. ==== Pet španskih kraljestev ==== Leta 722 so Iberski polotok zavzeli [[Arabci]] oz. Mavri in zrušili državo zahodnih Gotov. Arabska država je na Iberskem polotoku trajala do leta 1492. Ponovno osvajanje ozemlja izpod mavrske vladavine, imenovano [[rekonkvista]] in hkrati ponovno naseljevanje krščanskih prebivalcev je trajalo 8 stoletij, od leta 711 in do leta 1492. Dokončni razkroj muslimanskeg imperija se je začel leta 1212, ko so kraljevine Kastilije, Navarre, Aragonije in Leona združile moči ter s skupno vojsko porazile [[Almohadi|Almohade]] v Navas de Tolosa. Kristjani so do leta 1248 uspeli zavzeti dve pomembni mesti kot sta [[Kordova]] in [[Sevilla]]. V naslednjih desetletjih se je mavrsko ozemlje omejilo na področje Granade in najjužnejšega dela španske obale. [[Granada]] je padla šele leta 1492. [[Slika:Battle of Las Navas de Tolosa.jpg|right|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', Francisco de Paula Van Halen, 1864]] [[Slika:Batalla de las Navas de Tolosa, por Francisco van Halen.jpg|thumb|300px|''Bitka pri Navas de Tolosa'', 1212]] V drugi polovici 12. stoletja je bilo na Iberskem polotoku več kraljestev, natančneje pet. Na vzhodu se je oblikovala Aragonija, na zahodu Portugalska, na severu Navara, v osrednjem delu polotoka pa še Kastilija in Leon. Izraz »pet španskih kraljestev« se je prvotno nanašalo na omenjene kraljevine, vendar se je po združitvi kraljestev Kastilije in Leona leta 1230 pridružilo še kraljestvo Granada kot zadnja arabska država na polotoku. Začetek Portugalske sega v 11. stoletje. Sprva je bilo ozemlje pod oblastjo kraljestva Leon. Neodvisnost so si izborili leta 1139, ko se je [[Alfonz I. Portugalski|Alfonz I.]] imenoval za kralja. Leta 1143 je Portugalska postala neodvisno kraljestvo in njena glavna naloga v [[rekonkvista|rekonkvisti]] je bila zavzetje ozemlja proti jugu iberskega polotoka, tako da je leta 1267 s pokrajino Algarve dobila današnji obseg. Kastilija je bila v 9. stoletju del kraljevine Leon. V 10. stoletju si je Kastilija povečala avtonomijo in se leta 1065 odcepila od Leona. Kraljestvi Kastilije in Leona sta se po tem večkrat združili in razdružili. Dokončno se združita leta 1230 pod kraljem Fernandom III. Svetim, sinom Berenguele Kastiljske in Alfonza IX. Leonskega. V manj kot v dvajsetih letih je združeno kraljestvo postalo najbolj obširno in poseljeno območje na polotoku. Kraljevina Navarra se je razvila na območju prejšnje kraljevine Pamplone, ustanovljene leta 824. Po začetnem uspehu je Navarra izgubila nekaj svojega ozemlja, katerega sta zavzeli kraljevini Kastilije in Aragonije. Navarra se je združila z Aragonijo, ko je Sančo III. Veliki podedoval ti dve kraljevini. Po smrti Alfonza I. Aragonskega (1134) se Navarra odcepi od Aragonije in postane neodvisno kraljestvo vendar brez možnosti širitve svojega ozemlja. Znašla se je brez meje z arabskim ozemljem in ujeta med veliko bolj mogočnima kraljestvoma Kastilije in Aragonije. Prvi kralj Aragonskega kraljestva je bil Alfonz II. in njegova poglavitna naloga je bilo nadaljevanje osvajanja ozemlja izpod Arabcev. Do leta 1171 je osvojil ozemlje vse do mesta [[Teruel]] in s tem je kraljestvo doseglo svoj največji obseg. Po smrti ga je nasledil njegov sin Peter II. Aragonski. Sodeloval je v bitki pri Navas de Tolosa in pomagal pregnati Almohade, vendar njegov primarni cilj je bil širitev ozemlja Aragonije proti jugu Francije. [[Slika:Reino Nazarí de Granada.png|levo|sličica|Granadski emirat]] Na jugu Iberskega polotoka je ostalo zadnje arabsko ozemlje, ki mu je vladala rodbina [[Nasridi|Nasridov]]. Po veliki krščanski ofenzivi v letih 1228-1248 je bil Granadski emirat vse, kar je ostalo od starega [[Al Andaluz]]a. Nekatera osvojena utrjena mesta, na primer [[Murcia]], Jaén in Niebla, so bila naslednjih nekaj let krščanske tributarne posesti, v 1260. letih pa so večino mest priključili h krščanskim kraljestvom. Leta 1469 se je aragonski kralj [[Ferdinand II. Aragonski |Ferdinand]] poročil z naslednico kastiljske kraljevske krone [[Izabela I. Kastiljska |Izabelo]] in tako sta se državi Aragonija in Kastilija združili v dinastično kraljevino, poznejšo Španijo. [[Katoliška kralja |Ferdinand in Izabela]] sta začela boj proti Arabcem (Mavrom) in po desetletni vojni zavzela celotno njihovo ozemlje. Leta 1492. so Španci osvojili tudi arabsko glavno mesto Granado. Arabci so Španijo zapustili in ta je napredovala ter postala ena od najmogočnejših evropskih držav. Čeprav je Španija kot enotna država uradno nastala šele leta 1715, je bila zveza med iberskimi kraljevinami že v petnajstem stoletju dovolj močna, da je pravzaprav ''[[de facto]]'' že tedaj obstajala in jo zgodovina na splošno priznava kot tako. Z odkritjem novih dežel v Ameriki, je Španija v času kralja Ferdinanda in kraljice Izabele ustvarila temelje svoji moči, veličini in kolonialnemu gospostvu. === Odkritje Amerike === 12. oktobra 1492 je [[Krištof Kolumb]] prvič stopil na ozemlje, ki pripada severnemu delu ameriškega kontinenta. Najbrž ni bil prvi, ki je korakal po tem kontinentu, saj so [[Normani]] že prej (verjetno okoli 10. stoletja) pripotovali na severozahod, na območje polotoka [[Labrador]]. Brez dvoma pa Kolumb takrat ni vedel za ta potovanja. Bil je prepričan, da obstaja kopno na drugi strani oceana, vendar je mislil, da gre za Japonsko. To prepričanje je, skupaj s Toscanellijevimi zemljevidi,&nbsp;predstavil kraljem in ostalim pomembnim v Kastiliji. Ni bilo lahko prepričati znanstvenikov tistega časa, saj le-ti niso poznali celotne geografske slike in so verjetno slutili, da so Kolumbovi izračuni glede ožine in bližine azijskih ozemelj napačni. Čeprav Kolumb ni zlahka pridobil podpore, sta kraljica Izabela in njen mož z njim začela pogovore o potovanjih le dan po ponovni pridobitvi Granade. 17. aprila 1492 je bil podpisan pakt v Santa Feju, s katerim so se določila nadomestila, ki bi jih prejel Kolumb za uspeh svoje odprave. Ne glede na vse zahteve, sta kralj in kraljica podprla odpravo. &nbsp; Ker je Kolumb dobil sredstva za odpravo, je 3. avgusta 1492, skupaj s stodvajsetimi možmi posadke (večino jih je rekrutiral iz pristanišča Puerto de Palos, šlo je za prestopnike, ki so bili obsojeni na naporna fizična dela), začel odpravo. Za svoje potovanje je imel na voljo tri [[karavela|karavele]] Pinta, Niña in Santa María. Kralj in kraljica sta financirala prvi dve odpravi, tretjo pa je pokril Kolumb, s finančno pomočjo Martina Alonsa in Vicenta Yáneza Pinzóna, strokovnjaka za morje in morska plovila. Pluli so ob obalah Afrike in prispeli na Kanarske otoke, kjer jih je okvara Pinte zadržala do 6. septembra. Po mesecih plutja so 12. oktobra istega leta zagledali kopno. Prispeli so na otok v otočju Bahamov, imenovan Guanahaní in ga poimenovali San Salvador. Zvečer se je Kolumb izkrcal, skupaj s kapitanoma Pinte in Niñe in zasedel odkrito zemljo v imenu kastiljske krone. Po raziskovanju otoka so se odpravili na jug in odkrili [[Kuba|Kubo]] ter [[Haiti]]. Pri Haitiju, ki so ga Španci poimenovali ''La Española'' je Santa María doživela brodolom, iz njenih ostankov pa so zgradili neke vrste oporišče, imenovano Fuerte de la Navidad. Tam je ostalo štirideset Špancev, medtem ko so ostali odpluli nazaj v Španijo. == Zemljepis == Španija leži na jugozahodu Evrope in zavzema večji del [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Na severu meji s [[Francija|Francijo]] in [[Andora|Andoro]], na zahodu s [[Portugalska|Portugalsko]] in z britansko kolonijo [[Gibraltar]] na jugu. Severnoafriški mesti pod špansko upravo mejita z Marokom. Del njenega ozemlja sta tudi dva [[arhipelag]]a: v Sredozemskem morju ležijo [[Balearski otoki]] in v Atlantskem oceanu [[Kanarski otoki]], del Španije pa sta tudi severnoafriški primorski mesti Ceuta in Melilla, ki sta pod špansko upravo in enklava Llívia v francoskih Pirenejih. Skupna dolžina španske kopne meje je 1918 km. Španija leži v severnem zmernem pasu, med 43°47'24" severne in 36°00'40" južne zemljepisne širine in med 7°00'30" vzhodne in 5°36'40" zahodne zemljepisne dolžine. === Topografija === Večji del pirenejskega področja je po nastanku stara visoka planota [[Osrednja Mezeta|Meseta]] (zgrajena iz [[Predkambrij|predkambrijskih]] in [[Paleozoik|paleozojskih]] kristalinskih kamnin in drugih starih kamnin), ki jo [[Kastiljsko gorovje]] deli na severno in južno Kastilijo. Severno in južno od Mezete se razprostirajo gorske verige: [[Kantabrijsko gorovje]] in Pireneji (Pico de Aneto, 3404 m) na severu, Betijske Kordiljere ali Andaluzijsko pogorje na jugu. Andaluzijsko pogorje se sestoji iz nekaj masivov, ki se raztezajo vzporedno z obalo Sredozemskega morja; osredji del sestavlja [[Sierra Nevada, Španija|Sierra Nevada]] z najvišjim vrhom celinske Španije (Mulhacu, 3481 m). Najvišja točka v Španiji je sicer [[Teide]], 3718 m, aktivni vulkan na Kanarskih otokih. Med južnim robom Osrednje Mezete (Sierra Morena) in Andaluzijskim pogorjem je velika Andaluzijska tektonska depresija ob reki [[Guadalquivir]]. Na severovzhodnem robu Mezete se razteza [[Ibersko gorovje]], zgrajeno iz [[Kreda|krednih]] in [[Jura|jurskih]] [[sediment]]ov, med Iberskim gorovjem, Pireneji in Kantabrijskim pogorjem pa je depresija reke [[Ebro]] (Aragonska dolina). Iz planote Mezete se dvigajo gorski masivi Sierra de Gata, Sierra de Gredos in Sierra de Guadarrama, ki so nastali v [[terciar]]u. Obala je v glavnem strma in slabo razčlenjena. Dobro je razčlenjena samo obala Galicije in severozahodne Španije z mnogimi zalivi karakterističnih oblik. Aluvialne ravnice so ob obali, od njih je največja Guadalquivir v Andaluziji. === Podnebje === Španija leži v zmernem pasu, njen [[relief]] pa vpliva na veliko klimatsko raznolikost. Pogosto se za [[podnebje]] Španije reče da je sredozemsko (mediteransko). To je le približno prav, saj ima samo priobalno področje vzhoda, jugovzhoda in juga sredozemsko podnebje. Po zemljepisni širini bi sicer moral imeti največji del sredozemsko podnebje, vendar nekatere druge naravne karakteristike ustvarjajo drugačne pogoje. Na spremembo podnebja primarno vpliva visok relief oziroma višja nadmorska višina tako da prihaja do vertikalne podnebne slojevitosti. Ker se gorovja v glavnem dvigajo ob robu države oziroma Iberskega polotoka, predstavljajo pomembno prepreko širjenju podnebnih vplivov iz okoliškega prostora. Zato ima osredji del Španije, visoka planota Mezeta, precej drugačno podnebje od tistega, ki bi odgovarjal zemljepisni širini tega prostora in je bolj kontinentalno. Na vzhodu in jugu Španije, kjer prevladuje sredozemsko podnebje (pogosto se navaja tudi kot subtropsko), so srednje mesečne temperature preko leta od 13 °C do 25 °C, v poprečju pade od 350 do 500 mm padavin. Za to področje je značilno dolgo, toplo, suho in sončno poletje, ko maksimalne temperature dosežejo tudi 48 °C. Sredozemska obala ima največje število sončnih ur v Evropi. Na vseh obalah so zime prijetne, na jugu celo tople. Severozahod Španije (atlantska obala, ki meji tudi na [[Biskajski zaliv]]) ima bolj sveže podnebje, kjer se temperature gibljejo med 8–20 °C. Iz Biskajskega zaliva se proti Iberskemu polotoku gibljejo vlažne zračne mase, zato na gorskih območjih pade največ padavin (900–2000 mm). Zaradi blagega oceanskega podnebja in dovolj padavin, je celotno območje poraslo z relativno bujno in zeleno vegetacijo, zato to regijo pogosto imenujejo tudi Zelena obala (''Costa Verde''). Za notranjost Španije, s kontinentalnim podnebjem, so značilne srednje mesečne temperature med 3–23 °C, pozimi pa temperature pogosto padejo pod nič stopinj. V tej regiji poprečno letno pade manj kot 500 mm padavin, ponekod celo manj kot 300 mm. Vzhodni del te regije ima nekatere značilnosti mediteranskega podnebja, severozahodni rob pa se približuje oceanskemu podnebju. === Hidrografija === Osnovno [[Hidrografija|hidrografsko]] mrežo Španije sestavlja pet rek: * [[Guadalquivir]], * [[Guadiana]], * [[Tajo]], * [[Duero]] in * [[Ebro]]. Med pomembnejšimi pa so še: Júcar, Segura, Turia in Minho. Reke na severozahodu imajo več vode, krajši tok, relativno velik padec, njihova [[estuarij]]ska ustja pa omogočajo razvoj vodnega prometa. Reke, ki se spuščajo iz visokih gora (Pirenejev, Betijske Kordiljere, Kastiljskega pogorja), imajo velike padce in pomemben hidroenergetski potencial. V apnenčastem terenu so reke pogosto izoblikovale [[kanjon]]e in [[slap]]ove. === Pitna voda === Večino pitne vode pridobivajo iz akumulacijskih [[jezero|jezer]]. Največji del rek je bil zajezen v času vladavine [[Francisco Franco|Francisca Franca]], kar je ena redkih zadev po kateri ga pomnijo, v kolektivni zavesti španskega naroda, kot dobrega. Dobrobiti od umetnih jezer so izjemne za državo kot je Španija, ki se zaradi klimatskih sprememb spreminja v puščavsko področje. Razen pitne vode, imajo korist od pridobivanja električne energije, turizma, itd. == Politika in uprava == [[Slika:Ccaa-spain.png|500px|thumb|right]] Španija je po smrti diktatorskega generala [[Francisco Franco|Franca]], s sprejetjem ustave leta 1978, postala ustavna [[monarhija]], razdeljena na 17 [[španska avtonomna skupnost|avtonomnih skupnosti]] ([[španščina|špansko]]: ''comunidad autónoma'', množina ''comunidades autónomas'') in dve avtonomni mesti (''ciudad autónoma'', množina ''ciudades autónomas'') na [[Afrika|afriški]] obali z veliko stopnjo avtonomije. Avtonomne skupnosti, ki se nadalje delijo na 50 [[Španske province|provinc]], so (izvorna imena v oklepaju so v španščini, kjer ni izrecno navedeno drugače): * [[Andaluzija]] (''Andalucía''); glavno mesto [[Sevilla]]; * [[Aragonija]] (''Aragón''); glavno mesto [[Zaragoza]]; * [[Asturija]] (''Asturias''); glavno mesto [[Oviedo]] (ast. Uviéu); * [[Balearski otoki]] (''Islas Baleares'', katalonsko ''Illes Balears''); glavno mesto [[Palma de Mallorca]]; * [[Baskija]] (špansko ''País Vasco'', baskovsko ''Euskadi''); glavno mesto [[Vitoria]] (eu. Gasteiz); * [[Extremadura]] (špansko ''Extremadura),'' glavno mesto [[Mérida, Španija|Mérida]] * [[Galicija (Španija)|Galicija]] (špansko ''Galicia''; galicijsko in portugalsko ''Galiza''), glavno mesto [[Santiago de Compostela]]; * [[Kanarski otoki]] (''Islas Canarias''); glavno mesto [[Santa Cruz de Tenerife]] in [[Las Palmas de Gran Canaria]]; * [[Kantabrija]] (''Cantabria''); glavno mesto [[Santander]]; * [[Kastilija - Manča]] (''Castilla-La Mancha''); glavno mesto [[Toledo]]; * [[Kastilija in Leon]] (''Castilla y León''); glavno mesto [[Valladolid]]; * [[Katalonija]] (''Cataluña'',''Catalunya''); glavno mesto [[Barcelona]]; * [[La Rioja]], glavno mesto [[Logroño]]; * [[Madridska skupnost|Madrid]] (''Comunidad de Madrid'') glavno mesto [[Madrid]]; * [[Murcijska regija|Murcia]] (''Región de Murcia'') glavno mesto [[Murcia (mesto)|Murcia]]; * [[Statutarna skupnost Navara|Navara]] (''Comunidad Foral de Navarra/ Nafarroako Foru Komunitatea'') glavno mesto [[Pamplona]] (eu. Iruña); * [[Valencijska skupnost|Valencija]] (špansko ''Comunidad Valenciana''; katalonsko ''País Valencià''); glavno mesto [[Valencija (mesto)|Valencija]]; ===Seznam mest v Španiji=== {{glavni|Seznam mest v Španiji}} === Ustava === Španija ima dolgo in nestabilno zgodovino svoje ustavnosti, zahvaljujoč [[Politika|političnim]] pretresom v 19. in 20. stoletju: * Ustava iz Bayone (1808) – Po vstaji v [[Aranjuez]]u, je [[Napoleon]] v Bayoni sklical skupščino španskih plemenitašev pred katere je postavil tekst ''ustave'', ki so ti izglasovali 8. julija 1808. Španija je bila organizirana kot nasledstvena monarhija, s kraljem kot središčem moči, ki pa je moral spoštovati pravice državljanov zajamčene z ustavo. Potem na prestol pride Napoleonov brat [[Jožef Bonaparte|Jožef I.]] Dokument se ne šteje za ustavo. * Ustava iz 1812 (špansko ''La Pepa'' (''Joža''), zato, ker je bila sprejeta na dan sv. Jožefa) – prva prava španska ustava. Vsebovala je kompromis med liberalno strujo in [[Absolutizem|absolutisti]]. Veljala je samo šest let, zato ker jo [[Ferdinand VII. Španski|Ferdinand VII.]] ni spoštoval (1812–1814, ko jo je Ferdinand ukinil in vzpostavil stari absolutistični režim; 1820–1823; 1836–1837) * Ustava iz 1837 – regentinja Marija Kristina, mati [[Izabela II. Španska|Izabele II.]] je bila primorana vrniti se na stanje ustanovljeno z ustavo iz 1812. * Ustava iz 1845 – sprejeta po tem, ko je general Espartero prevzel oblast od Marije Kristine. Izabela II. je bila proglašena za polnoletno. Z ustavo so se povečala kraljeva pooblastila. * Ustava iz 1856 – ta ustava nikoli ni zaživela * Ustava iz 1869 – ustava je bila sprejeta po begu Izabele II. in prevzemu oblasti [[general]]a Serana. Ta demokratska ustava, ki je veljala do 1871, je delila oblast na zakonodajno, izvršno in sodno. * Ustava iz 1876 – po padcu Prve Republike, nobena politična skupina ni nudila formule stabilne oblasti. [[Alfonz XII. Španski|Alfonz XII.]] iz Anglije je ponudil Špancem ustavo, ki je bazirala na liberalni monarhiji. * Ustava iz 1931 – ustava Druge Republike * Ustava iz 1978 – ustava, ki je v veljavi še danes. ===Državni organi=== [[File:PalacioReal1.jpg|thumb|Kraljeva palača v Madridu.]] * Krona / voditelj države (špan. ''La Corona'' / ''Jefatura del Estado'') * Parlament (zakonodajna oblast) (špan. ''Las Cortes Generales''), ki je sestavljen iz dveh domov: **Senat (špan. ''Senado'') **Kongres delegatov (špan. ''Congreso de los Diputados '') * Vlada (izvršna oblast) (špan. ''El Gobierno''), sestavljena iz predsednika vlade in ministrov * Vrhovna sodna oblasti so: ** Vrhovno sodišče (špan. ''El Tribunal Supremo'') ** Generalni svet pravosodnih organov (špan. ''El Consejo General del Poder Judicial'') * Ustavno sodišče (špan. ''El Tribunal Constitucional''). == Demografija == [[File:Guggenheim Bilbao 06 2012 Panorama 2680.jpg|thumb|250px|[[Guggenheimov muzej, Bilbao]]]] Španija ima 49,8 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&path=%2Ft20%2Fe260&file=inebase&L=1|publisher=Instituto Nacional de Estadística (Nacionalni inštitut za statistiko)|title=Population Figures|accessdate=4.2.2011|archive-date=2019-01-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107082610/http://www.ine.es/jaxi/menu.do?type=pcaxis&path=%2Ft20%2Fe260&file=inebase&L=1%20|url-status=dead}}</ref> Gostota poselitve, 98 prebivalcev na km², je nižja kot v primerljivih zahodnoevropskih državah in poseljenost je zelo neenakomerna. Z izjemo prestolnice in njene okolice je notranjost države redko poseljena, ostali centri so ob obalah. Glavno mesto Kraljevine Španije je Madrid. Mesto s 3.155.359 prebivalcev (metropolitanska regija Madrid 5.964.143) leži v središču Pirenejskega polotoka. Druga večja mesta so Barcelona, Valencia, Sevilla, Zaragoza in Málaga. Tekom 20. stoletja, predvsem v 1960. in 1970. letih, je Španija doživela eksplozijo prebivalstva, med katero se je število prebivalcev podvojilo. Rast števila se je močno zmanjšala v 1980. letih, danes pa so trendi ponovno usmerjeni navzgor, predvsem zaradi vračanja Špancev, ki so se izselili v druge evropske države, in velikega števila priseljencev, ki danes predstavljajo 12 % prebivalstva. Ti izvirajo predvsem iz [[Latinska Amerika|Latinske Amerike]] (39 %), [[Severna Afrika|Severne Afrike]] (16 %), [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]] (15 %) in [[podsaharska Afrika|podsaharske Afrike]] (4 %).<ref>{{navedi splet |url=http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&FILE_AXIS=00000010.px&CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&COMANDO=SELECCION&CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |publisher=Instituto Nacional de Estadística |title=Población extranjera por sexo, país de nacionalidad y edad |accessdate=13.8.2008 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20080325043135/http://www.ine.es/inebase/cgi/axi?AXIS_PATH=%2Finebase%2Ftemas%2Ft20%2Fe245%2Fp04%2Fa2005%2Fl0%2F&FILE_AXIS=00000010.px&CGI_DEFAULT=%2Finebase%2Ftemas%2Fcgi.opt&COMANDO=SELECCION&CGI_URL=%2Finebase%2Fcgi%2F |archivedate=2008-03-25 |url-status=dead }}</ref> ==Jeziki== {{Posodobi|razdelek}} Španščina ali kastiljščina je uradni jezik španske države vseh avtonomnih enot. Ostali jeziki (skupno jih je 14 in 3 znakovni), ki jih govorijo v Španiji so: *Španski znakovni jezik (mimika), 102.000 (1994) *[[Aragonščina|Aragonski jezik]], 11.000 govorcev od 2.000.000 (1994) etničnih Aragoncev. Uradni jezik v Aragoniji. *[[Asturleonščina|Asturleonski jezik]] (ali [[Asturščina|asturski]]) – nima statusa uradnega jezika a uživa zaščito v Asturiji. 100.000 (1994) v Španiji. *Baskijski jezik – uradni jezik v Baskiji. 580.000 v Španiji (1991, L. Trask). *Galicijski jezik – uradni jezik v Galiciji; 3.170.000 v Španiji (podatek 1986). *Aranski (gaskonjski) jezik – ta okcitanski dialekt ima status uradnega jezika v dolini Aran v Kataloniji. 3.810 govorcev v Španini od 5.552 etničnih (podatek 1991). *Katalonski jezik – Uradni jezik v Kataloniji, Skupnost Valencije (valencijski dialekt) in na Balearskih otokih; 11.200.000 v Španiji (podatek 2006). *Katalonski znakovni jezik. uraden od 1994; 18.000 (1994) *Estremadurski, 200.000 v Španiji. Etnični znatno številčnejši. *Fala, v Estremaduri; 10.500 (1994, T. Erickson). *Kalo, jezik Romov (špan. ''Gitana''), 40.000 v Španiji. *Quinqui, nepoznano število govorcev, v katerem govori etnična skupina Quinquillero. *Valencijski znakovni jezik. Nepoznano število govorcev. === Religija === Člen 16.3 sedanje španske ustave določa, da je Španija sekularna država: »Nobena religija ne sme imeti državnega značaja.« Država mora zagotavljati svobodo vere in čaščenje posameznikov ter zagotoviti medsebojne odnose med vlado in vsemi veroizpovedmi. Skoraj 75 odstotkov Špancev se opredeljuje za [[Katolištvo|katolike]]. == Gospodarstvo == [[Slika:Viñedo-en-Ventosa-LaRioja.jpg|thumb|Vinograd v pokrajini La Rioja, Španija]] [[Slika:Vista aerea huerta.jpg|thumb|Vrtovi v Murci.]] Z [[bruto domači proizvod|bruto domačim proizvodom]] okoli 1.280.000 milijard € (2014)<ref name="IMF">{{navedi splet|url = http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2015/02/weodata/weorept.aspx?pr.x=47&pr.y=15&sy=2014&ey=2014&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=512%2C668%2C914%2C672%2C612%2C946%2C614%2C137%2C311%2C962%2C213%2C674%2C911%2C676%2C193%2C548%2C122%2C556%2C912%2C678%2C313%2C181%2C419%2C867%2C513%2C682%2C316%2C684%2C913%2C273%2C124%2C868%2C339%2C921%2C638%2C948%2C514%2C943%2C218%2C686%2C963%2C688%2C616%2C518%2C223%2C728%2C516%2C558%2C918%2C138%2C748%2C196%2C618%2C278%2C624%2C692%2C522%2C694%2C622%2C142%2C156%2C449%2C626%2C564%2C628%2C565%2C228%2C283%2C924%2C853%2C233%2C288%2C632%2C293%2C636%2C566%2C634%2C964%2C238%2C182%2C662%2C453%2C960%2C968%2C423%2C922%2C935%2C714%2C128%2C862%2C611%2C135%2C321%2C716%2C243%2C456%2C248%2C722%2C469%2C942%2C253%2C718%2C642%2C724%2C643%2C576%2C939%2C936%2C644%2C961%2C819%2C813%2C172%2C199%2C132%2C733%2C646%2C184%2C648%2C524%2C915%2C361%2C134%2C362%2C652%2C364%2C174%2C732%2C328%2C366%2C258%2C734%2C656%2C144%2C654%2C146%2C336%2C463%2C263%2C528%2C268%2C923%2C532%2C738%2C944%2C578%2C176%2C537%2C534%2C742%2C536%2C866%2C429%2C369%2C433%2C744%2C178%2C186%2C436%2C925%2C136%2C869%2C343%2C746%2C158%2C926%2C439%2C466%2C916%2C112%2C664%2C111%2C826%2C298%2C542%2C927%2C967%2C846%2C443%2C299%2C917%2C582%2C544%2C474%2C941%2C754%2C446%2C698%2C666&s=NGDPD&grp=0&a=|title=World Economic Outlook Database, April 2015|date=|accessdate=11.12.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref><ref name="SB">{{navedi splet| url=http://databank.worldbank.org/data/download/GDP.pdf|title=GDP (current US$)|publisher=Svetovna banka|work=World Development Indicators|accessdate=11.12.2015}}</ref> in njegovim porastom 3,1 % (2015)<ref>{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/np/sec/pr/2015/pr15378.htm|title=Spain: Maintaining the Strong Growth Momentum|accessdate=11.12.2015|date=14.8.2015|publisher=[[Mednarodni denarni sklad]]}}</ref> je špansko gospodarstvo eno od vodilnih v Evropi. Po klasifikaciji [[Svetovna banka|Svetovne banke]] in [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] (IMF) je Španija štirinajsta gospodarska sila sveta.<ref name="IMF"/><ref name="SB"/> Španska industrija je razvita in tehnološko napredna. V zadnjih nekaj letih rastejo tehnološki parki. Glavni industrijski proizvodi so tekstil in konfekcija, prehranski proizvodi, kovine in proizvodi iz kovin, avtomobili in ladjedelništvo. Kmetijstvo sloni na proizvodnji agrumov, riža, sadja, zelenjave, oljk in grozdja. Španija je znana po proizvodnji plute. Z rudami je najbogatejša država južne Evrope. Ena od glavnih gospodarskih panog je turizem. Podnebje Španije, njena geografska lokacija, priljubljene obale, raznolika pokrajina, zgodovinska zapuščina, živahna kulturna dejavnost in odlična infrastruktura, je povzdignila Španijo med največje na svetu po mednarodni turistični industriji. V zadnjih petih desetletjih, je mednarodni [[turizem v Španiji]] zrasel in postal drugi največji na svetu v smislu porabe, vreden približno 40 milijard evrov ali približno 5 % BDP v letu 2006.<ref name="guru">{{navedi splet|url=http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|title=Investing in Spain and the Rise of the New Conquistadors |accessdate=13 August 2008|work=The Global Guru|archive-date=2011-01-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20110106210622/http://www.theglobalguru.com/article.php?id=60&offer=GURU001|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|format=PDF|publisher=Bank of Spain|title=Economic report|accessdate=13 August 2008|archive-date=2008-07-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20080726044741/http://www.bde.es/informes/be/boleco/coye.pdf|url-status=dead}}</ref> === Promet === Španski cestni sistem je predvsem centraliziran, s šestimi avtocestami, ki povezujejo Madrid z Baskijo, Katalonijo, Valencijo, zahodno Andaluzijo, Extremaduro in Galicijo. Poleg tega obstajajo avtoceste vzdolž Atlantika (Ferrol do Vigo), v Kantabriji (Oviedo v San Sebastian) in v Sredozemlju (Girona–[[Cádiz]]). Španija naj bi dala en milijon električnih avtomobilov na ceste do leta 2014 kot del vladnega načrta za varčevanje z energijo in večjo energetsko učinkovitost. Minister za industrijo Miguel Sebastian je dejal, da »je električno vozilo prihodnosti in motor industrijske revolucije.« Španija ima najširše železniško omrežje visokih hitrosti v Evropi in je drugo najobsežnejše na svetu za Kitajsko.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |title=The Need for Speed–High Speed Rail in Europe: Do You Speak Spanish? Europe on Track |publisher=Blog.raileurope.com |date= |accessdate=1 November 2011 |archive-date=2011-02-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110202103102/http://blog.raileurope.com/high-speed-rail-news/the-need-for-speed-high-speed-rail-in-europe-do-you-speak-spanish |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.theolivepress.es/spain-news/2010/11/17/spain-speeds-ahead/ |title=Spain has developed Europe's largest high-speed rail network &#124; Olive Press Newspaper &#124; News |publisher=Theolivepress.es |date= |accessdate=1 November 2011}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |title=arhivska kopija |accessdate=2014-12-20 |archive-date=2011-07-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110724100612/http://beta2.tbo.com/business/business/2010/oct/15/foreign-companies-vying-for-florida-high-speed-rai-ar-23443/ |url-status=dead }}</ref> Od oktobra 2010 ima Španija skupaj 3500 km prog za visoke hitrosti, ki povezujejo Málago, Sevillo, Madrid, Barcelono, Valencijo in Valladolid, z vlaki dosegajo hitrosti do 300 km/h. V povprečju so španski vlaki visokih hitrosti najhitrejši na svetu, sledi japonski bullet vlak in francoski TGV.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/mundodinero/2010/11/09/economia/1289304399.html|title=El AVE español, el más veloz del mundo y el segundo en puntualidad |publisher=www.elmundo.es|date=10 November 2010 |accessdate=5 June 2011}}</ref> Glede na točnost so drugi na svetu (98,54% prihod na čas) – takoj za japonskim [[Šinkansen|šinkansenom]] (99%). Če bodo izpolnjeni cilji ambicioznega AVE programa (španski vlaki za visoke hitrosti) do leta 2020, bo v Španiji 7000 km prog, ki bodo s hitrimi vlaki povezale skoraj vsa deželna mesta z Madridom v manj kot treh urah in Barcelono v štirih urah. Tudi organizacija zračnega prometa je dobra: 96 [[letališče]] od tega 47 javnih, razporejenih po državi skrbi za zračni promet, ki se hitro razvija. Najvažnejša letališča so Madrid s 50 milijonov potnikov v letu 2011 (15. na svetu), Barcelona (El Prat) s 35 milijonov potnikov v letu 2011, ne zaostaja niti Palma de Mallorca (23 milijonov potnikov), kamor prihajajo številni turisti. Ostala so še: Málaga (13 milijonov potnikov), Las Palmas (Gran Canaria) (11 milijonov potnikov), Alicante (10 milijonov potnikov) in manjša, število potnikov med 4 in 10 milijonov, na primer Tenerife (dve letališči), Valencia, Sevilla, Bilbao, Ibiza, Lanzarote, Fuerteventura. Prav tako je več kot 30 letališč s številom potnikov, pod 4 milijone. Španija ima tudi mnogo [[pristanišče|pristanišč]]: Barcelona je ena od najpomembnejših evropskih pristanišč tako za potniški kot za tovorni promet. Med ostalimi sta pomembni luki še Valencia na Sredozemskem morju in Bilbao na Atlantiku. Španska trgovska flota je močna in važna za zunanjo trgovino. Rečni promet obsega mrežo linij dolgih okoli 100 km. Tudi največje reke so samo delno plovne. === Energija === [[File:Enerxía eólica - O Pindo - Galicia.jpg|thumb|right|Vetrne turbine v Galiciji. Španija je četrta po proizvodnji vetrne energije na svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.elmundo.es/elmundo/2007/06/26/ciencia/1182857288.html|title=España produce el 20% de la energía eólica mundial|publisher=}}</ref>]] Španija je ena od vodilnih držav na svetu v razvoju in proizvodnji energije iz obnovljivih virov. V letu 2010 je Španija postala vodilna svetovna proizvajalka sončne energije, ko je prehitela ZDA z veliko elektrarno imenovano La Florida v bližini Alvarado, Badajoz. Španija je tudi glavni evropski proizvajalec vetrne energije. V letu 2010 so njene vetrnice ustvarile 42.976 GWh, kar predstavlja 16,4% vse električne energije, proizvedene v Španiji.<ref>{{navedi splet |url=http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |title=Spain becomes the first European wind energy producer after overcoming Germany for the first time |publisher=Eolic Energy News |date=31 December 2010 |accessdate=30 April 2011 |archive-date=2011-04-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110427085056/http://www.eolicenergynews.org/?p=4082 |url-status=dead }}</ref> 9. novembra 2010 je vetrna energija dosegla trenutno zgodovinsko najvišjo vrednost, saj pokriva 53% celinskega povpraševanja po električni energiji in ustvarja količino energije, ki je enakovredna tisti iz 14 jedrskih reaktorjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |title=Wind power in Spain breaks new instantaneous power record |publisher=www.renovablesmadeinspain.es |date=9 November 2010 |accessdate=5 June 2011 |archive-date=2011-12-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111214141437/http://www.renovablesmadeinspain.es/noticia/pagid/205/titulo/La%20e%C3%B3lica%20en%20Espa%C3%B1a%20bate%20de%20nuevo%20su%20marca%20de%20potencia%20instant%C3%A1nea/len/en/ |url-status=dead }}</ref> Drugi obnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji so hidroenergija, biomasa in plimovanje (2 elektrarni v gradnji). Neobnovljivi viri energije, ki se uporabljajo v Španiji, so [[jedrski reaktor]]ji (8 delujočih), plin, [[premog]] in [[nafta]]. Fosilna goriva skupaj ustvarijo 58% španske električne energije (v letu 2009), tik pod OECD povprečno 61%. Jedrska energija ustvari še 19%, veter in hidro približno 12% vsak. == Kultura == {{glavni|Španska kultura}} Španija je država [[Zahodni svet|Zahodnega sveta]] in ena večjih latinskih držav v Evropi ter kulturna velesila.<ref>{{navedi splet |url=http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&vCourse=OSHR-70055 |title=Beyond Bullfights and Sangria: Five Centuries of Spanish History through Its Music, Art, and Literature - UC San Diego Extension |access-date=27 November 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161125111234/http://extension.ucsd.edu/studyarea/index.cfm?vAction=singleCourse&vCourse=OSHR-70055 |archive-date=25 November 2016 }}</ref> Špansko kulturo zaznamujejo močne zgodovinske vezi s [[Rimskokatoliška cerkev|katoliško cerkvijo]], ki je imela ključno vlogo pri nastanku države in kasnejši identiteti.<ref>{{navedi knjigo|title=Spain Transformed: The Franco Dictatorship, 1959-1975|first=N. |last=Townson|year=2007| isbn=9780230592643| page =7|publisher=Routledge}}</ref> Špansko umetnost, arhitekturo, kulinariko in glasbo so oblikovali zaporedni valovi tujih zavojevalcev, pa tudi sredozemsko podnebje in geografija države. Stoletja dolga kolonialna doba je globalizirala španski jezik in kulturo, pri čemer je Španija vsrkala tudi kulturne in komercialne izdelke svojega raznolikega imperija. === Svetovna kulturna in naravna dediščina === {{glavni|Kraji svetovne dediščine v Španiji|Narodni parki v Španiji|Stolnice v Španiji}} Španija ima 49 območij svetovne dediščine. Sem spadajo pokrajina Monte Perdido v Pirenejih, ki si jo deli s Francijo, najdišča prazgodovinske kamninske umetnosti v dolini Côa in Siega Verde, ki si jo deli s Portugalsko, Dediščina živega srebra, ki si jo deli s Slovenijo, ter starodavni in prvobitni bukovi gozdovi, ki si jih deli z drugimi državami Evrope.<ref>{{navedi splet|title=Spain|url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|publisher=UNESCO Culture Sector|access-date=14 September 2014|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140926042250/https://whc.unesco.org/en/statesparties/es|archive-date=26 September 2014}}</ref> Poleg tega ima Španija tudi 23 elementov nesnovne kulturne dediščine ali »človeških zakladov«.<ref>{{navedi splet|title=Spain – Intangible Cultural Heritage|url=https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES}}</ref> === Unescova nesnovna kulturna dediščina === Španija ima na Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine naslednje:<ref>[https://ich.unesco.org/en/state/spain-ES?info=elements-on-the-lists]</ref> * 2023: Transhumance, sezonski odgon živine; Preseljevanje se nanaša na sezonsko gibanje ljudi z živino med geografskimi ali podnebnimi regijami. * 2023: Znanje, obrt in veščine ročne izdelave stekla; Tradicionalna ročna proizvodnja stekla vključuje oblikovanje in dekoriranje vročega in hladnega stekla za izdelavo predmetov iz votlega stekla, ravnega stekla in kronskega stekla. * 2022: Tradicija splavarjenja z lesom; Splavarjenje z lesom v Avstriji, na Češkem, v Nemčiji, Latviji, na Poljskem in v Španiji izvira iz srednjega veka, ko so s splavi prevažali les, blago in ljudi po naravnih vodnih tokovih. V preteklosti so splavarji, ki so potovali na oddaljene destinacije, tedne preživeli skupaj in delali na svojem splavu. * 2022: Ročno zvonjenje; Skozi stoletja je zvonjenje v Španiji služilo kot sredstvo izražanja in komunikacije ter izpolnjevalo številne družbene funkcije, od izmenjave informacij do koordinacije, zaščite in kohezije. * 2022: Portugalsko-galicijska meja ICH: varovalni model, ki ga je ustvaril Ponte...nas ondas!; Ponte…nas ondas! Namen projekta (PNO!) je zaščititi nesnovno kulturno dediščino na portugalsko-galicijski meji z ustvarjanjem prostorov, v katerih se lahko dediščina izvaja in prenaša na mlajše generacije. * 2021: Lov s sokoli, živa človeška dediščina; Lov s sokoli je tradicionalna umetnost in praksa urjenja in letenja sokolov (in včasih orlov, jastrebov, brenčev in drugih ptic ujed). Izvajajo ga že več kot 4000 let. * 2020: Los Caballos del Vino; poteka vsako leto od 1. do 3. maja v Caravaci de la Cruz in je del fiest v čast Santísima y Vera Cruz v Caravaci. Konjeniški ritual je sestavljen iz niza dogodkov, v katerih je konj protagonist. * 2019: Postopek izdelave umetne [[Obrtništvo Talavera iz Pueble in Tlaxcale|talavere]] v Puebli in Tlaxcali (Mehika) ter keramike v Talavera de la Reina in El Puente del Arzobispo (Španija) * 2018: Obredi igranja bobnov Tamboradas; so glasni, skupinski rituali, ki temeljijo na hkratnem, intenzivnem udarjanju na tisoče bobnov, na katere se neprekinjeno igra dneve in noči na javnih mestih v mestih in vaseh. * 2018: Umetnost suhozidanja, znanja in tehnike; Umetnost suhozidanja se nanaša na znanje, povezano z izdelavo kamnitih konstrukcij z zlaganjem kamnov enega na drugega, brez uporabe drugih materialov, razen včasih suhe zemlje. * 2016: Festival Valencia Fallas; Glavna značilnost praznika Fallas, tradicije skupnosti v Valenciji in njene diaspore, ki praznujejo prihod pomladi, je velikanska ''fala'', spomenik, sestavljen iz ninotov (karikatur), ki so jih ustvarili lokalni umetniki in obrtniki, ki dajejo komentarje na aktualna družbena vprašanja. * 2015: Festivali ognja ob poletnem solsticiju v Pirenejih; potekajo v Pirenejih vsako leto na isto noč, ko je sonce v zenitu. Ko pade noč, ljudje iz različnih mest in vasi nosijo goreče bakle po gorah, da prižgejo različne tradicionalno zgrajene kresove. * 2013: Metodologija popisovanja nesnovne kulturne dediščine v biosfernih območjih: izkušnja Montsenyja * 2013: Mediteranska prehrana; vključuje nabor veščin, znanj, obredov, simbolov in tradicij v zvezi s pridelki, žetvijo, ribolovom, živinorejo, konzerviranjem, predelavo, kuhanjem ter zlasti delitvijo in uživanjem hrane. * 2012: Fiesta patios v Kordobi; Dvanajst dni v začetku maja praznuje mesto Kordova ''Fiesta of the Patios''. Dvorišča (''patios'') so skupna, družinska ali večdružinska stanovanja ali sklopi posameznih hiš s skupno teraso, ki so v zgodovinski četrti mesta. Ta značilen kulturni prostor se ponaša z bogato paleto rastlin, med ''fiesto'' pa prebivalci prostodušno sprejmejo vse obiskovalce, da jih občudujejo. * 2011: Revitalizacija tradicionalne obrti izdelave apna v Morón de la Frontera, Sevilla, Andaluzija; je bila vir zaposlitve za Morón de la Frontera in označevalec njegove identitete. * 2011: Praznik 'la Mare de Déu de la Salut' v Algemesíju; se praznuje v Algemesíju v provinci Valencia v Španiji. Vsakega 7. in 8. septembra se skoraj 1400 ljudi udeleži gledaliških, glasbenih, plesnih in predstav, organiziranih v zgodovinskih predelih mesta: Valencia, La Muntanya, Santa Barbara in La Capella. * 2010: Pev Sibile na Majorki; Petje Sibile se izvaja na jutranji slovesnosti 24. decembra zvečer v cerkvah po vsej Majorki. Pev zaznamuje vsakoletno božično vigilijo, poje pa ga fant ali dekle v spremstvu dveh ali več fantov ali deklet. * 2010: Flamenko; Flamenko je umetniški izraz, ki združuje pesem (''cante''), ples (''baile'') in glasbo (''toque''). Andaluzija v južni Španiji je središče flamenka, čeprav ima korenine tudi v regijah, kot sta Murcia in Extremadura. * 2010: Človeški stolpi; zgradijo jih člani amaterskih skupin, običajno kot del letnih praznovanj v katalonskih krajih in mestih. Tradicionalno prizorišče je trg pred balkonom mestne hiše. Človeške stolpe tvorijo ljudje, ki stojijo drug drugemu na ramenih v zaporedju stopenj (med šest in deset). * 2009: Razsodišča za namakanje španske sredozemske obale: Svet modrecev nižine Murcia in sodišče za vode nižine Valencije; o tradicionalna pravna sodišča za upravljanje voda, ki segajo v obdobje Al Andaluz (od 9. do 13. stoletja). Dve glavni sodišči – Svet modrecev Murcijske nižine in Vodno sodišče Valencijske nižine – sta priznani po španski zakonodaji. * 2009: Jezik žvižganja otoka La Gomera (Kanarski otoki), Silbo Gomero; Jezik žvižganja posnema običajen jezik otočanov (kastiljsko španščino) z žvižganjem. Skozi stoletja se je prenašal od učitelja do učenca in je edini jezik žvižganja na svetu, ki ga v celoti razvija in izvaja velika skupnost (več kot 22.000 prebivalcev). * 2009: Center za tradicionalno kulturo – šolski muzej Pusol pedagoški projekt; Ta inovativni izobraževalni projekt ima dva splošna cilja: spodbujati izobraževanje na podlagi vrednot z vključevanjem lokalne kulturne in naravne dediščine v kurikulum ter prispevati k ohranjanju dediščine Elcheja z izobraževanjem, usposabljanjem, neposrednim ukrepanjem in ozaveščanjem v izobraževalna skupnost. * 2008: Skrivnostna igra Elche; je sveta glasbena drama o smrti, prehodu v nebesa (znanem kot Vnebovzetje) in kronanju Device Marije. Od sredine 15. stoletja se izvaja v baziliki Santa Maria in na ulicah starega mesta Elche, ki je v regiji Valencia. Je živo pričevanje evropskega verskega gledališča srednjega veka in kulta Device. * 2008: Patum iz Berge; je priljubljen festival, katerega izvor sega v srednjeveške praznike in parade, ki spremljajo praznovanje ''Corpus Christi''. Gledališke predstave in parade različnih podob oživljajo ulice tega katalonskega mesta severno od Barcelone. Praznovanje poteka vsako leto v tednu Božjega telesa, od konca maja do konca junija. === Literatura === Nekateri zgodnji primeri vernakularne romanske literature so kratki izseki andaluzijske romantike (kot so refreni), posuti v arabskih in hebrejskih besedilih.<ref>{{navedi knjigo|title=The Cambridge History of Spanish Literature|url=https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6|first=David T.|last=Gies|publisher=Cambridge University Press|year=2004|isbn=0-521-80618-6|pages=[https://archive.org/details/cambridgehistory0000unse_h0s6/page/n110 73]–74}}</ref> Drugi primeri zgodnje iberske romantike so ''Glosas Emilianenses'', napisane v latinščini, baskovščini in romanščini.<ref>{{Cite journal|page=90|url=http://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|journal=Letras|issn=0326-3363|publisher=Pontificia Universidad Católica Argentina Santa María de los Buenos Aires|volume=2|year=2015|issue=72|title=Literatura hispanorromance primigenia : la glosa conoajutorio del Codex Aemilianensis 60|first=María de los Ángeles|last=Dapueto Reyes|access-date=2023-05-03|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806072649/https://erevistas.uca.edu.ar/index.php/LET/article/view/1774|url-status=dead}}</ref> [[File:Grande e general estoria (códice del Escorial).jpg|thumb|Rokopis iz 13. stol. ''Grande e general estoria'']] Zgodnjesrednjeveška književnost v krščanski Iberiji je bila napisana v [[latinščina|latinščini]], ki je ostala kot standardni knjižni jezik do sredine 13. stoletja, medtem ko so govorili iberoromanske ljudske jezike in [[baskovščina|baskovščino]].<ref>{{navedi knjigo|title=Spanish Literature. A Very Short Introduction|url=https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba|first=Jo|last=Labanyi|year=2010|isbn=978-0-19-920805-0|publisher=Oxford University Press|pages=[https://archive.org/details/spanishliteratur0000laba/page/18 18]–19}}</ref> Odločilen razvoj je sledil v 13. stoletju v [[Toledo|Toledu]], kjer so arabsko učenje prevedli v lokalni ljudski jezik, [[kastiljščina|kastiljščino]]. V obsegu lirike je kastiljščina soobstajala skupaj z galicijsko-portugalščino v kastiljski kroni do 16. stoletja. {{Sfn|Labanyi|2010|p=24}} Romanska različica, ki je bila v vzhodni Iberiji najprimernejša za lirično poezijo, okcitanščina, se je v 14. in 15. stoletju vse bolj katalonizirala.{{Sfn|Labanyi|2010|p=21}} Glavna literarna dela iz srednjega veka so ''[[Pesem o Cidu|Cantar de Mio Cid]]'', ''Tirant lo Blanch'', ''[[Knjiga dobre ljubezni]]'' (''El libro de buen amor'') in ''Coplas por la muerte de su padre'' (Kitice o smrti njegovega očeta). Gojili so žanre, kot sta Mester de Juglaría in Mester de Clerecía. Kastiljščina (ki naj bi bila od 16. stoletja naprej razširjena kot »[[španščina]]«), ki so jo spodbujali monarhi v poznem srednjem veku in je bila celo kodificirana v poznem 15. stoletju, je postopoma postala jezik oblastnih elit na Iberskem polotoku, kar je dodatno utrdilo njen prestiž kot jezika globalnega imperija v zgodnjem modernem obdobju, ki je začel [[Španski zlati vek|zlato dobo]] kastiljske književnosti v 16. in 17. stoletju, tudi na področju znanosti, ki je zasenčila galicijščino in katalonščino.<ref>{{Citation|url=https://www.academia.edu/34053466|title=The spread of Castilian/Spanish in Spain and the Americas: A relatively successful language standardisation experience|first=Carla|last=Amorós Negre|journal=Sociolinguistica|issn=0933-1883|issue=30|volume=1|year=2016|pages=26–28|doi=10.1515/soci-2016-0003|s2cid=132493573 }}</ref> Znana zgodnja moderna dela vključujejo ''La Celestina'' in ''Lazarillo de Tormes''. V tem času je nastal znameniti ''[[Don Kihot]]'' [[Miguel de Cervantes|Miguela de Cervantesa]]. Drugi pisci iz tega obdobja so: [[Francisco de Quevedo]], [[Lope de Vega]], [[Calderón de la Barca]] ali [[Tirso de Molina]]. Med [[razsvetljenstvo]]m najdemo imena, kot so Leandro Fernández de Moratín, Benito Jerónimo Feijóo, [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ali Leandro Fernández de Moratín. Otroške korake španske romantične književnosti (prvotno upor proti francoskemu klasicizmu) segajo v zadnjo četrtino 18. stoletja, čeprav je gibanje doseglo svoj razcvet med letoma 1835 in 1850, nato pa se je zmanjšalo.<ref>{{Cite journal|page=226; 228–229|url=https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|publisher=Editorial UCA|title=La extensión del Romanticismo en España|first=José Luis|last=González Subías|journal=Cuadernos de Ilustración y Romanticismo: Revista del Grupo de Estudios del siglo XVIII|issn=2173-0687|issue=15|year=2007|access-date=2023-05-03|archive-date=2022-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20220412011002/https://revistas.uca.es/index.php/cir/article/view/236/2058|url-status=dead}}</ref> V širši definiciji, ki zajema obdobje od 1868 ali 1874 do 1936, je nastopila tako imenovana srebrna doba španske kulture. Zamiranju romantične književnosti je sledil razvoj španskega realizma, ki je ponujal upodobitve sodobnega življenja in družbe, 'kakršna sta bila', namesto romantiziranih ali stiliziranih predstavitev. Glavni realistični pisatelj je bil [[Benito Pérez Galdós]].{{sfn|Labanyi|2010|p=61}} V drugi polovici 19. stoletja je prišlo tudi do ponovne oživitve literarne rabe lokalnih jezikov, razen španščine, pod kulturnimi gibanji, ki jih je navdihnila romantika, kot sta katalonska ''Renaixença'' ali galicijski ''Rexurdimento''.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=yTQnOahQ4T4C&pg=PA103|page=103|title=Minority Language Planning and Micronationalism in Italy: An Analysis of the Situation of Friulian, Cimbrian and Western Lombard with Reference to Spanish Minority Languages|first=Paolo|last=Coluzzi|year=2007|publisher=Peter Lang|isbn=9783039110414}}</ref> Baskovščina, ki se je prej redko uporabljala v pisnem mediju, je morala na pravo spodbujanje literarne rabe počakati do 1960-ih, čeprav se je v poznem 19. stoletju razvilo nekaj zanimanja za jezik. Avtorji 20. stoletja so bili razvrščeni v ohlapne literarne generacije, kot so Generacija '98, Generacija '27, Generacija '36 in Generacija '50. ''Premio Planeta de Novela'' in ''nagrada Miguel de Cervantes'' sta glavni nagradi v današnji španski literaturi. === Filozofija === Konstrukt, ki se nanaša na značilno špansko filozofsko misel, se je v akademskem svetu različno loteval, bodisi z diahronim sledenjem njegovega razvoja skozi stoletja od rimske osvojitve Hispanije dalje (z zgodnjimi predstavniki, kot so [[Lucij Anej Seneka|Seneka]], [[Trajan]], [[Mark Anej Lukan|Lukan]] ali [[Marcial]]); z natančno določitvijo njenega izvora v pozno 19. stoletje (povezano z Generacijo 98); ali preprosto z odkritim zanikanjem njenega obstoja.<ref>{{Cite journal|url=https://www.redalyc.org/journal/279/27962050010/27962050010.pdf|title=Genesis problem of philosophical thought in spanish historiography|last1=Antonova|last2=Myagkov|last3=Nikolaeva|first1=N.V.|first2=G.P|first3=O.A|journal=Utopía y Praxis Latinoamericana|volume=24|issue=5|year=2019|publisher=Universidad del Zulia|pages=66–67}}</ref> Bistvo obstoja španske filozofije je nasprotovalo Marcelino Menéndez y Pelayo (glavni arhitekt mita okoli nje) proti Antoniu Pérezu. Tuji uvozi, kot je krausizem, so se izkazali za izjemno vplivne v Španiji v 19. in zgodnjem 20. stoletju.{{Sfn|Caponigri|1967|p=169–170}} === Umetnost === {{glavni|Španska umetnost}} [[File:Las Meninas, by Diego Velázquez, from Prado in Google Earth.jpg|thumb|''[[Las meninas]]'', [[Diego Velázquez]]]] Umetniki iz Španije so močno vplivali na razvoj različnih evropskih in ameriških umetniških gibanj. Zaradi zgodovinske, geografske in generacijske raznolikosti je španska umetnost poznala veliko vplivov. Sredozemska dediščina z grško-rimskimi in nekaterimi mavrskimi ter vplivi v Španiji, zlasti v Andaluziji, je še danes očitna. Evropski vplivi vključujejo Italijo, Nemčijo in Francijo, zlasti v obdobju [[Španska renesansa|renesanse]], [[Španska baročna arhitektura|španskega baroka]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. Obstaja veliko drugih avtohtonih slogov, kot so [[Predromanska umetnost|predromanska umetnost]] in arhitektura, [[hererska arhitektura]] ali [[Izabelina gotika]]. Med slikarji zlate dobe, ki so delali v Španiji, so bili [[El Greco]], [[José de Ribera]], [[Bartolomé Esteban Murillo]] in [[Francisco Zurbarán]]. Tudi v baročnem obdobju je [[Diego Velázquez]] ustvaril nekaj najbolj znanih španskih portretov, kot sta ''[[Las meninas]]'' in ''[[Las Hilanderas]]''. [[Francisco de Goya]] je slikal v zgodovinskem obdobju, ki vključuje [[Španska vojna za neodvisnost|špansko vojno za neodvisnost]], boje med liberalci in absolutisti ter vzpon sodobnih nacionalnih držav. [[Joaquín Sorolla]] je dobro znan sodobni impresionistični slikar in obstaja veliko pomembnih španskih slikarjev, ki pripadajo modernističnemu umetniškemu gibanju, vključno [[Pablo Picasso]], [[Salvador Dalí]], [[Juan Grisom]] in [[Joan Miró]]. === Kiparstvo === [[File:Chillida-peine.jpg|thumb|''Glavnik vetra'', [[Eduardo Chillida]] v San Sebastiánu]] [[Plateresco]] slog se je razširil od začetka 16. stoletja do zadnje tretjine stoletja in njegov slogovni vpliv je prežel dela vseh velikih španskih umetnikov tistega časa. Alonso Berruguete (šola [[Valladolid]]) se imenuje »princ španskega kiparstva«. Njegova glavna dela so bile zgornje korne klopi [[Stolnica Santa María de Toledo, Španija|stolnice v Toledu]], grob kardinala Tavere v isti stolnici in oltarna slika ''Obiskovanja'' v cerkvi Santa Úrsula v istem kraju. Drugi pomembni kiparji so bili Bartolomé Ordóñez, Diego de Siloé, Juan de Juni in Damián Forment. Obstajali sta dve šoli s posebnim duhom in talentom: sevillska šola, ki ji je pripadal Juan Martínez Montañés, čigar najbolj slavna dela so razpelo v stolniciu v Sevilli, drugo v Vergari in ''sveti Janez''; in granadska šola, ki ji je pripadal Alonso Cano, ki ji pripisujejo ''Brezmadežno spočetje'' in ''Devico rožnega venca''. Drugi pomembni andaluzijski baročni kiparji so bili Pedro de Mena, Pedro Roldán in njegova hči Luisa Roldán, Juan de Mesa in Pedro Duque Cornejo. V 20. stoletju so bili najpomembnejši španski kiparji Julio González, Pablo Gargallo, Eduardo Chillida in Pablo Serrano. === Film === [[File:Pedro Almodovar and Penélope Cruz 2.jpg|thumb|[[Pedro Almodóvar]] in [[Penélope Cruz]] v Oviedu]] Po prvi projekciji kinematografa v Španiji leta 1896 se je kinematografija v naslednjih letih razvijala, tako da je [[Barcelona]] na predvečer prve svetovne vojne postala največje produkcijsko središče v državi (pa tudi glavno evropsko središče).{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=602–603}} Konflikt je španski industriji nemih filmov ponudil priložnost za nadaljnjo rast. Lokalni studii za zvočne filme so bili ustanovljeni leta 1932. Vladna uvedba sinhronizacije tujih filmov leta 1941 je špansko občinstvo navadila na gledanje sinhroniziranih filmov.{{Sfn|Montes Fernández|2011|pp=609–610}} Španska kinematografija je dosegla velik mednarodni uspeh, vključno z oskarji za novejše filme, kot sta ''Panov labirint'' in ''Volver''.<ref>{{navedi knjigo|last1=Jordan|first1=Barry|first2=Rikki|last2=Morgan-Tamosunas|author-link2= |title=Contemporary spanish cinema|url=https://archive.org/details/contemporaryspan0000jord|url-access=registration|publisher=Manchester University Press|year=1998}}</ref> Različni eksploatacijski žanri, ki so se razcveteli v drugi polovici 20. stoletja, vključujejo ''Fantaterror'', cine'' quinqui'' in tako imenovane ''destape'' filme. Od leta 2021 sta festivala v San Sebastiánu in Málagi uvrščena med najboljše kulturne pobude v državi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.audiovisual451.com/el-festival-de-san-sebastian-y-el-de-malaga-entre-las-diez-iniciativas-culturales-mas-importantes-de-espana-de-2021/|date=9 February 2022|website=Audiovisual451|title=El Festival de San Sebastián y el de Málaga, entre las diez iniciativas culturales más importantes de España en 2021}}</ref> === Arhitektura === {{glavni|Španska arhitektura}} [[File:WLM14ES - 04072010 120442 B 7025 - .jpg|thumb|Viseče hiše v Cuenci]] Zemlja in [[sadra]] sta zelo pogosta materiala tradicionalne ljudske arhitekture v Španiji (predvsem na vzhodu države, kjer je največ nahajališč sadre).<ref>{{navedi knjigo|chapter=Earth and gypsum: From theory to practice in Spanish vernacular architecture|first=V|last=La Spina|title=Vernacular and Earthen Architecture: Conservation and Sustainability|year=2018|editor-first=C.|editor-last=Mileto|editor-first2=F.|editor-last2=Vegas López-Manzanares|editor-first3=L.|editor-last3=García-Soriano|editor-first4=V.|editor-last4=Cristini|publisher=Taylor & Francis|location=London|isbn=978-1-138-03546-1|pages=153–154}}</ref> Zaradi svoje zgodovinske in geografske raznolikosti je španska arhitektura črpala iz množice vplivov. Lepi primeri [[islamska arhitektura|islamske arhitekture]], ki pripadajo zahodni islamski tradiciji, so bili zgrajeni v srednjem veku v krajih, kot so [[Kordova|Córdoba]], [[Sevilla]] ali [[Granada]]. Podobno kot v Magrebu je dekoracija s štukaturami v [[Al Andaluz]]u postala znak arhitekturnega sloga v visokem srednjem veku. <ref>{{navedi knjigo|title=Architecture of the Islamic West. North Africa and the Iberian Peninsula|first=Jonathan M.|last=Bloom|location=New Haven and London|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-21870-1|year=2020|page=88}}</ref> Hkrati so tudi krščanska kraljestva razvila svoje sloge; razvili predromanski slog, ko so bili nekaj časa izolirani od sodobnih prevladujočih evropskih arhitekturnih vplivov v zgodnjem srednjem veku, so kasneje združili [[romanska arhitektura|romanski]] in [[gotska arhitektura|gotski]] tok. Takrat je prišlo do izjemnega razcveta gotike, zaradi česar so bile po vsem ozemlju postavljene številne stavbe. Tako imenovani slog [[Mudéjar]] je začel označevati dela muslimanov, kristjanov in Judov v deželah, ki so jih osvojili muslimani.{{Sfn|Bloom|2020|p=171}} Prihod modernizma v akademsko areno je ustvaril velik del arhitekture 20. stoletja. Vpliven slog s središčem v Barceloni, znan kot modernizem, je ustvaril številne pomembne arhitekte, med katerimi je tudi [[Antoni Gaudí]]. Mednarodni slog so vodile skupine, kot je GATEPAC. Španija trenutno doživlja revolucijo v sodobni arhitekturi in španski arhitekti, kot so [[Rafael Moneo]], [[Santiago Calatrava]], [[Ricardo Bofill]] in mnogi drugi, so pridobili svetovno slavo. === Glasba in ples === Main article: Music of Spain [[File:Flamenco en el Palacio Andaluz, Sevilla, España, 2015-12-06, DD 17.JPG|thumb|[[Flamenko]] je andaluzijska umetniška oblika, ki se je razvila iz Seguidille.]] Španska glasba v tujini pogosto velja za sinonim za [[flamenko]], zahodnoandaluzijski glasbeni žanr, ki v nasprotju s splošnim prepričanjem ni razširjen zunaj te regije. V Aragoniji, Kataloniji, Valencii, Kastiliji, Baskiji, Galiciji, Kantabriji in Asturiji je veliko različnih regionalnih stilov ljudske glasbe. Popularni so tudi pop, rock, hip hop in heavy metal. Na področju klasične glasbe je Španija ustvarila številne znane skladatelje, kot so Isaac Albéniz, [[Manuel de Falla]] in [[Enrique Granados]], ter pevce in izvajalce, kot so [[Plácido Domingo]], [[José Carreras]], [[Montserrat Caballé]], Alicia de Larrocha, Alfredo Kraus, Pablo Casals , Ricardo Viñes, José Iturbi, Pablo de Sarasate, Jordi Savall in Teresa Berganza. V Španiji je več kot štirideset profesionalnih orkestrov, vključno z Orquestra Simfònica de Barcelona, Orquesta Nacional de España in Orquesta Sinfónica de Madrid. Glavne operne hiše so Teatro Real, Gran Teatre del Liceu, Teatro Arriaga in El Palau de les Arts Reina Sofía. Na tisoče ljubiteljev glasbe prav tako vsako leto potuje v Španijo na mednarodno priznane poletne glasbene festivale Sónar, ki pogosto predstavlja vrhunske in prihajajoče pop in tehno izvajalce, in Benicàssim, ki običajno predstavlja alternativne rock in dance izvajalce. Oba festivala zaznamujeta Španijo kot mednarodno glasbeno prisotnost in odražata okuse mladih v državi.[potreben citat] Vitoria-Gasteiz jazz festival je eden glavnih v svojem žanru. Najbolj priljubljeno tradicionalno glasbilo, [[kitara]], izvira iz Španije.<ref>{{navedi splet|url=http://www.linguatics.com/guitar.htm|title=The History of the Guitar in Spain|publisher=Linguatics.com|access-date=30 April 2011|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20110429082016/http://www.linguatics.com/guitar.htm|archive-date=29 April 2011 }}</ref> Za sever so značilni tradicionalni torbarji ali ''gaiteros'', predvsem v Asturiji in Galiciji. === Kuhinja === Main article: Spanish cuisine {{multiple image | image1 = 01 Paella Valenciana original.jpg | width1 = 150 | caption1 = [[Paella]], tradicionalna valencijska jed <ref name="paella">{{navedi novice|url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece|title=Spain's perfect paella|date=19 August 2007 |last=Richardson|first=Paul|work=The Times|location=London|access-date=6 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100604174210/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/article2277058.ece |archive-date=4 June 2010 |url-status=live}}</ref> | image2 = Jabugo plato con jamón de Jabugo.JPG | width2 = 170 | caption2 = ''[[Jamón ibérico]]'' je ena najdražjih šunk<ref>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/lifeandstyle/wordofmouth/2010/jan/18/worlds-most-expesive-ham-jamon |title=World's most expensive ham?|last=Smillie|first=Susan|date=18 January 2010|work=The Guardian|access-date=31 October 2019|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref><ref>{{navedi novice|url=https://elpais.com/elpais/2016/03/07/inenglish/1457342056_191303.html|title=The world's most expensive ham is from Huelva and costs €4,100 a leg|last=Limón|first=Raúl|date=7 March 2016|work=El País|access-date=31 October 2019|language=en|issn=1134-6582}}</ref> }} Španska kuhinja je sestavljena iz velike raznolikosti jedi, ki izhajajo iz razlik v zemljepisu, kulturi in podnebju. Nanjo močno vplivajo morski sadeži, ki so na voljo v vodah, ki obkrožajo državo in odražajo globoke sredozemske korenine države. Obsežna zgodovina Španije s številnimi kulturnimi vplivi je privedla do edinstvene kuhinje. Zlasti zlahka prepoznamo tri glavne delitve: '''Sredozemska Španija''' – vse takšne obalne regije, od Katalonije do Andaluzije – velika uporaba morske hrane, kot je ''pescaíto frito'' (ocvrta riba); več hladnih juh, kot je gazpačo; in številne jedi na osnovi riža, kot sta ''paella'' iz Valencie in ''arròs negre'' (črni riž) iz Katalonije. '''Notranja Španija''' – Kastilija – vroče, goste juhe, kot je kastiljska juha na osnovi kruha in česna, skupaj z obilnimi enolončnicami, kot je ''cocido madrileño''. Hrana se tradicionalno konzervira s soljenjem, kot je španska šunka, ali potopljena v oljčno olje, kot je sir Manchego. '''Atlantska Španija''' – celotna severna obala, vključno z astursko, baskovsko, kantabrijsko in galicijsko kuhinjo – enolončnice na osnovi zelenjave in rib, kot sta ''caldo gallego'' in ''marmitako''. Tudi rahlo sušena ''lacón'' šunka. Najbolj znana kuhinja severnih držav se pogosto opira na oceanske morske sadeže, kot so baskovska trska, beli bel ali sardon ali ''polbo á feira'' iz galicijske hobotnice in jedi iz školjk. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Andrés C. G. (2013): ''50 cosas que hay que saber sobre historia de España''. Barcelona: Ariel * Julia, S., Pérez, J., Valdeón, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: S. L. U. Espasa libros * Montgomery Watt, W. (1974): ''Historia de la España Islamica''. Barcelona: Alianza editorial == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] * [[Španci]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] == Zunanje povezave == {{wikislovar}} {{Zbirka|Spain|Španija}} * [http://www.spain.info Uradni turistični portal] {{Evropa}} {{Članice EU in kandidatke}} {{NATO}} {{OVSE}} [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Ustavne monarhije]] [[Kategorija:Liberalne demokracije]] [[Kategorija:Zahodnoevropska unija]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španija|*]] {{normativna kontrola}} 1m6blebknl3bfaew5ebvbxcgbr6a1tp Gvatemala 0 5527 6752851 6720377 2026-09-19T14:52:30Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6752851 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Gvatemala | common_name = Gvatemala | native_name = {{native name|es|República de Guatemala}} | image_flag = Flag of Guatemala.svg | image_coat = Coat of arms of Guatemala.svg | national_motto = {{unbulleted list |"''Libre Crezca Fecundo''"{{sfn|Banco de Guatemala|1996}} (špansko)<br />("Rasti svobodno in plodno") }} | national_anthem = {{Lang|es|Himno Nacional de Guatemala}} | other_symbol = ''La Granadera''<br />("Grenadirjeva pesem")<br />{{center|[[File:La_Granadera.ogg]]}} | other_symbol_type = March: | image_map = {{switcher|[[File:Guatemala (orthographic projection).svg|frameless]]|Lega na zahodni hemisferi|[[File:Un-guatemala.png|frameless]]|Meje Gvatemale in sosednjih držav}} | map_caption = | image_map2 = | map_caption2 = | capital = [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] | coordinates = {{Coord|14|38|N|90|30|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = gvatemalska španščina | ethnic_groups = {{unbulleted list |56,01% Ladino / [[Mestici]] |41,66% [[Maji]] |1,77% Xinca |0,19% Afro-Gvatemalčani |0,13% [[Garifuna]] |0,24% drugi }} | ethnic_groups_year = 2018<ref name="censopoblacion.gt">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/mapas |title=Portal de Resultados del Censo 2018 |publisher=Censopoblacion.gt |date= |accessdate=2022-04-14 |archive-date=2019-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191217015625/https://www.censopoblacion.gt/mapas |url-status=dead }}</ref> | demonym = Gvatemalčan/ka<br />Chapín | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Bernardo Arévalo | leader_title2 = Podpredsednica | leader_name2 = Karin Herrera | legislature = Kongres republike | sovereignty_type = Osamosvojitev | established_event1 = razglašena <br />iz Španskega imperija | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = razglašena od<br />[[Prvega mehiškega imperija]] | established_date2 = 1. julij 1823 | established_event3 = razglašena od [[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 17. april 1839 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 31. maj 1985 | area_km2 = 108.889 | area_rank = 105. | percent_water = 0,4 | population_estimate = 18.636.532<ref>[https://theworldfactbook.org/country/guatemala.html CIA World Factbook]</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 70. | population_density_km2 = 166 | population_density_rank = 76. | GDP_PPP = 201,365 mrd. $<ref name="IMFWEO.GT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=258,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Guatemala) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_rank = 77. | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = 10.595 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 121. | GDP_nominal = 102,765 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 70. | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = 5407 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 48,3 <!--number only--> | Gini_year = 2014 | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=GT |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=7 March 2019}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,627 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = zmanjšanje | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=16 October 2022}}</ref> | HDI_rank = 135. | currency = [[gvatemalanski kvecal]] | currency_code = GTQ | time_zone = [[Central Time Zone|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = +502 | cctld = .gt }} '''Gvatemala''' ([gvatemála], {{IPA-es|ɡwateˈmala|lang|ES-pe - Guatemala.ogg}}) je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na severovzhodu na [[Belize]], na vzhodu na [[Honduras]] in na jugovzhodu na [[Salvador]]. Na jugu se ga dotika [[Tihi ocean|Tihega oceana]], na severovzhodu pa na [[Honduraški zaliv]]. Z ocenjenim prebivalstvom okoli 17,6 milijona je Gvatemala najbolj naseljena država v Srednji Ameriki, 4. najbolj naseljena država v Severni Ameriki in 11. najbolj naseljena država v Ameriki. Je reprezentativna demokracija z glavnim in največjim mestom ''Nueva Guatemala de la Asunción'', znanim tudi kot [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala,]] najbolj naseljenim mestom v Srednji Ameriki. Ozemlje sodobne Gvatemale je gostilo jedro [[Maji|majevske civilizacije]], ki se je raztezala po celotni Srednji Ameriki. V 16. stoletju so večino tega območja osvojili [[Španci]] in ga razglasili za del podkraljevstva [[Nova Španija]]. Gvatemala se je leta 1821 osamosvojila od Španije in Mehike. Leta 1823 je postala del Zvezne republike Srednje Amerike, ki je do leta 1841 razpadla. Od sredine do konca 19. stoletja je Gvatemala trpela zaradi kronične nestabilnosti in državljanskih spopadov. Od začetka 20. stoletja mu je vladala vrsta diktatorjev, ki sta jih podpirala United Fruit Company in vlada Združenih držav. Leta 1944 je bil avtoritarni voditelj Jorge Ubico strmoglavljen s prodemokratičnim vojaškim udarom, kar je sprožilo desetletno revolucijo, ki je vodila do obsežnih družbenih in gospodarskih reform. Vojaški udar leta 1954, ki so ga podprle ZDA, je končal revolucijo in vzpostavil diktaturo.{{sfn|Blakeley|2009|p=[https://books.google.com/books?id=rft8AgAAQBAJ&pg=PA92 92]}} Od leta 1960 do 1996 je Gvatemala preživela krvavo [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] med vlado, ki so jo podpirale ZDA, in levičarskimi uporniki, vključno z genocidnimi poboji majevskega prebivalstva, ki jih je izvajala vojska.{{sfn|Cooper|2008|p=171}}{{sfn|Solano|2012|pp=3–15}} Mirovni sporazum, ki so ga izpogajali Združeni narodi, je privedel do nadaljnje gospodarske rasti in uspešnih demokratičnih volitev, čeprav revščina, kriminal, trgovina z drogami in civilna nestabilnost ostajajo glavna vprašanja. Čeprav je bogato z izvoznim blagom, se približno četrtina prebivalstva (4,6 milijona) sooča z nezanesljivo preskrbo s hrano, ki jo je še poslabšala nenehna prehrambena kriza, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi splet |last=tagesschau.de |title=Liveblog: ++ "Verzögerung kostet Menschenleben" ++ |url=https://www.tagesschau.de/newsticker/liveblog-ukraine-dienstag-135.html |access-date=2022-06-14 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> Obilje biološko pomembnih in edinstvenih ekosistemov v Gvatemali vključuje številne endemične vrste in prispeva k temu, da je Srednja Amerika označena kot žarišče biotske raznovrstnosti.[15] == Etimologija == Ime ''Gvatemala'' izhaja iz [[nahuatl]]ske besede ''Cuauhtēmallān'' ali 'kraj številnih dreves', izpeljanke majevske besede ''K'iche'' za 'številna drevesa'{{sfn|Campbell|1997}}<ref>{{navedi splet|author=Troika study abroad programs|url=http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|title=Guatemala|website=Community colleges for international development|year=2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20100918111113/http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|archive-date=18 September 2010|access-date=12 June 2012}}</ref> ali, morda bolj natančno, za ''Cuate /Cuatli'' drevo ''Eysenhardtia''. To je bilo ime, ki so ga [[Tlaxcala|tlaxcalteški]] bojevniki, ki so spremljali [[Pedro de Alvarado|Pedra de Alvarada]] med španskim osvajanjem, dali temu ozemlju.<ref>{{navedi splet|url=http://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|title=Guatemala Rainforest Interesting fact |website=Rain Forest Wordpress |date=4 April 2013|access-date=22 September 2013|archive-date=6 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106183740/https://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Gvatemale}} === Predkolumbovsko obdobje === Prvi dokazi o človekovem bivanju v Gvatemali segajo v leto 12.000 pr. n. št. Arheološki dokazi, kot so puščične konice iz [[obsidian]]a, najdene v različnih delih države, kažejo na prisotnost človeka že leta 18.000 pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |title=Ancient Guatemala |publisher=Authentic Maya |author=Mary Esquivel de Villalobos |access-date=29 April 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523103423/http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |archive-date=23 May 2007 }}</ref> Obstajajo arheološki dokazi, da so bili zgodnji gvatemalski naseljenci lovci-nabiralci. Pridelovanje koruze so ljudje razvili do leta 3500 pred našim štetjem. Najdišča iz leta 6500 pred našim štetjem so bila najdena v regiji Quiché v visokogorju ter Sipacate in Escuintla na osrednji pacifiški obali. Arheologi delijo predkolumbovsko zgodovino [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na predklasično obdobje (3000 pr. n. št. do 250 n. št.), klasično obdobje (250 do 900 n. št.) in postklasično obdobje (900 do 1500 n. št.).<ref>{{navedi splet |url=http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |title=Chronological Table of Mesoamerican Archaeology |publisher=Regents of the University of California : Division of Social Sciences |access-date=29 April 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406020436/http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |archive-date=6 April 2007 |url-status=live }}</ref> Raziskovalci so predklasiko do nedavnega obravnavali kot formativno obdobje, v katerem so ljudstva običajno živela v kočah v majhnih vaseh kmetov, z nekaj stalnimi zgradbami. Ta pojem je bil od poznega 20. stoletja izpodbijan z odkritji monumentalne arhitekture iz tistega obdobja, kot so mesta Nakbé, Xulnal, El Tintal, Wakná in El Mirador v porečju Mirador. [[File:Tikal mayan ruins 2009.jpg|thumb|upright=1.35|Majevsko mesto Tikal]] Klasično obdobje mezoameriške civilizacije ustreza vrhuncu civilizacije Majev. Predstavlja ga nešteto najdišč po vsej Gvatemali, čeprav je največja koncentracija v Peténu. Za to obdobje je značilna urbanizacija, nastanek neodvisnih mestnih držav in stik z drugimi mezoameriškimi kulturami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|title=John Pohl's MESOAMERICA: CHRONOLOGY: MESOAMERICAN TIMELINE|access-date=3 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160708111303/http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|archive-date=8 July 2016|url-status=live}}</ref> To je trajalo približno do leta 900 našega štetja, ko je klasična majevska civilizacija propadla.<ref name="Gill 2000">{{navedi knjigo|last=Gill|first=Richardson Benedict|year=2000|title=The Great Maya Droughts|url=https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|publisher=University of New Mexico Press|page=384|isbn=0-8263-2774-5|access-date=6 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123214943/https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|archive-date=23 January 2016|url-status=live}}</ref> Maji so zapustili mnoga mesta v osrednjem nižavju ali pa jih je pobila lakota, ki jo je povzročila suša. O vzroku propada se razpravlja, vendar teorija o suši pridobiva veljavo, podprta z dokazi, kot so jezerska dna, starodavni cvetni prah in drugi. Niz dolgotrajnih suš v sicer sezonski puščavi naj bi zdesetkal Maje, ki so se zanašali na redne padavine, da bi vzdrževali svojo gosto poseljenost. Postklasično obdobje predstavljajo regionalna kraljestva, kot so Itza, Kowoj, Yalain in Kejache v Peténu ter Mam, Ki'che', Kackchiquel, Chajoma, Tz'utujil, Poqomchi', Q'eqchi' in Ch 'orti' ljudstva v visokogorju. Njihova mesta so ohranila številne vidike majevske kulture. Civilizacija Majev si deli številne značilnosti z drugimi mezoameriškimi civilizacijami zaradi visoke stopnje interakcije in kulturne razpršenosti, ki je bila značilna za regijo. Napredek, kot so pisanje, epigrafika in koledar, ni izviral iz Majev; vendar jih je njihova civilizacija popolnoma razvila. Vpliv Majev lahko zaznamo od Hondurasa, Belizeja, Gvatemale in severnega Salvadorja do severneje kot v osrednji Mehiki, več kot 1000 km od območja Majev. Veliko zunanjih vplivov najdemo v majevski umetnosti in arhitekturi, za katere se domneva, da so posledica trgovine in kulturne izmenjave, ne pa neposrednega zunanjega osvajanja. === Špansko obdobje (1519–1821) === [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Konkvistador Pedro de Alvarado je vodil začetna španska prizadevanja za osvojitev Gvatemale.<ref name="Lovell05p58">Lovell 2005, p. 58.</ref>]] Ko so prispeli v Novi svet, so Španci začeli več odprav v Gvatemalo, z začetkom leta 1519. Kmalu je španski stik povzročil epidemijo, ki je uničila domorodno prebivalstvo. [[Hernán Cortés]], ki je vodil špansko osvajanje Mehike, je dovolil kapitanom Gonzalu de Alvaradu in njegovemu bratu Pedru de Alvaradu, da osvojita to deželo. Alvarado se je sprva povezal z narodom Kaqchikel, da bi se boril proti njihovim tradicionalnim tekmecem narodom K'iche' (Quiché). Alvarado se je kasneje obrnil proti Kaqchikelom in sčasoma spravil celotno regijo pod špansko oblast. V kolonialnem obdobju je bila Gvatemala ''audiencia'', generalna kapitanija (''Capitanía General de Guatemala'') Španije in del Nove Španije (Mehika).{{sfn|Foster|2000|pp=69–71}} Prva prestolnica, Villa de Santiago de Guatemala (zdaj znana kot Tecpan Guatemala), je bila ustanovljena 25. julija 1524 v bližini Iximchéja, glavnega mesta Kaqchikel. Prestolnica je bila 22. novembra 1527 premaknjena v Ciudad Vieja zaradi napada Kaqchikel na Villa de Santiago de Guatemala. Zaradi svoje strateške lege na ameriški pacifiški obali je Gvatemala postala dopolnilno vozlišče transpacifiške trgovine [[Manilski galeoni|Manilske galeone]], ki je povezovala Latinsko Ameriko z Azijo preko Filipinov v španski lasti.<ref>[https://www.academia.edu/44625493/Connecting_China_with_the_Pacific_World Connecting China with the Pacific World By Angela Schottenhammer](2019) (Page 144-145)</ref> 11. septembra 1541 je bila nova prestolnica poplavljena, ko se je zaradi močnega deževja in potresov zrušila laguna v kraterju [[Volcán de Agua|vulkana Agua]]; prestolnica je bila nato premaknjena 6 km v [[Antigua Gvatemala|Antiguo]] v dolino Panchoy, ki je zdaj Unescov seznam svetovne dediščine. To mesto je uničilo več potresov v letih 1773–1774. Španski kralj je odobril selitev prestolnice na sedanjo lokacijo v dolini Ermita, ki je poimenovana po katoliški cerkvi, posvečeni Virgen del Carmen. Ta nova prestolnica je bila ustanovljena 2. januarja 1776. === Neodvisnost in Srednja Amerika (1821–1847) === [[File:Independenciacentroamerica2.jpg|thumb|left|Gvatemalski Criollos se veselijo, ko izvejo za razglasitev neodvisnosti od Španije 15. septembra 1821]] 15. septembra 1821 sta Gabino Gainza Fernandez de Medrano in generalna kapitanija Gvatemale, upravne regije Španskega imperija, ki so jo sestavljali Chiapas, Gvatemala, Salvador, Nikaragva, Kostarika in Honduras, uradno razglasila neodvisnost od Španije na javnem srečanju v mestu Gvatemala. Pridobljena je bila neodvisnost od Španije in generalna kapitanija Gvatemale se je pridružila Prvemu mehiškemu imperiju pod [[Augustin de Itúrbide|Agustínom de Iturbidejem]]. Pod Prvim imperijem je Mehika dosegla svoj največji ozemeljski obseg, ki se je raztezal od severne [[Kalifornija|Kalifornije]] do provinc Srednje Amerike (razen Paname, ki je bila takrat del Kolumbije), ki sprva ni odobrila, da bi postala del Mehiškega imperija, a se je imperiju kmalu pridružila po njihovi osamosvojitvi. Ta regija je bila formalno del podkraljevstva Nove Španije v celotnem kolonialnem obdobju, vendar se je v praksi upravljala ločeno. Šele leta 1825 je Gvatemala ustvarila svojo zastavo. Leta 1838 so liberalne sile honduraškega voditelja Francisca Morazána in gvatemalskega Joséja Francisca Barrundie vdrle v Gvatemalo in dosegle San Sur, kjer so usmrtile Chúa Alvareza, tasta Rafaela Carrere, takratnega vojaškega poveljnika in pozneje prvega predsednika Gvatemale. Liberalne sile so Alvarezovo glavo nabodle na sulico kot opozorilo privržencem gvatemalskega ''[[Caudillo|caudilla]]''. Carrera in njegova žena Petrona – ki sta se prišla soočiti z Morazánom takoj, ko sta izvedela za invazijo in sta bila v Mataquescuintli – sta prisegla, da ne bosta nikoli odpustila Morazánu niti v njegovem grobu; menili so, da je nemogoče spoštovati vsakogar, ki ne bi maščeval družinskih članov.{{sfn|González Davison|2008|p=85}} Potem ko je poslal več odposlancev, ki jih Carrera ni hotel sprejeti – še posebej ne Barrundia, ki je Carrera ni želel hladnokrvno umoriti – je Morazán začel ofenzivo požgane zemlje, uničeval vasi na svoji poti in jim odvzel premoženje. Sile Carrera so se morale skriti v gorah. Ker sta verjela, da je Carrera popolnoma poražen, sta Morazán in Barrundia odkorakala v mesto Gvatemala, kjer so ju državni guverner Pedro Valenzuela in člani konservativnega klana Aycinena sprejeli kot rešitelja, ki so predlagali sponzoriranje enega od liberalnih bataljonov, medtem ko sta Valenzuela in Barrundia dala Morazánu vsa gvatemalska sredstva, potrebna za rešitev morebitnih finančnih težav, ki jih je imel. Kriolci obeh strank so do zore slavili, da so končno dobili ''criollo caudillo'', kot je Morazán, ki je uspel zatrti upor.{{sfn|González Davison|2008|p=87-88}} [[File:Political Evolution of Central America and the Caribbean 1830 na.png|thumb|Zvezna republika Srednje Amerike (1823–1838) s prestolnico v mestu Gvatemala]] Morazán je izkupiček uporabil za podporo Los Altos in nato Pedro Valenzuela zamenjal z Marianom Rivera Pazom, članom klana Aycinena, čeprav temu klanu ni vrnil nobenega premoženja, zaplenjenega leta 1829. V maščevanje je Juan José de Aycinena y Piñol malo kasneje glasoval za razpustitev Srednjeameriške federacije v Salvadorju, zaradi česar se je Morazán moral vrniti v Salvador, da bi se boril za svoj zvezni mandat. Na tej poti je Morazán povečal represijo v vzhodni Gvatemali, kot kazen za pomoč Carreri. Ker je vedel, da je Morazán odšel v Salvador, je Carrera poskušal zavzeti mesto Salamá z majhno silo, ki je ostala, vendar je bil poražen in v boju izgubil svojega brata Laureana. Ker mu je ostalo le nekaj moških, je hudo ranjenemu uspelo pobegniti v Sanarate. Ko si je nekoliko opomogel, je napadel odred v Jutiapi in dobil majhno količino plena, ki ga je dal prostovoljcem, ki so ga spremljali. Nato se je pripravil na napad na Petapo blizu mesta Gvatemala, kjer je zmagal, čeprav z velikimi izgubami. Septembra istega leta je Carrera poskušal napasti glavno mesto Gvatemale, vendar ga je liberalni general Carlos Salazar Castro premagal na poljih Villa Nueva in Carrera se je moral umakniti. Po neuspešnem poskusu zavzetja Quetzaltenanga se je Carrera znašel obkoljen in ranjen. Moral je kapitulirati pred mehiškim generalom Agustínom Guzmanom, ki je bil v Quetzaltenangu od prihoda Vicenteja Filísole leta 1823. Morazán je imel priložnost ustreliti Carrero, a tega ni storil, ker je potreboval podporo gvatemalskih kmetov, da bi se zoperstavil napadom Francisca Ferrere v Salvadorju. Namesto tega je Morazán prepustil Carreri nadzor nad majhno utrdbo v Miti, brez orožja. Ker je vedel, da bo Morazán napadel Salvador, je Francisco Ferrera Carreri dal orožje in strelivo ter ga prepričal, da napade mesto Gvatemala. Medtem se je Salazar kljub vztrajnemu nasvetu, naj dokončno zatre Carrero in njegove sile, poskušal diplomatsko pogajati z njim; šel je celo tako daleč, da je pokazal, da se Carrere ne boji niti mu ne zaupa, tako da je odstranil utrdbe gvatemalske prestolnice, ki so bile vzpostavljene od bitke pri Villa Nueva. Izkoristil je Salazarjevo dobro vero in Ferrerovo orožje, Carrera pa je 13. aprila 1839 presenetil mesto Gvatemala; Salazar, Mariano Gálvez in Barrundia so pobegnili pred prihodom Carrerovih vojakov. Salazar je v pižami iskal zatočišče ter dosegel mejo preoblečen v kmeta. Ko je Salazar odšel, je Carrera za vodjo države ponovno postavil Rivera Paza. Med letoma 1838 in 1840 je secesionistično gibanje v mestu Quetzaltenango ustanovilo odcepitveno državo Los Altos in si prizadevalo za neodvisnost od Gvatemale. Najpomembnejši člani Liberalne stranke Gvatemale in liberalni sovražniki konservativnega režima so se preselili v Los Altos in zapustili izgnanstvo v Salvadorju. Liberalci v Los Altosu so začeli ostro kritizirati konservativno vlado Rivere Paza. Los Altos je bila regija z glavno proizvodno in gospodarsko dejavnostjo nekdanje države Gvatemale. Brez Los Altos so konservativci izgubili veliko virov, ki so Gvatemali zagotavljali hegemonijo v Srednji Ameriki. Gvatemalska vlada je poskušala doseči mirno rešitev, vendar sta sledili dve leti krvavih spopadov. 17. aprila 1839 je Gvatemala razglasila neodvisnost od Združenih provinc Srednje Amerike. Leta 1840 je Belgija začela delovati kot zunanji vir podpore za Carrerino gibanje za neodvisnost, da bi imela vpliv v Srednji Ameriki. ''Compagnie belge de colonization'' (Belgijska kolonizacijska družba), ki jo je naročil belgijski kralj [[Leopold I. Belgijski|Leopold I.]], je postala upravitelj Santo Tomas de Castilla in nadomestila propadlo britansko trgovsko in kmetijsko družbo vzhodne obale Srednje Amerike.<ref>{{navedi knjigo|title=Colonisation du district de Santo-Thomas de Guatemala par la Communauté de l'Union|publisher=Compagnie Belge de Colonisation|series=Collection de renseignements publiés ou recueillis par la Compagnie |year=1844|language=fr}}</ref> Čeprav je kolonija sčasoma razpadla, je Belgija še naprej podpirala Carrero sredi 19. stoletja, čeprav je bila Britanija še naprej glavni poslovni in politični partner Carrere. Rafael Carrera je bil leta 1844 izvoljen za gvatemalskega guvernerja. 21. marca 1847 se je Gvatemala razglasila za neodvisno republiko in Carrera je postal njen prvi predsednik. === Obdobje od 1871 do danes === Obdobje od 1871 do 1944 je znano kot liberalna nacionalna država. Gospodarska modernizacija države se je pospešila. Začelo se je obsežno gojenje kave in banan, slednje zlasti prek United Fruit Company. Z oktobrsko revolucijo leta 1944 in strmoglavljenjem takratnega diktatorja Jorgeja Ubica (1931–1944) se je v Gvatemali začelo demokratično desetletje. Predsednik Arévalo (1944–1949) je demokratiziral državo, uvedel svobodo tiska in uveljavil prvi delavski kodeks v zgodovini Gvatemale. Pod njegovim naslednikom Jacobom Arbenzom (1950–1954) so ​​bile izvedene obsežne zemljiške reforme. Takrat je okoli 2 % vseh velikih posestnikov imelo v lasti okoli 70 % zemlje, ki se je lahko uporabljala za kmetijstvo. Ameriško zunanje ministrstvo je začelo kampanjo proti Gvatemali. CIA je nato junija 1954 posredovala v sodelovanju z opozicijskimi gvatemalskimi vojaškimi silami (''operacija PBSUCCESS''). Dolga leta se je domnevalo, da je bila ta kampanja posledica posredovanja United Fruit Company (UFC). UFC je imel svoje največje plantaže v Gvatemali in je bil tudi lastnik Mednarodnih železnic Srednje Amerike in takratnega edinega karibskega pristanišča v državi, Puerto Barrios. Vendar pa je zaradi nedavno umaknjene tajnosti Cie o operaciji vpliv United Fruit Company precej omejen. Po teh informacijah bi morali intervencijo obravnavati bolj kot del Trumanove doktrine za preprečitev domnevne komunistične grožnje iz Srednje Amerike. Leta 1954 je bil Arbenz na pobudo ZDA strmoglavljen, zamenjal pa ga je diktator Carlos Castillo Armas. V zelo kratkem času je razveljavil vse družbene reforme, tudi začeto agrarno reformo. Leta 1957 je bil umorjen. Njegov naslednik je postal Ydígoras, prav tako iz vrst gvatemalske vojske, odgovoren za številne poboje in brutalno zatiranje različnih uporov v Gvatemali pod Ubicovo vladavino. Aktivna in pasivna volilna pravica žensk se je med letoma 1945 in 1985 razvila v več fazah: ustava iz leta 1879 je vzpostavila neposredno aktivno volilno pravico. Veljal je za vse pismene moške nad 21 let oziroma za tiste moške, ki so imeli urad, pokojnino ali druge dohodke. Volilna pravica žensk je bila uvedena z ustavo iz leta 1945 in volilnim zakonom iz leta 1946; Vendar pa so bile narejene razlike med različnimi stopnjami volilne pravice: volitve so bile obvezne za moške pismene moške, starejše od 18 let, medtem ko je bila tajna volilna pravica za pismene ženske neobvezna; za nepismene moške so bile volitve tajne, a javne. Leta 1956 je bilo uvedeno tajno glasovanje z obveznim glasovanjem za moške in ženske, ki so znali brati in pisati; nepismenim moškim ni bilo treba voliti; nepismene ženske niso smele glasovati.<ref name="Bendel363364">{{navedi knjigo |first1=Petra |last=Bendel |first2=Michael |last2=Krennerich |chapter=Guatemala |editor-first=Dieter |editor-last=Nohlen |title=Handbuch der Wahldaten Lateinamerikas und der Karibik'' (= ''Politische Organisation und Repräsentation in Amerika.'' Band 1) |publisher=Leske + Budrich |location=Opladen |year=1993 |isbn=3-8100-1028-6 |pages=359–388, 363–364}}</ref> Šele po desetletjih je bila pasivna volilna pravica žensk dosežena v enakem obsegu kot volilna pravica moških: leta 1946 je bila uvedena omejena pasivna volilna pravica žensk, ki je izključevala ženske, ki niso znale brati in pisati. Tudi po zakonskih spremembah leta 1956 nepismenim ženskam ni bilo dovoljeno voliti.<ref name="Martin157">Mart Martin: ''The Almanac of Women and Minorities in World Politics.'' Westview Press Boulder, Colorado, 2000, S. 157.</ref><ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |titel=– New Parline: the IPU’s Open Data Platform (beta) |werk=data.ipu.org |datum=1956-03-01 |sprache=en |abruf=2018-10-02 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230919223835/https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |date=2023-09-19 }}</ref> Ustava iz leta 1965 je pravico do kandidiranja razširila na vse državljane, vendar glasovanje še vedno ni bilo obvezno za ženske, ki niso znale brati ali pisati. Šele ustava iz leta 1985 je vzpostavila popolno enakopravnost žensk in moških glede volilne pravice. V Gvatemali je od leta 1960 potekala [[državljanska vojna]], ki je bila uradno končana šele leta 1996 s podpisom mirovne pogodbe. Do takrat je vojna zahtevala več kot 200.000 žrtev in ustvarila več kot milijon beguncev. Zlasti prek generala Efraína Ríosa Montta je boj diktature proti domorodnemu prebivalstvu dobil značilnosti genocida. Bombardirana so bila celotna območja države. Po podatkih Komisije za zgodovinsko razsvetljenost so vladne sile in zavezniške paravojaške enote odgovorne za 93 % nasilja v konfliktu, gverilske skupine pa za 3 % (4 % so neidentificirani).<ref>{{Internetquelle |url=https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |titel=Truth Commission: Guatemala |werk=USIP |datum=1997 |sprache=en |abruf=2023-05-01 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180406172030/https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |date=2018-04-06 }}</ref> Najpozneje od 1960-ih poteka tudi spopad za sosednjo državo Belize, katere ozemlje si v celoti ali delno lasti Gvatemala. Ko je Belize po osamosvojitvi leta 1981 zaprosil za članstvo v Združenih narodih, je bila Gvatemala edina od 145 prisotnih držav članic, ki je v Generalni skupščini ZN glasovala proti.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/36/PV.13 |titel=United Nations General assembly Thirty-Sixth Session: 13th Plenary Meeting: Agenda Item 20: Admission of New Members to the United Nations |datum=1981-09-25 |sprache=en |abruf=2019-05-11}}</ref> Gvatemalo je oktobra 2005 močno prizadel orkan Stan; v poplavah, zemeljskih in blatnih plazovih je umrlo več kot 1000 ljudi. Nasilje prejšnjih ideoloških konfliktov se je nadaljevalo v kriminalnih skupinah Marasa in mamilarske mafije. V letih 2010 in 2020 se je država pod več desničarskimi predsedniki še bolj pomaknila od že tako hudo bolne demokracije proti diktaturi. == Geografija == {{glavni|Geografija Gvatemale}} [[File:Un-guatemala.png|thumb|Zemljevid Gvatemale]] [[File:Guatemala Köppen.svg|thumb|Köppnova podnebna klasifikacija Gvatemale]] [[File:Quetzaltenango farm highlands 2009.jpg|thumb|Višavje Quetzaltenango]] === Lega === Gvatemala leži v Srednji Ameriki na 15° 30' severno, 90° 15' zahodno. To pomeni, da je geografsko središče ameriške dvojne celine v Gvatemali, natančneje v mestu Cuilapa. Površina države približno ustreza površini novih zveznih dežel. Na severu meji na Mehiko (962 km skupne meje), na vzhodu na Belize (266 km), na jugovzhodu s Hondurasom (256 km) in na jugu s Salvadorjem (203 km). Skupna dolžina meje je torej 1687 kilometrov. === Geomorfologija === Regija na pacifiški obali se imenuje Costa Sur (Južna obala). Je 40 do 50 kilometrov širok in 240 kilometrov dolg pas ravnine, za katerega naravno vegetacijo je značilen suh gozd. Obala je komaj strukturirana in ima le nekaj izboklin. Plaža je v bistvu črna mivka. Obalno pokrajino v bistvu sestavljajo aluvialna zemljišča, nastala iz rečnih nanosov. Severno od obalne regije je ozka, višja Boca Costa. Tla so tudi peščena. Teren ima včasih velike razlike v nadmorski višini na kratki razdalji in je prekrit z [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]]. Osrednje višavje, Altiplano de Guatemala, predstavlja približno četrtino ozemlja države, doseže širino od 100 do 150 kilometrov in je zanj značilnih več gorskih verig, ki potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, vključno s [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu in [[Sierra de los Cuchumatanes]] na severu visokogorja. Del Sierra Madre de Chiapas je veriga [[vulkan]]ov. Na zahodu je eden najvišjih vulkanov v Srednji Ameriki, [[Tajumulco (vulkan)|Tajumulco]]. Na 4220 m se dviga nad gvatemalskim višavjem. Proti vzhodu se višina vulkanov zmanjšuje. Večina je sorazmerno mladih [[stratovulkan]]ov, ki nastanejo s stikom [[Kokosova plošča|Kokosove plošče]], [[Karibska plošča|Karibske plošče]] in [[Severnoameriška plošča|Severnoameriške plošče]]. Preostalo visokogorje je večinoma na nadmorski višini od 1500 do 3000 metrov. Podtalje je sestavljeno predvsem iz [[granit]]a, [[skrilavec|skrilavca]] in geološko starega [[apnenec|apnenca]] in [[peščenjak]]a iz [[paleozoik]]a ter njihovih produktov preperevanja. Višavja pokrivajo travišča [[páramo]] in [[tropski deževni gozd|montanski deževni gozd]]. Altiplano je najbolj naseljena regija Gvatemale; tam so med drugim prestolnica in druga največja mesta, ki večinoma ležijo v dolinah z ugodno klimo. Območje vzhodno in severovzhodno od prestolnice do jezera [[Izabal]] in meje s Hondurasom in Salvadorjem se imenuje ''Oriente''. Gre za pretežno suho območje. Páramo deloma preide v trnovo [[savana|savano]]. Rodovitna kmetijska regija se razprostira le ob reki Motagua. Na severovzhodu države okoli jezera Izabal in na karibski obali pa je na drugi strani veliko padavin in tropskega deževnega gozda. Regije severno od osrednjega višavja imajo zmerno podnebje, veliko padavin in prehode med tropskim deževnim gozdom, oblačnim gozdom in montanskim deževnim gozdom. Pokrajino marsikje zaznamuje močno zakrasel apnenec. Najsevernejši del države, ''Petén'', je nižina s skoraj neprekinjenim tropskim deževnim gozdom. Na meji z Belizejem je le večja borova savana. Za geologijo je značilna delno zakrasela apnenčasta plošča polotoka [[Jukatan]]. Regija predstavlja največji del ozemlja države, vendar je le redko poseljena. === Podnebje === Ravni in rodovitni obalni pas na Pacifiku ima stalno vlažno tropsko podnebje, čeprav največje količine dežja, do 5000 milimetrov na leto, padejo na karibsko obalo in nad Petén na severu. Prevladujoči zračni tok in najpomembnejši vir dežja je severovzhodni [[pasat]]. Za visokogorje so značilni zelo različni podnebni pasovi. Zaradi lege med 1300 in 1800 metri nadmorske višine je skoraj vse leto milo podnebje z dnevnimi temperaturami med 18 in 28 stopinjami Celzija. V višjih legah lahko temperatura zraka močno pade, predvsem januarja in februarja. Poleg tega se vsako leto v začetku maja v gorah začne izrazito deževno obdobje z vsakodnevnimi intenzivnimi padavinami. Oktobra se konča deževna sezona. Ker oblaki pasatnega vetra padajo predvsem v severnih predelih visokogorja, prejmejo višja območja Altiplana le 600 do 1500 milimetrov dežja na leto. Na obeh obalah in v Peténu doseže povprečna letna temperatura najvišjo vrednost pri 26 stopinjah Celzija. Najnižje povprečne temperature so dosežene v zahodnem Altiplanu in sicer slabih 15 stopinj. Oktobra 2005 je orkan Stan marsikje povzročil poplave in plazove. Glede na poročilo WorldRiskReport 2021 je Gvatemala uvrščena na 10. mesto med državami z največjim tveganjem za nesreče na svetu. === Rastlinstvo in živalstvo === Približno 35 odstotkov površine države pokriva [[gozd]], od tega 45,4 odstotka obdelan (leta 2006). Preostala gozdna površina je zavarovana. Največje zavarovano območje je [[biosferni rezervat Maya]] ({{lang-es|Reserva de la Biósfera Maya}} na severu države. Vendar pa je varstvo narave kronično zanemarjeno v vseh delih države, tako da je izguba gozdov vedno večja. Severni del države je večinoma prekrit s tropskim deževnim gozdom. Osrednji del države pa je zaradi hude suše in nadmorske višine sestavljen iz borove savane, medtem ko so na gorskih straneh večinoma tropski gorski in oblačni gozdovi. Višavje v notranjosti je bolj suho in ima značilno savansko vegetacijo s travnatimi površinami in posameznimi drevesi, ponekod pa tudi mešane gozdove bora in hrasta. Nižavja na pacifiški obali so na vzhodu pokrita s suhim gozdom in na zahodu s tropskimi mokrimi gozdovi, nižave ob Karibskem morju pa imajo tudi tropske mokre gozdove. Majhni gozdovi [[mangrove|mangrov]] so prisotni tudi na obalah. Predvsem v gozdnatih nižinah je bogata [[biotska raznovrstnost]]. Čeprav so postali redkejši, lahko najdemo tudi opice in [[tapirji|tapirje]], pa tudi ozelote, [[jaguar]]je in [[pekariji|pekarije]]. Med plazilci deževnega gozda velja izpostaviti številne vrste kač ter krokodile in legvane. V deževnih gozdovih so tudi številne vrste ptic. Približno 35 cm visok [[sijajni kvecal]] – heraldična žival Gvatemale – je na primer s svojim mavrično zelenim perjem, ki lahko zraste do enega metra dolgo, ena najbolj barvitih ptic v tropskem deževnem gozdu. === Metropolitanska območja === Leta 2021 je 52 odstotkov prebivalcev Gvatemale živelo v mestih.<ref name="BevStadt">{{Internetquelle |url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL.IN.ZS?locations=GT |titel=Urban population (% of total population) |hrsg=Weltbank|abruf=2023-05-01 |sprache=en}}</ref> Višavje je kulturno in najbolj naseljeno središče Gvatemale. Današnja prestolnica [[Gvatemala (mesto)]] leži v nižjem delu tega visokogorja. Najpomembnejša mesta imajo naslednje podatke o številu prebivalcev (od 1. oktobra 2013): {{div col|colwidth=20em}} * [[Gvatemala (mesto)]] 1.125.000 * Villa Nueva 720.000 * Mixco 700.000 * Quetzaltenango 165.000 * Chinautla 155.000 * Huehuetenango 150.000 * Escuintla 150.000 * Chimaltenango 145.000 * Petapa 132.000 * San Juan Sacatepéquez 113.000 * Villa Canales 104.000 * Amatitlán 102.000 * Santa Lucía Cotzumalguapa 101.000 * Puerto Barrios 78.000 * Cobán 68.000 * Chichicastenango 67.000 * San Pedro Sacatepéquez 65.000 * Jalapa 63.000 * Santa Catarina Pinula 62.000 * Momostenango 62.000 * [[Antigua Gvatemala]] 60.000 {{div col end}} == Gospodarstvo == [[File:GDP_per_capita_development_in_El_Salvador,_Guatemala_and_Honduras.svg|upright=1.3|thumb|right|Zgodovinski razvoj BDP na prebivalca v Salvadorju, Gvatemali in Hondurasu]] [[File:Guatemala Product Exports (2019).svg|upright=1.3|thumb|right|Sorazmerna zastopanost izvoza Gvatemale, 2019]] [[File:Fields in Quetzaltenango.jpg|thumb|Polja v Quetzaltenangu]] Gvatemala je največje gospodarstvo v Srednji Ameriki, z BDP na prebivalca 5200 USD. Vendar se Gvatemala sooča s številnimi socialnimi težavami in je ena najrevnejših držav Latinske Amerike. Porazdelitev dohodka je zelo neenakomerna, saj je več kot polovica prebivalstva pod nacionalnim pragom revščine in nekaj več kot 400.000 (3,2 %) brezposelnih. CIA World Fact Book meni, da je leta 2009 54,0 % prebivalstva Gvatemale živelo v revščini.<ref>{{navedi splet |title=Guatemala: An Assessment of Poverty |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |publisher=World Bank |access-date=9 January 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100302150027/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |archive-date=2 March 2010 |url-status=live }}</ref> Leta 2010 je gvatemalsko gospodarstvo zraslo za 3 % in si postopoma opomoglo po krizi iz leta 2009, kar je posledica zmanjšanja povpraševanja iz ZDA in drugih srednjeameriških trgov ter upočasnitve tujih naložb sredi svetovne recesije. Nakazila Gvatemalcev, ki živijo v Združenih državah, zdaj predstavljajo največji posamezni vir tujega dohodka (dve tretjini izvoza in ena desetina BDP). Nekateri glavni izvozni izdelki Gvatemale so sadje, zelenjava, rože, ročna dela, tkanine in drugo. Je vodilni izvoznik [[kardamom]]a<ref>{{navedi splet |url=https://pdf.usaid.gov/PDF_DOCS/PA00KNZM.PDF |title=The World Market for Cardamom |publisher=USAID |accessdate=2023-11-16 |archive-date=2023-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230607171538/https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PA00KNZM.pdf |url-status=dead }}</ref> in [[kava|kave]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/guatemala-coffee-idUSL5N2N64FX |title=Guatemala's coffee exports to fall up to 3% this season |date=19 May 2021 |work=Reuters}}</ref> Zaradi naraščajočega povpraševanja po biogorivih država raste in izvaža vedno več surovin za proizvodnjo biogoriv, zlasti [[sladkorni trs|sladkornega trsa]] in [[palmovo olje|palmovega olja]]. Kritiki pravijo, da ta razvoj vodi v višje cene osnovnih živil, kot je [[koruza]], ki je glavna sestavina gvatemalske prehrane. Kot posledica subvencioniranja koruze iz ZDA, Gvatemala uvozi skoraj polovico svoje koruze iz Združenih držav Amerike, ki porabi 40 odstotkov svojega pridelka za proizvodnjo biogoriv.<ref>[https://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html As Biofuel Demands Grows, So Do Guatemala's Hunger Pangs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130108075322/http://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html |date=8 January 2013 }}. The New York Times. 5 January 2013</ref> Leta 2014 je vlada razmišljala o načinih za legalizacijo proizvodnje [[mak]]a in [[marihuana|marihuane]], v upanju, da bo obdavčila proizvodnjo in uporabila davčne prihodke za financiranje programov za preprečevanje uživanja drog in drugih socialnih projektov.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-guatemala-drugs/guatemala-sees-opium-poppies-as-potential-revenue-spinners-idUSBREA460ZH20140507 Guatemala sees opium poppies as potential revenue-spinners] Reuters. 7 May 2014. Retrieved 6 January 2020.</ref> Bruto domači proizvod (BDP) po pariteti kupne moči (PKM) je bil leta 2010 ocenjen na 70,15 milijarde USD. Storitveni sektor je največji sestavni del BDP s 63 %, sledita mu industrijski sektor s 23,8 % in kmetijski sektor s 13,2 % (ocena 2010). Rudniki proizvajajo [[zlato]], [[srebro]], [[cink]], [[kobalt]] in [[nikelj]].<ref>Dan Oancea [http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf Mining In Central America]. Mining Magazine. January 2009 {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110516031334/http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |date=16 May 2011 }}</ref> Kmetijstvo predstavlja približno dve petini izvoza in polovico delovne sile. Ekološka kava, sladkor, tekstil, sveža zelenjava in banane so glavni izvozni izdelki države. Leta 2010 je bila inflacija 3,9-odstotna. Mirovni sporazumi iz leta 1996, ki so končali desetletja trajajočo državljansko vojno, so odstranili veliko oviro za tuje naložbe. Turizem je zaradi novih tujih naložb postal vedno večji vir prihodkov za Gvatemalo. Marca 2006 je kongres Gvatemale ratificiral sporazum o prosti trgovini med [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] in Srednjo Ameriko (DR-CAFTA) med več srednjeameriškimi državami in Združenimi državami.<ref>{{navedi splet|url=http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |title=Guatemala Report 2006: Summary Review |access-date=15 January 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208022731/http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |archive-date=8 February 2007 }} ''Amnesty International'', 2006. Retrieved 26 January 2007.</ref> Gvatemala ima tudi sporazume o prosti trgovini s Tajvanom in Kolumbijo. === Turizem === [[File:Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg|thumb|Kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], Unescov seznam svetovne dediščine]] Turizem je postal eno glavnih gonil gospodarstva, leta 2008 pa je turizem gospodarstvu ocenjen na 1,8 milijarde dolarjev. Gvatemala letno sprejme približno dva milijona turistov. V zadnjih letih se je povečalo število ladij za križarjenje, ki obiščejo gvatemalska morska pristanišča, kar vodi do večjega števila turistov. Turistične destinacije vključujejo majevska arheološka najdišča (npr. [[Tikal]] v Petenu, Quiriguá v Izabalu, Iximche v Chimaltenangu in mesto Gvatemala), naravne znamenitosti (npr. [[jezero Atitlan]] in [[Semuc Champey]]) in zgodovinska mesta, kot je kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], ki je priznano kot Unescov seznam kulturne dediščine. == Demografija == [[File:santiago de atitlan natives 2009.JPG|thumb|left|Tz'utujil moški v Santiago Atitlánu]] [[File:antigua guatemala women 2009.JPG|thumb|Gvatemalske ženske v Antigua Gvatemala]] Gvatemala ima 17.608.483 prebivalcev (ocena 2021). S samo 885.000 leta 1900 je to najhitrejša rast prebivalstva na zahodni polobli v 20. stoletju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |title=Population Statistics |publisher=Populstat.info |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100522101502/http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |archive-date=22 May 2010 |url-status=live }}</ref> Prvi popis prebivalstva v Republiki Gvatemali je bil opravljen leta 1778. Popisi za leta 1778, 1880, 1893 in 1921 so bili uporabljeni kot stari papir in ne obstajajo več, čeprav so bili ohranjeni njihovi statistični podatki. Popisi niso bili opravljeni v rednih intervalih. Popis prebivalstva iz leta 1837 je bil takrat diskreditiran; statistik Don Jose de la Valle je izračunal, da je bilo leta 1837 v Gvatemali 600.000 prebivalcev. Popis iz leta 1940 je bil sežgan. Gvatemala je močno centralizirana: promet, komunikacije, poslovanje, politika in najpomembnejše mestne dejavnosti se odvijajo v glavnem mestu Gvatemala, katerega mestno območje ima skoraj tri milijone prebivalcev. Ocenjena mediana starosti v Gvatemali je 20 let, 19,4 za moške in 20,7 leta za ženske. Gvatemala je demografsko ena najmlajših držav na zahodni polobli, primerljiva z večino osrednje Afrike in Irakom. Delež prebivalstva, mlajšega od 15 let, je leta 2010 znašal 41,5 %, 54,1 % je bilo starih od 15 do 65 let, 4,4 % pa je bilo starih 65 let ali več.<ref name="WPP 2012">{{navedi splet|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110506065230/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|url-status=dead|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|archive-date=6 May 2011|website=population.un.org}}</ref> == Kultura == [[File:Rigoberta Menchu 2009 cropped.jpg|thumb|upright|Pisateljica Rigoberta Menchú]] Mesto Gvatemala je dom številnih državnih knjižnic in muzejev, vključno z nacionalnim arhivom, nacionalno knjižnico ter Muzejem arheologije in etnologije, ki ima obsežno zbirko majevskih artefaktov. Ponaša se tudi z zasebnimi muzeji, kot sta Muzej avtohtonega tekstila in oblačil Ixchel in Museo Popol Vuh, ki se osredotoča na arheologijo Majev. Oba muzeja sta v kampusu Universidad Francisco Marroquín. Večina od 329 občin v državi ima vsaj majhen muzej. === Umetnost === Gvatemala je ustvarila veliko avtohtonih umetnikov, ki sledijo stoletnim predkolumbovskim tradicijam. Kot odraz gvatemalske kolonialne in postkolonialne zgodovine so srečanja z več svetovnimi umetniškimi gibanji ustvarila tudi množico umetnikov, ki so združili tradicionalno primitivistično ali naivno estetiko z evropskimi, severnoameriškimi in drugimi tradicijami. ''Escuela Nacional de Artes Plásticas Rafael Rodríguez Padilla'' je vodilna umetniška šola v Gvatemali in več vodilnih avtohtonih umetnikov, ki so tudi diplomirali na tej šoli, dela v stalni zbirki Museo Nacional de Arte Moderno v glavnem mestu. Sodobni gvatemalski umetniki, ki so si pridobili ugled zunaj Gvatemale, so Dagoberto Vásquez, Luis Rolando Ixquiac Xicara, Carlos Mérida,<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |title=retrieved September 28, 2009 |publisher=Latinartmuseum.com |date=1 October 2009 |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100526201936/http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |archive-date=26 May 2010 |url-status=live }}</ref> Aníbal López, Roberto González Goyri in Elmar René Rojas.<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |title=Elmar Rojas y la utopia pictorica latinoamercana |publisher=Latinartmuseum.com |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531042052/http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |archive-date=31 May 2010 |url-status=live }}</ref> === Literatura === Gvatemalska nacionalna nagrada za književnost je enkratna nagrada, ki priznava opus posameznega pisca. Od leta 1988 ga vsako leto podeljuje Ministrstvo za kulturo in šport. [[Miguel Ángel Asturias]] je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]] leta 1967. Med njegovimi slavnimi knjigami je ''El Señor Presidente'', roman, ki temelji na vladi Manuela Estrade Cabrere. [[Rigoberta Menchú]], dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] za boj proti zatiranju staroselcev v Gvatemali, je znana po svojih knjigah ''Jaz, Rigoberta Menchú''<ref>{{navedi knjigo |title=I, Rigoberta Menchu: An Indian Woman in Guatemala|url=https://archive.org/details/irigobertamenchu0000menc_r1q6|isbn = 978-1844674183| last1 = Menchú| first1 = Rigoberta|year = 2010| publisher=Verso Books }}</ref> in ''Prestopanje meja''.<ref>{{navedi knjigo|title=Crossing Borders|year=1998|isbn=1859848931|url=https://archive.org/details/crossingborders00menc}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet |author=Banco de Guatemala |url=http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/en/currency%20and%20bills/Monedas%20y%20Billetes%20Translation.htm&e=18108 |title=Ilustraciones de Cada una de las 11 Denominaciones. Anverso y Reverso |website=Banguat.gob.gt |language=es |date=29 December 1996 |access-date=22 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070607011018/http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=%2Fen%2Fcurrency+and+bills%2FMonedas+y+Billetes+Translation.htm&e=18108 |archive-date=7 June 2007 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo|last=Blakeley|first=Ruth|date=2009|title=State Terrorism and Neoliberalism: The North in the South|url=http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0415686174|access-date=8 September 2020|archive-date=14 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614055306/http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|year=1997|title=American Indian languages: The historical linguistics of Native America|url=https://archive.org/details/americanindianla0000camp|location=New York, NY|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-509427-1}} * {{navedi knjigo|first=Allan|last=Cooper|year=2008|title=The Geography of Genocide|publisher=[[University Press of America]]|isbn=978-0-7618-4097-8|url=https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|page=171|access-date=17 October 2020|archive-date=22 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122160245/https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Foster|first=Lynn V.|year=2000|title=A Brief History of Central America|url=https://archive.org/details/briefhistoryofce0000fost_p8b3|location=New York, NY|publisher=Facts on File, Inc.|isbn=0-8160-3962-3}} * {{navedi knjigo|last=González Davison|first=Fernando|year=2008|title=La montaña infinita; Carrera, caudillo de Guatemala|publisher=Artemis y Edinter|location=Guatemala|isbn=978-84-89452-81-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last=Solano|first=Luis |url=http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|title=Contextualización histórica de la Franja Transversal del Norte (FTN)|publisher=Centro de Estudios y Documentación de la Frontera Occidental de Guatemala, CEDFOG|year=2012|access-date=31 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113172058/http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|archive-date=13 November 2014}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala}} {{Wikipotovanje|Guatemala}} * [https://web.archive.org/web/20130117025729/http://uzonreport.com/?page_id=124 Guatemala After the War 1996–2000, photographs by Jorge Uzon] (archived 17 January 2013) * [https://web.archive.org/web/20180309063237/http://latitudylongitud.com/ Guatemala Map Search with Longitude and Latitude] (archived 9 March 2018) * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/701217/Guatemala Guatemala&nbsp;– Country Article] – ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://web.archive.org/web/20090814100556/http://www.guatemala.gob.gt/ Government of Guatemala] {{in lang|es}} (archived 14 August 2009) * [https://web.archive.org/web/20081210073759/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-g/guatemala.html Chief of State and Cabinet Members] (archived 10 December 2008) * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guatemala/ Guatemala]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://www.pbase.com/perrona/faces_of_central_america Photo Guatemala, Rigoberta Menchu] * {{Wikiatlas|Guatemala}} {{Central America}} {{OAS}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gvatemala| ]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] gijp1u1f65qqojg2b12sju3oiwx75wp 6752853 6752851 2026-09-19T15:11:05Z Ljuba24b 92351 dp, np 6752853 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Gvatemala | common_name = Gvatemala | native_name = {{native name|es|República de Guatemala}} | image_flag = Flag of Guatemala.svg | image_coat = Coat of arms of Guatemala.svg | national_motto = {{unbulleted list |"''Libre Crezca Fecundo''"{{sfn|Banco de Guatemala|1996}} (špansko)<br />("Rasti svobodno in plodno") }} | national_anthem = {{Lang|es|Himno Nacional de Guatemala}} | other_symbol = ''La Granadera''<br />("Grenadirjeva pesem")<br />{{center|[[File:La_Granadera.ogg]]}} | other_symbol_type = March: | image_map = {{switcher|[[File:Guatemala (orthographic projection).svg|frameless]]|Lega na zahodni hemisferi|[[File:Un-guatemala.png|frameless]]|Meje Gvatemale in sosednjih držav}} | map_caption = | image_map2 = | map_caption2 = | capital = [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] | coordinates = {{Coord|14|38|N|90|30|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = gvatemalska španščina | ethnic_groups = {{unbulleted list |56,01% Ladino / [[Mestici]] |41,66% [[Maji]] |1,77% Xinca |0,19% Afro-Gvatemalčani |0,13% [[Garifuna]] |0,24% drugi }} | ethnic_groups_year = 2018<ref name="censopoblacion.gt">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/mapas |title=Portal de Resultados del Censo 2018 |publisher=Censopoblacion.gt |date= |accessdate=2022-04-14 |archive-date=2019-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191217015625/https://www.censopoblacion.gt/mapas |url-status=dead }}</ref> | demonym = Gvatemalčan/ka<br />Chapín | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Bernardo Arévalo | leader_title2 = Podpredsednica | leader_name2 = Karin Herrera | legislature = Kongres republike | sovereignty_type = Osamosvojitev | established_event1 = razglašena <br />iz Španskega imperija | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = razglašena od<br />[[Prvega mehiškega imperija]] | established_date2 = 1. julij 1823 | established_event3 = razglašena od [[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 17. april 1839 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 31. maj 1985 | area_km2 = 108.889 | area_rank = 105. | percent_water = 0,4 | population_estimate = 18.636.532<ref>[https://theworldfactbook.org/country/guatemala.html CIA World Factbook]</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 70. | population_density_km2 = 166 | population_density_rank = 76. | GDP_PPP = 201,365 mrd. $<ref name="IMFWEO.GT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=258,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Guatemala) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_rank = 77. | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = 10.595 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 121. | GDP_nominal = 102,765 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 70. | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = 5407 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 48,3 <!--number only--> | Gini_year = 2014 | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=GT |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=7 March 2019}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,627 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = zmanjšanje | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=16 October 2022}}</ref> | HDI_rank = 135. | currency = [[gvatemalanski kvecal]] | currency_code = GTQ | time_zone = [[Central Time Zone|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = +502 | cctld = .gt }} '''Gvatemala''' ([gvatemála], {{IPA-es|ɡwateˈmala|lang|ES-pe - Guatemala.ogg}}; {{IPA|es|ɡwateˈmala|lang|LL-Q1321 (spa)-Enohecruzl79-Guatemala.wav}};{{langx|kek|Watemaal}}; [[Kaqchikel language|Kaqchikel]] and {{langx|quc|Iximulew}}; {{langx|mam|Twitz Paxil}}}}) uradno '''Republika Gvatemala''' ({{Langx|es|República de Guatemala|link=no}} {{IPA|es|reˈpuβlika ðe ɣwateˈmala|}}) je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na severovzhodu na [[Belize]], na vzhodu na [[Honduras]] in na jugovzhodu na [[Salvador]]. Na jugu se ga dotika [[Tihi ocean|Tihega oceana]], na severovzhodu pa na [[Honduraški zaliv]]. Z ocenjenim prebivalstvom okoli 18,6 milijona je Gvatemala najbolj naseljena država v Srednji Ameriki, 4. najbolj naseljena država v Severni Ameriki in 11. najbolj naseljena država v Ameriki. Je reprezentativna demokracija z glavnim in največjim mestom ''Nueva Guatemala de la Asunción'', znanim tudi kot [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] najbolj naseljenim mestom v Srednji Ameriki. Ozemlje sodobne Gvatemale je gostilo jedro [[Maji|majevske civilizacije]], ki se je raztezala po celotni Srednji Ameriki. V 16. stoletju so večino tega območja osvojili [[Španci]] in ga razglasili za del podkraljestva [[Nova Španija]]. Gvatemala se je leta 1821 osamosvojila od Španije in Mehike. Leta 1823 je postala del Zvezne republike Srednje Amerike, ki je do leta 1841 razpadla. Od sredine do konca 19. stoletja je Gvatemala trpela zaradi kronične nestabilnosti in državljanskih spopadov. Od začetka 20. stoletja mu je vladala vrsta diktatorjev, ki sta jih podpirala United Fruit Company in vlada Združenih držav. Leta 1944 je bil avtoritarni voditelj Jorge Ubico strmoglavljen s prodemokratičnim vojaškim udarom, kar je sprožilo desetletno revolucijo, ki je vodila do obsežnih družbenih in gospodarskih reform. Vojaški udar leta 1954, ki so ga podprle ZDA, je končal revolucijo in vzpostavil diktaturo.{{sfn|Blakeley|2009|p=[https://books.google.com/books?id=rft8AgAAQBAJ&pg=PA92 92]}} Od leta 1960 do 1996 je Gvatemala preživela krvavo [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] med vlado, ki so jo podpirale ZDA, in levičarskimi uporniki, vključno z genocidnimi poboji majevskega prebivalstva, ki jih je izvajala vojska.{{sfn|Cooper|2008|p=171}}{{sfn|Solano|2012|pp=3–15}} Mirovni sporazum, ki so ga izpogajali Združeni narodi, je privedel do nadaljnje gospodarske rasti in uspešnih demokratičnih volitev, čeprav revščina, kriminal, trgovina z drogami in civilna nestabilnost ostajajo glavna vprašanja. Čeprav je bogato z izvoznim blagom, se približno četrtina prebivalstva (4,6 milijona) sooča z nezanesljivo preskrbo s hrano, ki jo je še poslabšala nenehna prehrambena kriza, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi splet |last=tagesschau.de |title=Liveblog: ++ "Verzögerung kostet Menschenleben" ++ |url=https://www.tagesschau.de/newsticker/liveblog-ukraine-dienstag-135.html |access-date=2022-06-14 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> Obilje biološko pomembnih in edinstvenih ekosistemov v Gvatemali vključuje številne endemične vrste in prispeva k temu, da je Srednja Amerika označena kot žarišče biotske raznovrstnosti.[15] == Etimologija == Ime ''Gvatemala'' izhaja iz [[nahuatl]]ske besede ''Cuauhtēmallān'' ali 'kraj številnih dreves', izpeljanke majevske besede ''K'iche'' za 'številna drevesa'{{sfn|Campbell|1997}}<ref>{{navedi splet|author=Troika study abroad programs|url=http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|title=Guatemala|website=Community colleges for international development|year=2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20100918111113/http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|archive-date=18 September 2010|access-date=12 June 2012}}</ref> ali, morda bolj natančno, za ''Cuate /Cuatli'' drevo ''Eysenhardtia''. To je bilo ime, ki so ga [[Tlaxcala|tlaxcalteški]] bojevniki, ki so spremljali [[Pedro de Alvarado|Pedra de Alvarada]] med španskim osvajanjem, dali temu ozemlju.<ref>{{navedi splet|url=http://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|title=Guatemala Rainforest Interesting fact |website=Rain Forest Wordpress |date=4 April 2013|access-date=22 September 2013|archive-date=6 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106183740/https://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Gvatemale}} === Predkolumbovsko obdobje === Prvi dokazi o človekovem bivanju v Gvatemali segajo v leto 12.000 pr. n. št. Arheološki dokazi, kot so puščične konice iz [[obsidian]]a, najdene v različnih delih države, kažejo na prisotnost človeka že leta 18.000 pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |title=Ancient Guatemala |publisher=Authentic Maya |author=Mary Esquivel de Villalobos |access-date=29 April 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523103423/http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |archive-date=23 May 2007 }}</ref> Obstajajo arheološki dokazi, da so bili zgodnji gvatemalski naseljenci lovci-nabiralci. Pridelovanje koruze so ljudje razvili do leta 3500 pred našim štetjem. Najdišča iz leta 6500 pred našim štetjem so bila najdena v regiji Quiché v visokogorju ter Sipacate in Escuintla na osrednji pacifiški obali. Arheologi delijo predkolumbovsko zgodovino [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na predklasično obdobje (3000 pr. n. št. do 250 n. št.), klasično obdobje (250 do 900 n. št.) in postklasično obdobje (900 do 1500 n. št.).<ref>{{navedi splet |url=http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |title=Chronological Table of Mesoamerican Archaeology |publisher=Regents of the University of California : Division of Social Sciences |access-date=29 April 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406020436/http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |archive-date=6 April 2007 |url-status=live }}</ref> Raziskovalci so predklasiko do nedavnega obravnavali kot formativno obdobje, v katerem so ljudstva običajno živela v kočah v majhnih vaseh kmetov, z nekaj stalnimi zgradbami. Ta pojem je bil od poznega 20. stoletja izpodbijan z odkritji monumentalne arhitekture iz tistega obdobja, kot so mesta Nakbé, Xulnal, El Tintal, Wakná in El Mirador v porečju Mirador. [[File:Tikal mayan ruins 2009.jpg|thumb|upright=1.35|Majevsko mesto Tikal]] Klasično obdobje mezoameriške civilizacije ustreza vrhuncu civilizacije Majev. Predstavlja ga nešteto najdišč po vsej Gvatemali, čeprav je največja koncentracija v Peténu. Za to obdobje je značilna urbanizacija, nastanek neodvisnih mestnih držav in stik z drugimi mezoameriškimi kulturami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|title=John Pohl's MESOAMERICA: CHRONOLOGY: MESOAMERICAN TIMELINE|access-date=3 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160708111303/http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|archive-date=8 July 2016|url-status=live}}</ref> To je trajalo približno do leta 900 našega štetja, ko je klasična majevska civilizacija propadla.<ref name="Gill 2000">{{navedi knjigo|last=Gill|first=Richardson Benedict|year=2000|title=The Great Maya Droughts|url=https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|publisher=University of New Mexico Press|page=384|isbn=0-8263-2774-5|access-date=6 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123214943/https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|archive-date=23 January 2016|url-status=live}}</ref> Maji so zapustili mnoga mesta v osrednjem nižavju ali pa jih je pobila lakota, ki jo je povzročila suša. O vzroku propada se razpravlja, vendar teorija o suši pridobiva veljavo, podprta z dokazi, kot so jezerska dna, starodavni cvetni prah in drugi. Niz dolgotrajnih suš v sicer sezonski puščavi naj bi zdesetkal Maje, ki so se zanašali na redne padavine, da bi vzdrževali svojo gosto poseljenost. Postklasično obdobje predstavljajo regionalna kraljestva, kot so Itza, Kowoj, Yalain in Kejache v Peténu ter Mam, Ki'che', Kackchiquel, Chajoma, Tz'utujil, Poqomchi', Q'eqchi' in Ch 'orti' ljudstva v visokogorju. Njihova mesta so ohranila številne vidike majevske kulture. Civilizacija Majev si deli številne značilnosti z drugimi mezoameriškimi civilizacijami zaradi visoke stopnje interakcije in kulturne razpršenosti, ki je bila značilna za regijo. Napredek, kot so pisanje, epigrafika in koledar, ni izviral iz Majev; vendar jih je njihova civilizacija popolnoma razvila. Vpliv Majev lahko zaznamo od Hondurasa, Belizeja, Gvatemale in severnega Salvadorja do severneje kot v osrednji Mehiki, več kot 1000 km od območja Majev. Veliko zunanjih vplivov najdemo v majevski umetnosti in arhitekturi, za katere se domneva, da so posledica trgovine in kulturne izmenjave, ne pa neposrednega zunanjega osvajanja. === Špansko obdobje (1519–1821) === [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Konkvistador Pedro de Alvarado je vodil začetna španska prizadevanja za osvojitev Gvatemale.<ref name="Lovell05p58">Lovell 2005, p. 58.</ref>]] Ko so prispeli v Novi svet, so Španci začeli več odprav v Gvatemalo, z začetkom leta 1519. Kmalu je španski stik povzročil epidemijo, ki je uničila domorodno prebivalstvo. [[Hernán Cortés]], ki je vodil špansko osvajanje Mehike, je dovolil kapitanom Gonzalu de Alvaradu in njegovemu bratu Pedru de Alvaradu, da osvojita to deželo. Alvarado se je sprva povezal z narodom Kaqchikel, da bi se boril proti njihovim tradicionalnim tekmecem narodom K'iche' (Quiché). Alvarado se je kasneje obrnil proti Kaqchikelom in sčasoma spravil celotno regijo pod špansko oblast. V kolonialnem obdobju je bila Gvatemala ''audiencia'', generalna kapitanija (''Capitanía General de Guatemala'') Španije in del Nove Španije (Mehika).{{sfn|Foster|2000|pp=69–71}} Prva prestolnica, Villa de Santiago de Guatemala (zdaj znana kot Tecpan Guatemala), je bila ustanovljena 25. julija 1524 v bližini Iximchéja, glavnega mesta Kaqchikel. Prestolnica je bila 22. novembra 1527 premaknjena v Ciudad Vieja zaradi napada Kaqchikel na Villa de Santiago de Guatemala. Zaradi svoje strateške lege na ameriški pacifiški obali je Gvatemala postala dopolnilno vozlišče transpacifiške trgovine [[Manilski galeoni|Manilske galeone]], ki je povezovala Latinsko Ameriko z Azijo preko Filipinov v španski lasti.<ref>[https://www.academia.edu/44625493/Connecting_China_with_the_Pacific_World Connecting China with the Pacific World By Angela Schottenhammer](2019) (Page 144-145)</ref> 11. septembra 1541 je bila nova prestolnica poplavljena, ko se je zaradi močnega deževja in potresov zrušila laguna v kraterju [[Volcán de Agua|vulkana Agua]]; prestolnica je bila nato premaknjena 6 km v [[Antigua Gvatemala|Antiguo]] v dolino Panchoy, ki je zdaj Unescov seznam svetovne dediščine. To mesto je uničilo več potresov v letih 1773–1774. Španski kralj je odobril selitev prestolnice na sedanjo lokacijo v dolini Ermita, ki je poimenovana po katoliški cerkvi, posvečeni Virgen del Carmen. Ta nova prestolnica je bila ustanovljena 2. januarja 1776. === Neodvisnost in Srednja Amerika (1821–1847) === [[File:Independenciacentroamerica2.jpg|thumb|left|Gvatemalski Criollos se veselijo, ko izvejo za razglasitev neodvisnosti od Španije 15. septembra 1821]] 15. septembra 1821 sta Gabino Gainza Fernandez de Medrano in generalna kapitanija Gvatemale, upravne regije Španskega imperija, ki so jo sestavljali Chiapas, Gvatemala, Salvador, Nikaragva, Kostarika in Honduras, uradno razglasila neodvisnost od Španije na javnem srečanju v mestu Gvatemala. Pridobljena je bila neodvisnost od Španije in generalna kapitanija Gvatemale se je pridružila Prvemu mehiškemu imperiju pod [[Augustin de Itúrbide|Agustínom de Iturbidejem]]. Pod Prvim imperijem je Mehika dosegla svoj največji ozemeljski obseg, ki se je raztezal od severne [[Kalifornija|Kalifornije]] do provinc Srednje Amerike (razen Paname, ki je bila takrat del Kolumbije), ki sprva ni odobrila, da bi postala del Mehiškega imperija, a se je imperiju kmalu pridružila po njihovi osamosvojitvi. Ta regija je bila formalno del podkraljestva Nove Španije v celotnem kolonialnem obdobju, vendar se je v praksi upravljala ločeno. Šele leta 1825 je Gvatemala ustvarila svojo zastavo. Leta 1838 so liberalne sile honduraškega voditelja Francisca Morazána in gvatemalskega Joséja Francisca Barrundie vdrle v Gvatemalo in dosegle San Sur, kjer so usmrtile Chúa Alvareza, tasta Rafaela Carrere, takratnega vojaškega poveljnika in pozneje prvega predsednika Gvatemale. Liberalne sile so Alvarezovo glavo nabodle na sulico kot opozorilo privržencem gvatemalskega ''[[Caudillo|caudilla]]''. Carrera in njegova žena Petrona – ki sta se prišla soočiti z Morazánom takoj, ko sta izvedela za invazijo in sta bila v Mataquescuintli – sta prisegla, da ne bosta nikoli odpustila Morazánu niti v njegovem grobu; menili so, da je nemogoče spoštovati vsakogar, ki ne bi maščeval družinskih članov.{{sfn|González Davison|2008|p=85}} Potem ko je poslal več odposlancev, ki jih Carrera ni hotel sprejeti – še posebej ne Barrundia, ki je Carrera ni želel hladnokrvno umoriti – je Morazán začel ofenzivo požgane zemlje, uničeval vasi na svoji poti in jim odvzel premoženje. Sile Carrera so se morale skriti v gorah. Ker sta verjela, da je Carrera popolnoma poražen, sta Morazán in Barrundia odkorakala v mesto Gvatemala, kjer so ju državni guverner Pedro Valenzuela in člani konservativnega klana Aycinena sprejeli kot rešitelja, ki so predlagali sponzoriranje enega od liberalnih bataljonov, medtem ko sta Valenzuela in Barrundia dala Morazánu vsa gvatemalska sredstva, potrebna za rešitev morebitnih finančnih težav, ki jih je imel. Kriolci obeh strank so do zore slavili, da so končno dobili ''criollo caudillo'', kot je Morazán, ki je uspel zatrti upor.{{sfn|González Davison|2008|p=87-88}} [[File:Political Evolution of Central America and the Caribbean 1830 na.png|thumb|Zvezna republika Srednje Amerike (1823–1838) s prestolnico v mestu Gvatemala]] Morazán je izkupiček uporabil za podporo Los Altos in nato Pedro Valenzuela zamenjal z Marianom Rivera Pazom, članom klana Aycinena, čeprav temu klanu ni vrnil nobenega premoženja, zaplenjenega leta 1829. V maščevanje je Juan José de Aycinena y Piñol malo kasneje glasoval za razpustitev Srednjeameriške federacije v Salvadorju, zaradi česar se je Morazán moral vrniti v Salvador, da bi se boril za svoj zvezni mandat. Na tej poti je Morazán povečal represijo v vzhodni Gvatemali, kot kazen za pomoč Carreri. Ker je vedel, da je Morazán odšel v Salvador, je Carrera poskušal zavzeti mesto Salamá z majhno silo, ki je ostala, vendar je bil poražen in v boju izgubil svojega brata Laureana. Ker mu je ostalo le nekaj moških, je hudo ranjenemu uspelo pobegniti v Sanarate. Ko si je nekoliko opomogel, je napadel odred v Jutiapi in dobil majhno količino plena, ki ga je dal prostovoljcem, ki so ga spremljali. Nato se je pripravil na napad na Petapo blizu mesta Gvatemala, kjer je zmagal, čeprav z velikimi izgubami. Septembra istega leta je Carrera poskušal napasti glavno mesto Gvatemale, vendar ga je liberalni general Carlos Salazar Castro premagal na poljih Villa Nueva in Carrera se je moral umakniti. Po neuspešnem poskusu zavzetja Quetzaltenanga se je Carrera znašel obkoljen in ranjen. Moral je kapitulirati pred mehiškim generalom Agustínom Guzmanom, ki je bil v Quetzaltenangu od prihoda Vicenteja Filísole leta 1823. Morazán je imel priložnost ustreliti Carrero, a tega ni storil, ker je potreboval podporo gvatemalskih kmetov, da bi se zoperstavil napadom Francisca Ferrere v Salvadorju. Namesto tega je Morazán prepustil Carreri nadzor nad majhno utrdbo v Miti, brez orožja. Ker je vedel, da bo Morazán napadel Salvador, je Francisco Ferrera Carreri dal orožje in strelivo ter ga prepričal, da napade mesto Gvatemala. Medtem se je Salazar kljub vztrajnemu nasvetu, naj dokončno zatre Carrero in njegove sile, poskušal diplomatsko pogajati z njim; šel je celo tako daleč, da je pokazal, da se Carrere ne boji niti mu ne zaupa, tako da je odstranil utrdbe gvatemalske prestolnice, ki so bile vzpostavljene od bitke pri Villa Nueva. Izkoristil je Salazarjevo dobro vero in Ferrerovo orožje, Carrera pa je 13. aprila 1839 presenetil mesto Gvatemala; Salazar, Mariano Gálvez in Barrundia so pobegnili pred prihodom Carrerovih vojakov. Salazar je v pižami iskal zatočišče ter dosegel mejo preoblečen v kmeta. Ko je Salazar odšel, je Carrera za vodjo države ponovno postavil Rivera Paza. Med letoma 1838 in 1840 je secesionistično gibanje v mestu Quetzaltenango ustanovilo odcepitveno državo Los Altos in si prizadevalo za neodvisnost od Gvatemale. Najpomembnejši člani Liberalne stranke Gvatemale in liberalni sovražniki konservativnega režima so se preselili v Los Altos in zapustili izgnanstvo v Salvadorju. Liberalci v Los Altosu so začeli ostro kritizirati konservativno vlado Rivere Paza. Los Altos je bila regija z glavno proizvodno in gospodarsko dejavnostjo nekdanje države Gvatemale. Brez Los Altos so konservativci izgubili veliko virov, ki so Gvatemali zagotavljali hegemonijo v Srednji Ameriki. Gvatemalska vlada je poskušala doseči mirno rešitev, vendar sta sledili dve leti krvavih spopadov. 17. aprila 1839 je Gvatemala razglasila neodvisnost od Združenih provinc Srednje Amerike. Leta 1840 je Belgija začela delovati kot zunanji vir podpore za Carrerino gibanje za neodvisnost, da bi imela vpliv v Srednji Ameriki. ''Compagnie belge de colonization'' (Belgijska kolonizacijska družba), ki jo je naročil belgijski kralj [[Leopold I. Belgijski|Leopold I.]], je postala upravitelj Santo Tomas de Castilla in nadomestila propadlo britansko trgovsko in kmetijsko družbo vzhodne obale Srednje Amerike.<ref>{{navedi knjigo|title=Colonisation du district de Santo-Thomas de Guatemala par la Communauté de l'Union|publisher=Compagnie Belge de Colonisation|series=Collection de renseignements publiés ou recueillis par la Compagnie |year=1844|language=fr}}</ref> Čeprav je kolonija sčasoma razpadla, je Belgija še naprej podpirala Carrero sredi 19. stoletja, čeprav je bila Britanija še naprej glavni poslovni in politični partner Carrere. Rafael Carrera je bil leta 1844 izvoljen za gvatemalskega guvernerja. 21. marca 1847 se je Gvatemala razglasila za neodvisno republiko in Carrera je postal njen prvi predsednik. === Obdobje od 1871 do danes === Obdobje od 1871 do 1944 je znano kot liberalna nacionalna država. Gospodarska modernizacija države se je pospešila. Začelo se je obsežno gojenje kave in banan, slednje zlasti prek United Fruit Company. Z oktobrsko revolucijo leta 1944 in strmoglavljenjem takratnega diktatorja Jorgeja Ubica (1931–1944) se je v Gvatemali začelo demokratično desetletje. Predsednik Arévalo (1944–1949) je demokratiziral državo, uvedel svobodo tiska in uveljavil prvi delavski kodeks v zgodovini Gvatemale. Pod njegovim naslednikom Jacobom Arbenzom (1950–1954) so ​​bile izvedene obsežne zemljiške reforme. Takrat je okoli 2 % vseh velikih posestnikov imelo v lasti okoli 70 % zemlje, ki se je lahko uporabljala za kmetijstvo. Ameriško zunanje ministrstvo je začelo kampanjo proti Gvatemali. CIA je nato junija 1954 posredovala v sodelovanju z opozicijskimi gvatemalskimi vojaškimi silami (''operacija PBSUCCESS''). Dolga leta se je domnevalo, da je bila ta kampanja posledica posredovanja United Fruit Company (UFC). UFC je imel svoje največje plantaže v Gvatemali in je bil tudi lastnik Mednarodnih železnic Srednje Amerike in takratnega edinega karibskega pristanišča v državi, Puerto Barrios. Vendar pa je zaradi nedavno umaknjene tajnosti Cie o operaciji vpliv United Fruit Company precej omejen. Po teh informacijah bi morali intervencijo obravnavati bolj kot del Trumanove doktrine za preprečitev domnevne komunistične grožnje iz Srednje Amerike. Leta 1954 je bil Arbenz na pobudo ZDA strmoglavljen, zamenjal pa ga je diktator Carlos Castillo Armas. V zelo kratkem času je razveljavil vse družbene reforme, tudi začeto agrarno reformo. Leta 1957 je bil umorjen. Njegov naslednik je postal Ydígoras, prav tako iz vrst gvatemalske vojske, odgovoren za številne poboje in brutalno zatiranje različnih uporov v Gvatemali pod Ubicovo vladavino. Aktivna in pasivna volilna pravica žensk se je med letoma 1945 in 1985 razvila v več fazah: ustava iz leta 1879 je vzpostavila neposredno aktivno volilno pravico. Veljal je za vse pismene moške nad 21 let oziroma za tiste moške, ki so imeli urad, pokojnino ali druge dohodke. Volilna pravica žensk je bila uvedena z ustavo iz leta 1945 in volilnim zakonom iz leta 1946; Vendar pa so bile narejene razlike med različnimi stopnjami volilne pravice: volitve so bile obvezne za moške pismene moške, starejše od 18 let, medtem ko je bila tajna volilna pravica za pismene ženske neobvezna; za nepismene moške so bile volitve tajne, a javne. Leta 1956 je bilo uvedeno tajno glasovanje z obveznim glasovanjem za moške in ženske, ki so znali brati in pisati; nepismenim moškim ni bilo treba voliti; nepismene ženske niso smele glasovati.<ref name="Bendel363364">{{navedi knjigo |first1=Petra |last=Bendel |first2=Michael |last2=Krennerich |chapter=Guatemala |editor-first=Dieter |editor-last=Nohlen |title=Handbuch der Wahldaten Lateinamerikas und der Karibik'' (= ''Politische Organisation und Repräsentation in Amerika.'' Band 1) |publisher=Leske + Budrich |location=Opladen |year=1993 |isbn=3-8100-1028-6 |pages=359–388, 363–364}}</ref> Šele po desetletjih je bila pasivna volilna pravica žensk dosežena v enakem obsegu kot volilna pravica moških: leta 1946 je bila uvedena omejena pasivna volilna pravica žensk, ki je izključevala ženske, ki niso znale brati in pisati. Tudi po zakonskih spremembah leta 1956 nepismenim ženskam ni bilo dovoljeno voliti.<ref name="Martin157">Mart Martin: ''The Almanac of Women and Minorities in World Politics.'' Westview Press Boulder, Colorado, 2000, S. 157.</ref><ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |titel=– New Parline: the IPU’s Open Data Platform (beta) |werk=data.ipu.org |datum=1956-03-01 |sprache=en |abruf=2018-10-02 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230919223835/https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |date=2023-09-19 }}</ref> Ustava iz leta 1965 je pravico do kandidiranja razširila na vse državljane, vendar glasovanje še vedno ni bilo obvezno za ženske, ki niso znale brati ali pisati. Šele ustava iz leta 1985 je vzpostavila popolno enakopravnost žensk in moških glede volilne pravice. V Gvatemali je od leta 1960 potekala [[državljanska vojna]], ki je bila uradno končana šele leta 1996 s podpisom mirovne pogodbe. Do takrat je vojna zahtevala več kot 200.000 žrtev in ustvarila več kot milijon beguncev. Zlasti prek generala Efraína Ríosa Montta je boj diktature proti domorodnemu prebivalstvu dobil značilnosti genocida. Bombardirana so bila celotna območja države. Po podatkih Komisije za zgodovinsko razsvetljenost so vladne sile in zavezniške paravojaške enote odgovorne za 93 % nasilja v konfliktu, gverilske skupine pa za 3 % (4 % so neidentificirani).<ref>{{Internetquelle |url=https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |titel=Truth Commission: Guatemala |werk=USIP |datum=1997 |sprache=en |abruf=2023-05-01 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180406172030/https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |date=2018-04-06 }}</ref> Najpozneje od 1960-ih poteka tudi spopad za sosednjo državo Belize, katere ozemlje si v celoti ali delno lasti Gvatemala. Ko je Belize po osamosvojitvi leta 1981 zaprosil za članstvo v Združenih narodih, je bila Gvatemala edina od 145 prisotnih držav članic, ki je v Generalni skupščini ZN glasovala proti.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/36/PV.13 |titel=United Nations General assembly Thirty-Sixth Session: 13th Plenary Meeting: Agenda Item 20: Admission of New Members to the United Nations |datum=1981-09-25 |sprache=en |abruf=2019-05-11}}</ref> Gvatemalo je oktobra 2005 močno prizadel orkan Stan; v poplavah, zemeljskih in blatnih plazovih je umrlo več kot 1000 ljudi. Nasilje prejšnjih ideoloških konfliktov se je nadaljevalo v kriminalnih skupinah Marasa in mamilarske mafije. V letih 2010 in 2020 se je država pod več desničarskimi predsedniki še bolj pomaknila od že tako hudo bolne demokracije proti diktaturi. == Geografija == {{glavni|Geografija Gvatemale}} [[File:Un-guatemala.png|thumb|Zemljevid Gvatemale]] [[File:Guatemala Köppen.svg|thumb|Köppnova podnebna klasifikacija Gvatemale]] [[File:Quetzaltenango farm highlands 2009.jpg|thumb|Višavje Quetzaltenango]] === Lega === Gvatemala leži v Srednji Ameriki na 15° 30' severno, 90° 15' zahodno. To pomeni, da je geografsko središče ameriške dvojne celine v Gvatemali, natančneje v mestu Cuilapa. Površina države približno ustreza površini novih zveznih dežel. Na severu meji na Mehiko (962 km skupne meje), na vzhodu na Belize (266 km), na jugovzhodu s Hondurasom (256 km) in na jugu s Salvadorjem (203 km). Skupna dolžina meje je torej 1687 kilometrov. === Geomorfologija === Regija na pacifiški obali se imenuje Costa Sur (Južna obala). Je 40 do 50 kilometrov širok in 240 kilometrov dolg pas ravnine, za katerega naravno vegetacijo je značilen suh gozd. Obala je komaj strukturirana in ima le nekaj izboklin. Plaža je v bistvu črna mivka. Obalno pokrajino v bistvu sestavljajo aluvialna zemljišča, nastala iz rečnih nanosov. Severno od obalne regije je ozka, višja Boca Costa. Tla so tudi peščena. Teren ima včasih velike razlike v nadmorski višini na kratki razdalji in je prekrit z [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]]. Osrednje višavje, Altiplano de Guatemala, predstavlja približno četrtino ozemlja države, doseže širino od 100 do 150 kilometrov in je zanj značilnih več gorskih verig, ki potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, vključno s [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu in [[Sierra de los Cuchumatanes]] na severu visokogorja. Del Sierra Madre de Chiapas je veriga [[vulkan]]ov. Na zahodu je eden najvišjih vulkanov v Srednji Ameriki, [[Tajumulco (vulkan)|Tajumulco]]. Na 4220 m se dviga nad gvatemalskim višavjem. Proti vzhodu se višina vulkanov zmanjšuje. Večina je sorazmerno mladih [[stratovulkan]]ov, ki nastanejo s stikom [[Kokosova plošča|Kokosove plošče]], [[Karibska plošča|Karibske plošče]] in [[Severnoameriška plošča|Severnoameriške plošče]]. Preostalo visokogorje je večinoma na nadmorski višini od 1500 do 3000 metrov. Podtalje je sestavljeno predvsem iz [[granit]]a, [[skrilavec|skrilavca]] in geološko starega [[apnenec|apnenca]] in [[peščenjak]]a iz [[paleozoik]]a ter njihovih produktov preperevanja. Višavja pokrivajo travišča [[páramo]] in [[tropski deževni gozd|montanski deževni gozd]]. Altiplano je najbolj naseljena regija Gvatemale; tam so med drugim prestolnica in druga največja mesta, ki večinoma ležijo v dolinah z ugodno klimo. Območje vzhodno in severovzhodno od prestolnice do jezera [[Izabal]] in meje s Hondurasom in Salvadorjem se imenuje ''Oriente''. Gre za pretežno suho območje. Páramo deloma preide v trnovo [[savana|savano]]. Rodovitna kmetijska regija se razprostira le ob [[Motagua (reka)|reki Motagua]]. Na severovzhodu države okoli jezera Izabal in na karibski obali pa je na drugi strani veliko padavin in tropskega deževnega gozda. Regije severno od osrednjega višavja imajo zmerno podnebje, veliko padavin in prehode med tropskim deževnim gozdom, oblačnim gozdom in montanskim deževnim gozdom. Pokrajino marsikje zaznamuje močno zakrasel apnenec. Najsevernejši del države, ''Petén'', je nižina s skoraj neprekinjenim tropskim deževnim gozdom. Na meji z Belizejem je le večja borova savana. Za geologijo je značilna delno zakrasela apnenčasta plošča polotoka [[Jukatan]]. Regija predstavlja največji del ozemlja države, vendar je le redko poseljena. === Podnebje === Ravni in rodovitni obalni pas na Pacifiku ima stalno vlažno tropsko podnebje, čeprav največje količine dežja, do 5000 milimetrov na leto, padejo na karibsko obalo in nad Petén na severu. Prevladujoči zračni tok in najpomembnejši vir dežja je severovzhodni [[pasat]]. Za visokogorje so značilni zelo različni podnebni pasovi. Zaradi lege med 1300 in 1800 metri nadmorske višine je skoraj vse leto milo podnebje z dnevnimi temperaturami med 18 in 28 stopinjami Celzija. V višjih legah lahko temperatura zraka močno pade, predvsem januarja in februarja. Poleg tega se vsako leto v začetku maja v gorah začne izrazito deževno obdobje z vsakodnevnimi intenzivnimi padavinami. Oktobra se konča deževna sezona. Ker oblaki pasatnega vetra padajo predvsem v severnih predelih visokogorja, prejmejo višja območja Altiplana le 600 do 1500 milimetrov dežja na leto. Na obeh obalah in v Peténu doseže povprečna letna temperatura najvišjo vrednost pri 26 stopinjah Celzija. Najnižje povprečne temperature so dosežene v zahodnem Altiplanu in sicer slabih 15 stopinj. Oktobra 2005 je orkan Stan marsikje povzročil poplave in plazove. Glede na poročilo WorldRiskReport 2021 je Gvatemala uvrščena na 10. mesto med državami z največjim tveganjem za nesreče na svetu. === Rastlinstvo in živalstvo === Približno 35 odstotkov površine države pokriva [[gozd]], od tega 45,4 odstotka obdelan (leta 2006). Preostala gozdna površina je zavarovana. Največje zavarovano območje je [[Biosferni rezervat Maja]] ({{lang-es|Reserva de la Biósfera Maya}} na severu države. Vendar pa je varstvo narave kronično zanemarjeno v vseh delih države, tako da je izguba gozdov vedno večja. Severni del države je večinoma prekrit s tropskim deževnim gozdom. Osrednji del države pa je zaradi hude suše in nadmorske višine sestavljen iz borove savane, medtem ko so na gorskih straneh večinoma tropski gorski in oblačni gozdovi. Višavje v notranjosti je bolj suho in ima značilno savansko vegetacijo s travnatimi površinami in posameznimi drevesi, ponekod pa tudi mešane gozdove bora in hrasta. Nižavja na pacifiški obali so na vzhodu pokrita s suhim gozdom in na zahodu s tropskimi mokrimi gozdovi, nižave ob Karibskem morju pa imajo tudi tropske mokre gozdove. Majhni gozdovi [[mangrova|mangrov]] so prisotni tudi na obalah. Predvsem v gozdnatih nižinah je bogata [[biotska raznovrstnost]]. Čeprav so postali redkejši, lahko najdemo tudi opice in [[tapirji|tapirje]], pa tudi [[ozelot]]e, [[jaguar]]je in [[pekariji|pekarije]]. Med plazilci deževnega gozda velja izpostaviti številne vrste kač ter krokodile in legvane. V deževnih gozdovih so tudi številne vrste ptic. Približno 35 cm visok [[sijajni kvecal]] – heraldična žival Gvatemale – je na primer s svojim mavrično zelenim perjem, ki lahko zraste do enega metra dolgo, ena najbolj barvitih ptic v tropskem deževnem gozdu. === Metropolitanska območja === Leta 2021 je 52 odstotkov prebivalcev Gvatemale živelo v mestih.<ref name="BevStadt">{{Internetquelle |url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL.IN.ZS?locations=GT |titel=Urban population (% of total population) |hrsg=Weltbank|abruf=2023-05-01 |sprache=en}}</ref> Višavje je kulturno in najbolj naseljeno središče Gvatemale. Današnja prestolnica [[Gvatemala (mesto)]] leži v nižjem delu tega visokogorja. Najpomembnejša mesta imajo naslednje podatke o številu prebivalcev (od 1. oktobra 2013): {{div col|colwidth=20em}} * [[Gvatemala (mesto)]] 1.125.000 * Villa Nueva 720.000 * Mixco 700.000 * Quetzaltenango 165.000 * Chinautla 155.000 * Huehuetenango 150.000 * Escuintla 150.000 * Chimaltenango 145.000 * Petapa 132.000 * San Juan Sacatepéquez 113.000 * Villa Canales 104.000 * Amatitlán 102.000 * Santa Lucía Cotzumalguapa 101.000 * Puerto Barrios 78.000 * Cobán 68.000 * Chichicastenango 67.000 * San Pedro Sacatepéquez 65.000 * Jalapa 63.000 * Santa Catarina Pinula 62.000 * Momostenango 62.000 * [[Antigua Gvatemala]] 60.000 {{div col end}} == Gospodarstvo == [[File:GDP_per_capita_development_in_El_Salvador,_Guatemala_and_Honduras.svg|upright=1.3|thumb|right|Zgodovinski razvoj BDP na prebivalca v Salvadorju, Gvatemali in Hondurasu]] [[File:Guatemala Product Exports (2019).svg|upright=1.3|thumb|right|Sorazmerna zastopanost izvoza Gvatemale, 2019]] [[File:Fields in Quetzaltenango.jpg|thumb|Polja v Quetzaltenangu]] Gvatemala je največje gospodarstvo v Srednji Ameriki, z BDP na prebivalca 5200 USD. Vendar se Gvatemala sooča s številnimi socialnimi težavami in je ena najrevnejših držav Latinske Amerike. Porazdelitev dohodka je zelo neenakomerna, saj je več kot polovica prebivalstva pod nacionalnim pragom revščine in nekaj več kot 400.000 (3,2 %) brezposelnih. CIA World Fact Book meni, da je leta 2009 54,0 % prebivalstva Gvatemale živelo v revščini.<ref>{{navedi splet |title=Guatemala: An Assessment of Poverty |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |publisher=World Bank |access-date=9 January 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100302150027/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |archive-date=2 March 2010 |url-status=live }}</ref> Leta 2010 je gvatemalsko gospodarstvo zraslo za 3 % in si postopoma opomoglo po krizi iz leta 2009, kar je posledica zmanjšanja povpraševanja iz ZDA in drugih srednjeameriških trgov ter upočasnitve tujih naložb sredi svetovne recesije. Nakazila Gvatemalcev, ki živijo v Združenih državah, zdaj predstavljajo največji posamezni vir tujega dohodka (dve tretjini izvoza in ena desetina BDP). Nekateri glavni izvozni izdelki Gvatemale so sadje, zelenjava, rože, ročna dela, tkanine in drugo. Je vodilni izvoznik [[kardamom]]a<ref>{{navedi splet |url=https://pdf.usaid.gov/PDF_DOCS/PA00KNZM.PDF |title=The World Market for Cardamom |publisher=USAID |accessdate=2023-11-16 |archive-date=2023-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230607171538/https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PA00KNZM.pdf |url-status=dead }}</ref> in [[kava|kave]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/guatemala-coffee-idUSL5N2N64FX |title=Guatemala's coffee exports to fall up to 3% this season |date=19 May 2021 |work=Reuters}}</ref> Zaradi naraščajočega povpraševanja po biogorivih država raste in izvaža vedno več surovin za proizvodnjo biogoriv, zlasti [[sladkorni trs|sladkornega trsa]] in [[palmovo olje|palmovega olja]]. Kritiki pravijo, da ta razvoj vodi v višje cene osnovnih živil, kot je [[koruza]], ki je glavna sestavina gvatemalske prehrane. Kot posledica subvencioniranja koruze iz ZDA, Gvatemala uvozi skoraj polovico svoje koruze iz Združenih držav Amerike, ki porabi 40 odstotkov svojega pridelka za proizvodnjo biogoriv.<ref>[https://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html As Biofuel Demands Grows, So Do Guatemala's Hunger Pangs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130108075322/http://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html |date=8 January 2013 }}. The New York Times. 5 January 2013</ref> Leta 2014 je vlada razmišljala o načinih za legalizacijo proizvodnje [[mak]]a in [[marihuana|marihuane]], v upanju, da bo obdavčila proizvodnjo in uporabila davčne prihodke za financiranje programov za preprečevanje uživanja drog in drugih socialnih projektov.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-guatemala-drugs/guatemala-sees-opium-poppies-as-potential-revenue-spinners-idUSBREA460ZH20140507 Guatemala sees opium poppies as potential revenue-spinners] Reuters. 7 May 2014. Retrieved 6 January 2020.</ref> Bruto domači proizvod (BDP) po pariteti kupne moči (PKM) je bil leta 2010 ocenjen na 70,15 milijarde USD. Storitveni sektor je največji sestavni del BDP s 63 %, sledita mu industrijski sektor s 23,8 % in kmetijski sektor s 13,2 % (ocena 2010). Rudniki proizvajajo [[zlato]], [[srebro]], [[cink]], [[kobalt]] in [[nikelj]].<ref>Dan Oancea [http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf Mining In Central America]. Mining Magazine. January 2009 {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110516031334/http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |date=16 May 2011 }}</ref> Kmetijstvo predstavlja približno dve petini izvoza in polovico delovne sile. Ekološka kava, sladkor, tekstil, sveža zelenjava in banane so glavni izvozni izdelki države. Leta 2010 je bila inflacija 3,9-odstotna. Mirovni sporazumi iz leta 1996, ki so končali desetletja trajajočo državljansko vojno, so odstranili veliko oviro za tuje naložbe. Turizem je zaradi novih tujih naložb postal vedno večji vir prihodkov za Gvatemalo. Marca 2006 je kongres Gvatemale ratificiral sporazum o prosti trgovini med [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] in Srednjo Ameriko (DR-CAFTA) med več srednjeameriškimi državami in Združenimi državami.<ref>{{navedi splet|url=http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |title=Guatemala Report 2006: Summary Review |access-date=15 January 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208022731/http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |archive-date=8 February 2007 }} ''Amnesty International'', 2006. Retrieved 26 January 2007.</ref> Gvatemala ima tudi sporazume o prosti trgovini s Tajvanom in Kolumbijo. === Turizem === [[File:Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg|thumb|Kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], Unescov seznam svetovne dediščine]] Turizem je postal eno glavnih gonil gospodarstva, leta 2008 pa je turizem gospodarstvu ocenjen na 1,8 milijarde dolarjev. Gvatemala letno sprejme približno dva milijona turistov. V zadnjih letih se je povečalo število ladij za križarjenje, ki obiščejo gvatemalska morska pristanišča, kar vodi do večjega števila turistov. Turistične destinacije vključujejo majevska arheološka najdišča (npr. [[Tikal]] v Petenu, Quiriguá v Izabalu, Iximche v Chimaltenangu in mesto Gvatemala), naravne znamenitosti (npr. [[jezero Atitlan]] in [[Semuc Champey]]) in zgodovinska mesta, kot je kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], ki je priznano kot Unescov seznam kulturne dediščine. == Demografija == [[File:santiago de atitlan natives 2009.JPG|thumb|left|Tz'utujil moški v Santiago Atitlánu]] [[File:antigua guatemala women 2009.JPG|thumb|Gvatemalske ženske v Antigua Gvatemala]] Gvatemala ima 17.608.483 prebivalcev (ocena 2021). S samo 885.000 leta 1900 je to najhitrejša rast prebivalstva na zahodni polobli v 20. stoletju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |title=Population Statistics |publisher=Populstat.info |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100522101502/http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |archive-date=22 May 2010 |url-status=live }}</ref> Prvi popis prebivalstva v Republiki Gvatemali je bil opravljen leta 1778. Popisi za leta 1778, 1880, 1893 in 1921 so bili uporabljeni kot stari papir in ne obstajajo več, čeprav so bili ohranjeni njihovi statistični podatki. Popisi niso bili opravljeni v rednih intervalih. Popis prebivalstva iz leta 1837 je bil takrat diskreditiran; statistik Don Jose de la Valle je izračunal, da je bilo leta 1837 v Gvatemali 600.000 prebivalcev. Popis iz leta 1940 je bil sežgan. Gvatemala je močno centralizirana: promet, komunikacije, poslovanje, politika in najpomembnejše mestne dejavnosti se odvijajo v glavnem mestu Gvatemala, katerega mestno območje ima skoraj tri milijone prebivalcev. Ocenjena mediana starosti v Gvatemali je 20 let, 19,4 za moške in 20,7 leta za ženske. Gvatemala je demografsko ena najmlajših držav na zahodni polobli, primerljiva z večino osrednje Afrike in Irakom. Delež prebivalstva, mlajšega od 15 let, je leta 2010 znašal 41,5 %, 54,1 % je bilo starih od 15 do 65 let, 4,4 % pa je bilo starih 65 let ali več.<ref name="WPP 2012">{{navedi splet|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110506065230/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|url-status=dead|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|archive-date=6 May 2011|website=population.un.org}}</ref> == Kultura == [[File:Rigoberta Menchu 2009 cropped.jpg|thumb|upright|Pisateljica Rigoberta Menchú]] Mesto Gvatemala je dom številnih državnih knjižnic in muzejev, vključno z nacionalnim arhivom, nacionalno knjižnico ter Muzejem arheologije in etnologije, ki ima obsežno zbirko majevskih artefaktov. Ponaša se tudi z zasebnimi muzeji, kot sta Muzej avtohtonega tekstila in oblačil Ixchel in Museo Popol Vuh, ki se osredotoča na arheologijo Majev. Oba muzeja sta v kampusu Universidad Francisco Marroquín. Večina od 329 občin v državi ima vsaj majhen muzej. === Umetnost === Gvatemala je ustvarila veliko avtohtonih umetnikov, ki sledijo stoletnim predkolumbovskim tradicijam. Kot odraz gvatemalske kolonialne in postkolonialne zgodovine so srečanja z več svetovnimi umetniškimi gibanji ustvarila tudi množico umetnikov, ki so združili tradicionalno primitivistično ali naivno estetiko z evropskimi, severnoameriškimi in drugimi tradicijami. ''Escuela Nacional de Artes Plásticas Rafael Rodríguez Padilla'' je vodilna umetniška šola v Gvatemali in več vodilnih avtohtonih umetnikov, ki so tudi diplomirali na tej šoli, dela v stalni zbirki Museo Nacional de Arte Moderno v glavnem mestu. Sodobni gvatemalski umetniki, ki so si pridobili ugled zunaj Gvatemale, so Dagoberto Vásquez, Luis Rolando Ixquiac Xicara, Carlos Mérida,<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |title=retrieved September 28, 2009 |publisher=Latinartmuseum.com |date=1 October 2009 |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100526201936/http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |archive-date=26 May 2010 |url-status=live }}</ref> Aníbal López, Roberto González Goyri in Elmar René Rojas.<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |title=Elmar Rojas y la utopia pictorica latinoamercana |publisher=Latinartmuseum.com |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531042052/http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |archive-date=31 May 2010 |url-status=live }}</ref> === Literatura === Gvatemalska nacionalna nagrada za književnost je enkratna nagrada, ki priznava opus posameznega pisca. Od leta 1988 ga vsako leto podeljuje Ministrstvo za kulturo in šport. [[Miguel Ángel Asturias]] je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]] leta 1967. Med njegovimi slavnimi knjigami je ''El Señor Presidente'', roman, ki temelji na vladi Manuela Estrade Cabrere. [[Rigoberta Menchú]], dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] za boj proti zatiranju staroselcev v Gvatemali, je znana po svojih knjigah ''Jaz, Rigoberta Menchú''<ref>{{navedi knjigo |title=I, Rigoberta Menchu: An Indian Woman in Guatemala|url=https://archive.org/details/irigobertamenchu0000menc_r1q6|isbn = 978-1844674183| last1 = Menchú| first1 = Rigoberta|year = 2010| publisher=Verso Books }}</ref> in ''Prestopanje meja''.<ref>{{navedi knjigo|title=Crossing Borders|year=1998|isbn=1859848931|url=https://archive.org/details/crossingborders00menc}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet |author=Banco de Guatemala |url=http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/en/currency%20and%20bills/Monedas%20y%20Billetes%20Translation.htm&e=18108 |title=Ilustraciones de Cada una de las 11 Denominaciones. Anverso y Reverso |website=Banguat.gob.gt |language=es |date=29 December 1996 |access-date=22 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070607011018/http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=%2Fen%2Fcurrency+and+bills%2FMonedas+y+Billetes+Translation.htm&e=18108 |archive-date=7 June 2007 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo|last=Blakeley|first=Ruth|date=2009|title=State Terrorism and Neoliberalism: The North in the South|url=http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0415686174|access-date=8 September 2020|archive-date=14 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614055306/http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|year=1997|title=American Indian languages: The historical linguistics of Native America|url=https://archive.org/details/americanindianla0000camp|location=New York, NY|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-509427-1}} * {{navedi knjigo|first=Allan|last=Cooper|year=2008|title=The Geography of Genocide|publisher=[[University Press of America]]|isbn=978-0-7618-4097-8|url=https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|page=171|access-date=17 October 2020|archive-date=22 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122160245/https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Foster|first=Lynn V.|year=2000|title=A Brief History of Central America|url=https://archive.org/details/briefhistoryofce0000fost_p8b3|location=New York, NY|publisher=Facts on File, Inc.|isbn=0-8160-3962-3}} * {{navedi knjigo|last=González Davison|first=Fernando|year=2008|title=La montaña infinita; Carrera, caudillo de Guatemala|publisher=Artemis y Edinter|location=Guatemala|isbn=978-84-89452-81-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last=Solano|first=Luis |url=http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|title=Contextualización histórica de la Franja Transversal del Norte (FTN)|publisher=Centro de Estudios y Documentación de la Frontera Occidental de Guatemala, CEDFOG|year=2012|access-date=31 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113172058/http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|archive-date=13 November 2014}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala}} {{Wikipotovanje|Guatemala}} * [https://web.archive.org/web/20130117025729/http://uzonreport.com/?page_id=124 Guatemala After the War 1996–2000, photographs by Jorge Uzon] (archived 17 January 2013) * [https://web.archive.org/web/20180309063237/http://latitudylongitud.com/ Guatemala Map Search with Longitude and Latitude] (archived 9 March 2018) * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/701217/Guatemala Guatemala&nbsp;– Country Article] – ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://web.archive.org/web/20090814100556/http://www.guatemala.gob.gt/ Government of Guatemala] {{in lang|es}} (archived 14 August 2009) * [https://web.archive.org/web/20081210073759/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-g/guatemala.html Chief of State and Cabinet Members] (archived 10 December 2008) * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guatemala/ Guatemala]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://www.pbase.com/perrona/faces_of_central_america Photo Guatemala, Rigoberta Menchu] * {{Wikiatlas|Guatemala}} {{Central America}} {{OAS}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gvatemala| ]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] pnykddlo64w57lo8uyb4e8xok5yip45 6752877 6752853 2026-09-19T16:34:00Z Ljuba24b 92351 /* Turizem */ np 6752877 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Gvatemala | common_name = Gvatemala | native_name = {{native name|es|República de Guatemala}} | image_flag = Flag of Guatemala.svg | image_coat = Coat of arms of Guatemala.svg | national_motto = {{unbulleted list |"''Libre Crezca Fecundo''"{{sfn|Banco de Guatemala|1996}} (špansko)<br />("Rasti svobodno in plodno") }} | national_anthem = {{Lang|es|Himno Nacional de Guatemala}} | other_symbol = ''La Granadera''<br />("Grenadirjeva pesem")<br />{{center|[[File:La_Granadera.ogg]]}} | other_symbol_type = March: | image_map = {{switcher|[[File:Guatemala (orthographic projection).svg|frameless]]|Lega na zahodni hemisferi|[[File:Un-guatemala.png|frameless]]|Meje Gvatemale in sosednjih držav}} | map_caption = | image_map2 = | map_caption2 = | capital = [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] | coordinates = {{Coord|14|38|N|90|30|W|type:city}} | largest_city = capital | official_languages = gvatemalska španščina | ethnic_groups = {{unbulleted list |56,01% Ladino / [[Mestici]] |41,66% [[Maji]] |1,77% Xinca |0,19% Afro-Gvatemalčani |0,13% [[Garifuna]] |0,24% drugi }} | ethnic_groups_year = 2018<ref name="censopoblacion.gt">{{navedi splet |url=https://www.censopoblacion.gt/mapas |title=Portal de Resultados del Censo 2018 |publisher=Censopoblacion.gt |date= |accessdate=2022-04-14 |archive-date=2019-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191217015625/https://www.censopoblacion.gt/mapas |url-status=dead }}</ref> | demonym = Gvatemalčan/ka<br />Chapín | government_type = Unitarna predsedniška republika | leader_title1 = Predsednik | leader_name1 = Bernardo Arévalo | leader_title2 = Podpredsednica | leader_name2 = Karin Herrera | legislature = Kongres republike | sovereignty_type = Osamosvojitev | established_event1 = razglašena <br />iz Španskega imperija | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = razglašena od<br />[[Prvega mehiškega imperija]] | established_date2 = 1. julij 1823 | established_event3 = razglašena od [[Zvezna republika Srednja Amerika]] | established_date3 = 17. april 1839 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 31. maj 1985 | area_km2 = 108.889 | area_rank = 105. | percent_water = 0,4 | population_estimate = 18.636.532<ref>[https://theworldfactbook.org/country/guatemala.html CIA World Factbook]</ref> | population_estimate_year = 2025 | population_estimate_rank = 70. | population_density_km2 = 166 | population_density_rank = 76. | GDP_PPP = 201,365 mrd. $<ref name="IMFWEO.GT">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=258,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Guatemala) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=13 October 2023}}</ref> | GDP_PPP_rank = 77. | GDP_PPP_year = 2023 | GDP_PPP_per_capita = 10.595 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 121. | GDP_nominal = 102,765 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 70. | GDP_nominal_year = 2023 | GDP_nominal_per_capita = 5407 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 108. | Gini = 48,3 <!--number only--> | Gini_year = 2014 | Gini_change = <!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=GT |title=GINI index (World Bank estimate) |publisher=World Bank |website=data.worldbank.org |access-date=7 March 2019}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,627 <!--number only--> | HDI_year = 2021<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year--> | HDI_change = zmanjšanje | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=16 October 2022}}</ref> | HDI_rank = 135. | currency = [[gvatemalanski kvecal]] | currency_code = GTQ | time_zone = [[Central Time Zone|CST]] | utc_offset = −6 | calling_code = +502 | cctld = .gt }} '''Gvatemala''' ([gvatemála], {{IPA-es|ɡwateˈmala|lang|ES-pe - Guatemala.ogg}}; {{IPA|es|ɡwateˈmala|lang|LL-Q1321 (spa)-Enohecruzl79-Guatemala.wav}};{{langx|kek|Watemaal}}; [[Kaqchikel language|Kaqchikel]] and {{langx|quc|Iximulew}}; {{langx|mam|Twitz Paxil}}}}) uradno '''Republika Gvatemala''' ({{Langx|es|República de Guatemala|link=no}} {{IPA|es|reˈpuβlika ðe ɣwateˈmala|}}) je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na severovzhodu na [[Belize]], na vzhodu na [[Honduras]] in na jugovzhodu na [[Salvador]]. Na jugu se ga dotika [[Tihi ocean|Tihega oceana]], na severovzhodu pa na [[Honduraški zaliv]]. Z ocenjenim prebivalstvom okoli 18,6 milijona je Gvatemala najbolj naseljena država v Srednji Ameriki, 4. najbolj naseljena država v Severni Ameriki in 11. najbolj naseljena država v Ameriki. Je reprezentativna demokracija z glavnim in največjim mestom ''Nueva Guatemala de la Asunción'', znanim tudi kot [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] najbolj naseljenim mestom v Srednji Ameriki. Ozemlje sodobne Gvatemale je gostilo jedro [[Maji|majevske civilizacije]], ki se je raztezala po celotni Srednji Ameriki. V 16. stoletju so večino tega območja osvojili [[Španci]] in ga razglasili za del podkraljestva [[Nova Španija]]. Gvatemala se je leta 1821 osamosvojila od Španije in Mehike. Leta 1823 je postala del Zvezne republike Srednje Amerike, ki je do leta 1841 razpadla. Od sredine do konca 19. stoletja je Gvatemala trpela zaradi kronične nestabilnosti in državljanskih spopadov. Od začetka 20. stoletja mu je vladala vrsta diktatorjev, ki sta jih podpirala United Fruit Company in vlada Združenih držav. Leta 1944 je bil avtoritarni voditelj Jorge Ubico strmoglavljen s prodemokratičnim vojaškim udarom, kar je sprožilo desetletno revolucijo, ki je vodila do obsežnih družbenih in gospodarskih reform. Vojaški udar leta 1954, ki so ga podprle ZDA, je končal revolucijo in vzpostavil diktaturo.{{sfn|Blakeley|2009|p=[https://books.google.com/books?id=rft8AgAAQBAJ&pg=PA92 92]}} Od leta 1960 do 1996 je Gvatemala preživela krvavo [[Državljanska vojna|državljansko vojno]] med vlado, ki so jo podpirale ZDA, in levičarskimi uporniki, vključno z genocidnimi poboji majevskega prebivalstva, ki jih je izvajala vojska.{{sfn|Cooper|2008|p=171}}{{sfn|Solano|2012|pp=3–15}} Mirovni sporazum, ki so ga izpogajali Združeni narodi, je privedel do nadaljnje gospodarske rasti in uspešnih demokratičnih volitev, čeprav revščina, kriminal, trgovina z drogami in civilna nestabilnost ostajajo glavna vprašanja. Čeprav je bogato z izvoznim blagom, se približno četrtina prebivalstva (4,6 milijona) sooča z nezanesljivo preskrbo s hrano, ki jo je še poslabšala nenehna prehrambena kriza, ki je posledica ruske invazije na Ukrajino.<ref>{{navedi splet |last=tagesschau.de |title=Liveblog: ++ "Verzögerung kostet Menschenleben" ++ |url=https://www.tagesschau.de/newsticker/liveblog-ukraine-dienstag-135.html |access-date=2022-06-14 |website=tagesschau.de |language=de}}</ref> Obilje biološko pomembnih in edinstvenih ekosistemov v Gvatemali vključuje številne endemične vrste in prispeva k temu, da je Srednja Amerika označena kot žarišče biotske raznovrstnosti.[15] == Etimologija == Ime ''Gvatemala'' izhaja iz [[nahuatl]]ske besede ''Cuauhtēmallān'' ali 'kraj številnih dreves', izpeljanke majevske besede ''K'iche'' za 'številna drevesa'{{sfn|Campbell|1997}}<ref>{{navedi splet|author=Troika study abroad programs|url=http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|title=Guatemala|website=Community colleges for international development|year=2006|archive-url=https://web.archive.org/web/20100918111113/http://ccidinc.org/programs/countries.php?country_id_number=3|archive-date=18 September 2010|access-date=12 June 2012}}</ref> ali, morda bolj natančno, za ''Cuate /Cuatli'' drevo ''Eysenhardtia''. To je bilo ime, ki so ga [[Tlaxcala|tlaxcalteški]] bojevniki, ki so spremljali [[Pedro de Alvarado|Pedra de Alvarada]] med španskim osvajanjem, dali temu ozemlju.<ref>{{navedi splet|url=http://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|title=Guatemala Rainforest Interesting fact |website=Rain Forest Wordpress |date=4 April 2013|access-date=22 September 2013|archive-date=6 November 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181106183740/https://rainforestcentralamerica.wordpress.com/2013/04/04/guatemala-rainforest-fact/|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Gvatemale}} === Predkolumbovsko obdobje === Prvi dokazi o človekovem bivanju v Gvatemali segajo v leto 12.000 pr. n. št. Arheološki dokazi, kot so puščične konice iz [[obsidian]]a, najdene v različnih delih države, kažejo na prisotnost človeka že leta 18.000 pred našim štetjem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |title=Ancient Guatemala |publisher=Authentic Maya |author=Mary Esquivel de Villalobos |access-date=29 April 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070523103423/http://www.authenticmaya.com/ancient_guatemala.htm |archive-date=23 May 2007 }}</ref> Obstajajo arheološki dokazi, da so bili zgodnji gvatemalski naseljenci lovci-nabiralci. Pridelovanje koruze so ljudje razvili do leta 3500 pred našim štetjem. Najdišča iz leta 6500 pred našim štetjem so bila najdena v regiji Quiché v visokogorju ter Sipacate in Escuintla na osrednji pacifiški obali. Arheologi delijo predkolumbovsko zgodovino [[Mezoamerika|Mezoamerike]] na predklasično obdobje (3000 pr. n. št. do 250 n. št.), klasično obdobje (250 do 900 n. št.) in postklasično obdobje (900 do 1500 n. št.).<ref>{{navedi splet |url=http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |title=Chronological Table of Mesoamerican Archaeology |publisher=Regents of the University of California : Division of Social Sciences |access-date=29 April 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070406020436/http://weber.ucsd.edu/~dkjordan/arch/mexchron.html |archive-date=6 April 2007 |url-status=live }}</ref> Raziskovalci so predklasiko do nedavnega obravnavali kot formativno obdobje, v katerem so ljudstva običajno živela v kočah v majhnih vaseh kmetov, z nekaj stalnimi zgradbami. Ta pojem je bil od poznega 20. stoletja izpodbijan z odkritji monumentalne arhitekture iz tistega obdobja, kot so mesta Nakbé, Xulnal, El Tintal, Wakná in El Mirador v porečju Mirador. [[File:Tikal mayan ruins 2009.jpg|thumb|upright=1.35|Majevsko mesto Tikal]] Klasično obdobje mezoameriške civilizacije ustreza vrhuncu civilizacije Majev. Predstavlja ga nešteto najdišč po vsej Gvatemali, čeprav je največja koncentracija v Peténu. Za to obdobje je značilna urbanizacija, nastanek neodvisnih mestnih držav in stik z drugimi mezoameriškimi kulturami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|title=John Pohl's MESOAMERICA: CHRONOLOGY: MESOAMERICAN TIMELINE|access-date=3 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160708111303/http://www.famsi.org/research/pohl/chronology.html|archive-date=8 July 2016|url-status=live}}</ref> To je trajalo približno do leta 900 našega štetja, ko je klasična majevska civilizacija propadla.<ref name="Gill 2000">{{navedi knjigo|last=Gill|first=Richardson Benedict|year=2000|title=The Great Maya Droughts|url=https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|publisher=University of New Mexico Press|page=384|isbn=0-8263-2774-5|access-date=6 November 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20160123214943/https://books.google.com/books?id=DRt5RnlBTq0C|archive-date=23 January 2016|url-status=live}}</ref> Maji so zapustili mnoga mesta v osrednjem nižavju ali pa jih je pobila lakota, ki jo je povzročila suša. O vzroku propada se razpravlja, vendar teorija o suši pridobiva veljavo, podprta z dokazi, kot so jezerska dna, starodavni cvetni prah in drugi. Niz dolgotrajnih suš v sicer sezonski puščavi naj bi zdesetkal Maje, ki so se zanašali na redne padavine, da bi vzdrževali svojo gosto poseljenost. Postklasično obdobje predstavljajo regionalna kraljestva, kot so Itza, Kowoj, Yalain in Kejache v Peténu ter Mam, Ki'che', Kackchiquel, Chajoma, Tz'utujil, Poqomchi', Q'eqchi' in Ch 'orti' ljudstva v visokogorju. Njihova mesta so ohranila številne vidike majevske kulture. Civilizacija Majev si deli številne značilnosti z drugimi mezoameriškimi civilizacijami zaradi visoke stopnje interakcije in kulturne razpršenosti, ki je bila značilna za regijo. Napredek, kot so pisanje, epigrafika in koledar, ni izviral iz Majev; vendar jih je njihova civilizacija popolnoma razvila. Vpliv Majev lahko zaznamo od Hondurasa, Belizeja, Gvatemale in severnega Salvadorja do severneje kot v osrednji Mehiki, več kot 1000 km od območja Majev. Veliko zunanjih vplivov najdemo v majevski umetnosti in arhitekturi, za katere se domneva, da so posledica trgovine in kulturne izmenjave, ne pa neposrednega zunanjega osvajanja. === Špansko obdobje (1519–1821) === [[File:Pedro de Alvarado (Tomás Povedano).jpg|thumb|upright|Konkvistador Pedro de Alvarado je vodil začetna španska prizadevanja za osvojitev Gvatemale.<ref name="Lovell05p58">Lovell 2005, p. 58.</ref>]] Ko so prispeli v Novi svet, so Španci začeli več odprav v Gvatemalo, z začetkom leta 1519. Kmalu je španski stik povzročil epidemijo, ki je uničila domorodno prebivalstvo. [[Hernán Cortés]], ki je vodil špansko osvajanje Mehike, je dovolil kapitanom Gonzalu de Alvaradu in njegovemu bratu Pedru de Alvaradu, da osvojita to deželo. Alvarado se je sprva povezal z narodom Kaqchikel, da bi se boril proti njihovim tradicionalnim tekmecem narodom K'iche' (Quiché). Alvarado se je kasneje obrnil proti Kaqchikelom in sčasoma spravil celotno regijo pod špansko oblast. V kolonialnem obdobju je bila Gvatemala ''audiencia'', generalna kapitanija (''Capitanía General de Guatemala'') Španije in del Nove Španije (Mehika).{{sfn|Foster|2000|pp=69–71}} Prva prestolnica, Villa de Santiago de Guatemala (zdaj znana kot Tecpan Guatemala), je bila ustanovljena 25. julija 1524 v bližini Iximchéja, glavnega mesta Kaqchikel. Prestolnica je bila 22. novembra 1527 premaknjena v Ciudad Vieja zaradi napada Kaqchikel na Villa de Santiago de Guatemala. Zaradi svoje strateške lege na ameriški pacifiški obali je Gvatemala postala dopolnilno vozlišče transpacifiške trgovine [[Manilski galeoni|Manilske galeone]], ki je povezovala Latinsko Ameriko z Azijo preko Filipinov v španski lasti.<ref>[https://www.academia.edu/44625493/Connecting_China_with_the_Pacific_World Connecting China with the Pacific World By Angela Schottenhammer](2019) (Page 144-145)</ref> 11. septembra 1541 je bila nova prestolnica poplavljena, ko se je zaradi močnega deževja in potresov zrušila laguna v kraterju [[Volcán de Agua|vulkana Agua]]; prestolnica je bila nato premaknjena 6 km v [[Antigua Gvatemala|Antiguo]] v dolino Panchoy, ki je zdaj Unescov seznam svetovne dediščine. To mesto je uničilo več potresov v letih 1773–1774. Španski kralj je odobril selitev prestolnice na sedanjo lokacijo v dolini Ermita, ki je poimenovana po katoliški cerkvi, posvečeni Virgen del Carmen. Ta nova prestolnica je bila ustanovljena 2. januarja 1776. === Neodvisnost in Srednja Amerika (1821–1847) === [[File:Independenciacentroamerica2.jpg|thumb|left|Gvatemalski Criollos se veselijo, ko izvejo za razglasitev neodvisnosti od Španije 15. septembra 1821]] 15. septembra 1821 sta Gabino Gainza Fernandez de Medrano in generalna kapitanija Gvatemale, upravne regije Španskega imperija, ki so jo sestavljali Chiapas, Gvatemala, Salvador, Nikaragva, Kostarika in Honduras, uradno razglasila neodvisnost od Španije na javnem srečanju v mestu Gvatemala. Pridobljena je bila neodvisnost od Španije in generalna kapitanija Gvatemale se je pridružila Prvemu mehiškemu imperiju pod [[Augustin de Itúrbide|Agustínom de Iturbidejem]]. Pod Prvim imperijem je Mehika dosegla svoj največji ozemeljski obseg, ki se je raztezal od severne [[Kalifornija|Kalifornije]] do provinc Srednje Amerike (razen Paname, ki je bila takrat del Kolumbije), ki sprva ni odobrila, da bi postala del Mehiškega imperija, a se je imperiju kmalu pridružila po njihovi osamosvojitvi. Ta regija je bila formalno del podkraljestva Nove Španije v celotnem kolonialnem obdobju, vendar se je v praksi upravljala ločeno. Šele leta 1825 je Gvatemala ustvarila svojo zastavo. Leta 1838 so liberalne sile honduraškega voditelja Francisca Morazána in gvatemalskega Joséja Francisca Barrundie vdrle v Gvatemalo in dosegle San Sur, kjer so usmrtile Chúa Alvareza, tasta Rafaela Carrere, takratnega vojaškega poveljnika in pozneje prvega predsednika Gvatemale. Liberalne sile so Alvarezovo glavo nabodle na sulico kot opozorilo privržencem gvatemalskega ''[[Caudillo|caudilla]]''. Carrera in njegova žena Petrona – ki sta se prišla soočiti z Morazánom takoj, ko sta izvedela za invazijo in sta bila v Mataquescuintli – sta prisegla, da ne bosta nikoli odpustila Morazánu niti v njegovem grobu; menili so, da je nemogoče spoštovati vsakogar, ki ne bi maščeval družinskih članov.{{sfn|González Davison|2008|p=85}} Potem ko je poslal več odposlancev, ki jih Carrera ni hotel sprejeti – še posebej ne Barrundia, ki je Carrera ni želel hladnokrvno umoriti – je Morazán začel ofenzivo požgane zemlje, uničeval vasi na svoji poti in jim odvzel premoženje. Sile Carrera so se morale skriti v gorah. Ker sta verjela, da je Carrera popolnoma poražen, sta Morazán in Barrundia odkorakala v mesto Gvatemala, kjer so ju državni guverner Pedro Valenzuela in člani konservativnega klana Aycinena sprejeli kot rešitelja, ki so predlagali sponzoriranje enega od liberalnih bataljonov, medtem ko sta Valenzuela in Barrundia dala Morazánu vsa gvatemalska sredstva, potrebna za rešitev morebitnih finančnih težav, ki jih je imel. Kriolci obeh strank so do zore slavili, da so končno dobili ''criollo caudillo'', kot je Morazán, ki je uspel zatrti upor.{{sfn|González Davison|2008|p=87-88}} [[File:Political Evolution of Central America and the Caribbean 1830 na.png|thumb|Zvezna republika Srednje Amerike (1823–1838) s prestolnico v mestu Gvatemala]] Morazán je izkupiček uporabil za podporo Los Altos in nato Pedro Valenzuela zamenjal z Marianom Rivera Pazom, članom klana Aycinena, čeprav temu klanu ni vrnil nobenega premoženja, zaplenjenega leta 1829. V maščevanje je Juan José de Aycinena y Piñol malo kasneje glasoval za razpustitev Srednjeameriške federacije v Salvadorju, zaradi česar se je Morazán moral vrniti v Salvador, da bi se boril za svoj zvezni mandat. Na tej poti je Morazán povečal represijo v vzhodni Gvatemali, kot kazen za pomoč Carreri. Ker je vedel, da je Morazán odšel v Salvador, je Carrera poskušal zavzeti mesto Salamá z majhno silo, ki je ostala, vendar je bil poražen in v boju izgubil svojega brata Laureana. Ker mu je ostalo le nekaj moških, je hudo ranjenemu uspelo pobegniti v Sanarate. Ko si je nekoliko opomogel, je napadel odred v Jutiapi in dobil majhno količino plena, ki ga je dal prostovoljcem, ki so ga spremljali. Nato se je pripravil na napad na Petapo blizu mesta Gvatemala, kjer je zmagal, čeprav z velikimi izgubami. Septembra istega leta je Carrera poskušal napasti glavno mesto Gvatemale, vendar ga je liberalni general Carlos Salazar Castro premagal na poljih Villa Nueva in Carrera se je moral umakniti. Po neuspešnem poskusu zavzetja Quetzaltenanga se je Carrera znašel obkoljen in ranjen. Moral je kapitulirati pred mehiškim generalom Agustínom Guzmanom, ki je bil v Quetzaltenangu od prihoda Vicenteja Filísole leta 1823. Morazán je imel priložnost ustreliti Carrero, a tega ni storil, ker je potreboval podporo gvatemalskih kmetov, da bi se zoperstavil napadom Francisca Ferrere v Salvadorju. Namesto tega je Morazán prepustil Carreri nadzor nad majhno utrdbo v Miti, brez orožja. Ker je vedel, da bo Morazán napadel Salvador, je Francisco Ferrera Carreri dal orožje in strelivo ter ga prepričal, da napade mesto Gvatemala. Medtem se je Salazar kljub vztrajnemu nasvetu, naj dokončno zatre Carrero in njegove sile, poskušal diplomatsko pogajati z njim; šel je celo tako daleč, da je pokazal, da se Carrere ne boji niti mu ne zaupa, tako da je odstranil utrdbe gvatemalske prestolnice, ki so bile vzpostavljene od bitke pri Villa Nueva. Izkoristil je Salazarjevo dobro vero in Ferrerovo orožje, Carrera pa je 13. aprila 1839 presenetil mesto Gvatemala; Salazar, Mariano Gálvez in Barrundia so pobegnili pred prihodom Carrerovih vojakov. Salazar je v pižami iskal zatočišče ter dosegel mejo preoblečen v kmeta. Ko je Salazar odšel, je Carrera za vodjo države ponovno postavil Rivera Paza. Med letoma 1838 in 1840 je secesionistično gibanje v mestu Quetzaltenango ustanovilo odcepitveno državo Los Altos in si prizadevalo za neodvisnost od Gvatemale. Najpomembnejši člani Liberalne stranke Gvatemale in liberalni sovražniki konservativnega režima so se preselili v Los Altos in zapustili izgnanstvo v Salvadorju. Liberalci v Los Altosu so začeli ostro kritizirati konservativno vlado Rivere Paza. Los Altos je bila regija z glavno proizvodno in gospodarsko dejavnostjo nekdanje države Gvatemale. Brez Los Altos so konservativci izgubili veliko virov, ki so Gvatemali zagotavljali hegemonijo v Srednji Ameriki. Gvatemalska vlada je poskušala doseči mirno rešitev, vendar sta sledili dve leti krvavih spopadov. 17. aprila 1839 je Gvatemala razglasila neodvisnost od Združenih provinc Srednje Amerike. Leta 1840 je Belgija začela delovati kot zunanji vir podpore za Carrerino gibanje za neodvisnost, da bi imela vpliv v Srednji Ameriki. ''Compagnie belge de colonization'' (Belgijska kolonizacijska družba), ki jo je naročil belgijski kralj [[Leopold I. Belgijski|Leopold I.]], je postala upravitelj Santo Tomas de Castilla in nadomestila propadlo britansko trgovsko in kmetijsko družbo vzhodne obale Srednje Amerike.<ref>{{navedi knjigo|title=Colonisation du district de Santo-Thomas de Guatemala par la Communauté de l'Union|publisher=Compagnie Belge de Colonisation|series=Collection de renseignements publiés ou recueillis par la Compagnie |year=1844|language=fr}}</ref> Čeprav je kolonija sčasoma razpadla, je Belgija še naprej podpirala Carrero sredi 19. stoletja, čeprav je bila Britanija še naprej glavni poslovni in politični partner Carrere. Rafael Carrera je bil leta 1844 izvoljen za gvatemalskega guvernerja. 21. marca 1847 se je Gvatemala razglasila za neodvisno republiko in Carrera je postal njen prvi predsednik. === Obdobje od 1871 do danes === Obdobje od 1871 do 1944 je znano kot liberalna nacionalna država. Gospodarska modernizacija države se je pospešila. Začelo se je obsežno gojenje kave in banan, slednje zlasti prek United Fruit Company. Z oktobrsko revolucijo leta 1944 in strmoglavljenjem takratnega diktatorja Jorgeja Ubica (1931–1944) se je v Gvatemali začelo demokratično desetletje. Predsednik Arévalo (1944–1949) je demokratiziral državo, uvedel svobodo tiska in uveljavil prvi delavski kodeks v zgodovini Gvatemale. Pod njegovim naslednikom Jacobom Arbenzom (1950–1954) so ​​bile izvedene obsežne zemljiške reforme. Takrat je okoli 2 % vseh velikih posestnikov imelo v lasti okoli 70 % zemlje, ki se je lahko uporabljala za kmetijstvo. Ameriško zunanje ministrstvo je začelo kampanjo proti Gvatemali. CIA je nato junija 1954 posredovala v sodelovanju z opozicijskimi gvatemalskimi vojaškimi silami (''operacija PBSUCCESS''). Dolga leta se je domnevalo, da je bila ta kampanja posledica posredovanja United Fruit Company (UFC). UFC je imel svoje največje plantaže v Gvatemali in je bil tudi lastnik Mednarodnih železnic Srednje Amerike in takratnega edinega karibskega pristanišča v državi, Puerto Barrios. Vendar pa je zaradi nedavno umaknjene tajnosti Cie o operaciji vpliv United Fruit Company precej omejen. Po teh informacijah bi morali intervencijo obravnavati bolj kot del Trumanove doktrine za preprečitev domnevne komunistične grožnje iz Srednje Amerike. Leta 1954 je bil Arbenz na pobudo ZDA strmoglavljen, zamenjal pa ga je diktator Carlos Castillo Armas. V zelo kratkem času je razveljavil vse družbene reforme, tudi začeto agrarno reformo. Leta 1957 je bil umorjen. Njegov naslednik je postal Ydígoras, prav tako iz vrst gvatemalske vojske, odgovoren za številne poboje in brutalno zatiranje različnih uporov v Gvatemali pod Ubicovo vladavino. Aktivna in pasivna volilna pravica žensk se je med letoma 1945 in 1985 razvila v več fazah: ustava iz leta 1879 je vzpostavila neposredno aktivno volilno pravico. Veljal je za vse pismene moške nad 21 let oziroma za tiste moške, ki so imeli urad, pokojnino ali druge dohodke. Volilna pravica žensk je bila uvedena z ustavo iz leta 1945 in volilnim zakonom iz leta 1946; Vendar pa so bile narejene razlike med različnimi stopnjami volilne pravice: volitve so bile obvezne za moške pismene moške, starejše od 18 let, medtem ko je bila tajna volilna pravica za pismene ženske neobvezna; za nepismene moške so bile volitve tajne, a javne. Leta 1956 je bilo uvedeno tajno glasovanje z obveznim glasovanjem za moške in ženske, ki so znali brati in pisati; nepismenim moškim ni bilo treba voliti; nepismene ženske niso smele glasovati.<ref name="Bendel363364">{{navedi knjigo |first1=Petra |last=Bendel |first2=Michael |last2=Krennerich |chapter=Guatemala |editor-first=Dieter |editor-last=Nohlen |title=Handbuch der Wahldaten Lateinamerikas und der Karibik'' (= ''Politische Organisation und Repräsentation in Amerika.'' Band 1) |publisher=Leske + Budrich |location=Opladen |year=1993 |isbn=3-8100-1028-6 |pages=359–388, 363–364}}</ref> Šele po desetletjih je bila pasivna volilna pravica žensk dosežena v enakem obsegu kot volilna pravica moških: leta 1946 je bila uvedena omejena pasivna volilna pravica žensk, ki je izključevala ženske, ki niso znale brati in pisati. Tudi po zakonskih spremembah leta 1956 nepismenim ženskam ni bilo dovoljeno voliti.<ref name="Martin157">Mart Martin: ''The Almanac of Women and Minorities in World Politics.'' Westview Press Boulder, Colorado, 2000, S. 157.</ref><ref>{{Internetquelle |autor= |url=https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |titel=– New Parline: the IPU’s Open Data Platform (beta) |werk=data.ipu.org |datum=1956-03-01 |sprache=en |abruf=2018-10-02 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230919223835/https://data.ipu.org/node/69/elections/historical-data-on-women?chamber_id=13406 |date=2023-09-19 }}</ref> Ustava iz leta 1965 je pravico do kandidiranja razširila na vse državljane, vendar glasovanje še vedno ni bilo obvezno za ženske, ki niso znale brati ali pisati. Šele ustava iz leta 1985 je vzpostavila popolno enakopravnost žensk in moških glede volilne pravice. V Gvatemali je od leta 1960 potekala [[državljanska vojna]], ki je bila uradno končana šele leta 1996 s podpisom mirovne pogodbe. Do takrat je vojna zahtevala več kot 200.000 žrtev in ustvarila več kot milijon beguncev. Zlasti prek generala Efraína Ríosa Montta je boj diktature proti domorodnemu prebivalstvu dobil značilnosti genocida. Bombardirana so bila celotna območja države. Po podatkih Komisije za zgodovinsko razsvetljenost so vladne sile in zavezniške paravojaške enote odgovorne za 93 % nasilja v konfliktu, gverilske skupine pa za 3 % (4 % so neidentificirani).<ref>{{Internetquelle |url=https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |titel=Truth Commission: Guatemala |werk=USIP |datum=1997 |sprache=en |abruf=2023-05-01 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180406172030/https://www.usip.org/publications/1997/02/truth-commission-guatemala |date=2018-04-06 }}</ref> Najpozneje od 1960-ih poteka tudi spopad za sosednjo državo Belize, katere ozemlje si v celoti ali delno lasti Gvatemala. Ko je Belize po osamosvojitvi leta 1981 zaprosil za članstvo v Združenih narodih, je bila Gvatemala edina od 145 prisotnih držav članic, ki je v Generalni skupščini ZN glasovala proti.<ref>{{Internetquelle |url=https://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/36/PV.13 |titel=United Nations General assembly Thirty-Sixth Session: 13th Plenary Meeting: Agenda Item 20: Admission of New Members to the United Nations |datum=1981-09-25 |sprache=en |abruf=2019-05-11}}</ref> Gvatemalo je oktobra 2005 močno prizadel orkan Stan; v poplavah, zemeljskih in blatnih plazovih je umrlo več kot 1000 ljudi. Nasilje prejšnjih ideoloških konfliktov se je nadaljevalo v kriminalnih skupinah Marasa in mamilarske mafije. V letih 2010 in 2020 se je država pod več desničarskimi predsedniki še bolj pomaknila od že tako hudo bolne demokracije proti diktaturi. == Geografija == {{glavni|Geografija Gvatemale}} [[File:Un-guatemala.png|thumb|Zemljevid Gvatemale]] [[File:Guatemala Köppen.svg|thumb|Köppnova podnebna klasifikacija Gvatemale]] [[File:Quetzaltenango farm highlands 2009.jpg|thumb|Višavje Quetzaltenango]] === Lega === Gvatemala leži v Srednji Ameriki na 15° 30' severno, 90° 15' zahodno. To pomeni, da je geografsko središče ameriške dvojne celine v Gvatemali, natančneje v mestu Cuilapa. Površina države približno ustreza površini novih zveznih dežel. Na severu meji na Mehiko (962 km skupne meje), na vzhodu na Belize (266 km), na jugovzhodu s Hondurasom (256 km) in na jugu s Salvadorjem (203 km). Skupna dolžina meje je torej 1687 kilometrov. === Geomorfologija === Regija na pacifiški obali se imenuje Costa Sur (Južna obala). Je 40 do 50 kilometrov širok in 240 kilometrov dolg pas ravnine, za katerega naravno vegetacijo je značilen suh gozd. Obala je komaj strukturirana in ima le nekaj izboklin. Plaža je v bistvu črna mivka. Obalno pokrajino v bistvu sestavljajo aluvialna zemljišča, nastala iz rečnih nanosov. Severno od obalne regije je ozka, višja Boca Costa. Tla so tudi peščena. Teren ima včasih velike razlike v nadmorski višini na kratki razdalji in je prekrit z [[oblačni gozd|oblačnim gozdom]]. Osrednje višavje, Altiplano de Guatemala, predstavlja približno četrtino ozemlja države, doseže širino od 100 do 150 kilometrov in je zanj značilnih več gorskih verig, ki potekajo od severozahoda proti jugovzhodu, vključno s [[Sierra Madre de Chiapas]] na jugu in [[Sierra de los Cuchumatanes]] na severu visokogorja. Del Sierra Madre de Chiapas je veriga [[vulkan]]ov. Na zahodu je eden najvišjih vulkanov v Srednji Ameriki, [[Tajumulco (vulkan)|Tajumulco]]. Na 4220 m se dviga nad gvatemalskim višavjem. Proti vzhodu se višina vulkanov zmanjšuje. Večina je sorazmerno mladih [[stratovulkan]]ov, ki nastanejo s stikom [[Kokosova plošča|Kokosove plošče]], [[Karibska plošča|Karibske plošče]] in [[Severnoameriška plošča|Severnoameriške plošče]]. Preostalo visokogorje je večinoma na nadmorski višini od 1500 do 3000 metrov. Podtalje je sestavljeno predvsem iz [[granit]]a, [[skrilavec|skrilavca]] in geološko starega [[apnenec|apnenca]] in [[peščenjak]]a iz [[paleozoik]]a ter njihovih produktov preperevanja. Višavja pokrivajo travišča [[páramo]] in [[tropski deževni gozd|montanski deževni gozd]]. Altiplano je najbolj naseljena regija Gvatemale; tam so med drugim prestolnica in druga največja mesta, ki večinoma ležijo v dolinah z ugodno klimo. Območje vzhodno in severovzhodno od prestolnice do jezera [[Izabal]] in meje s Hondurasom in Salvadorjem se imenuje ''Oriente''. Gre za pretežno suho območje. Páramo deloma preide v trnovo [[savana|savano]]. Rodovitna kmetijska regija se razprostira le ob [[Motagua (reka)|reki Motagua]]. Na severovzhodu države okoli jezera Izabal in na karibski obali pa je na drugi strani veliko padavin in tropskega deževnega gozda. Regije severno od osrednjega višavja imajo zmerno podnebje, veliko padavin in prehode med tropskim deževnim gozdom, oblačnim gozdom in montanskim deževnim gozdom. Pokrajino marsikje zaznamuje močno zakrasel apnenec. Najsevernejši del države, ''Petén'', je nižina s skoraj neprekinjenim tropskim deževnim gozdom. Na meji z Belizejem je le večja borova savana. Za geologijo je značilna delno zakrasela apnenčasta plošča polotoka [[Jukatan]]. Regija predstavlja največji del ozemlja države, vendar je le redko poseljena. === Podnebje === Ravni in rodovitni obalni pas na Pacifiku ima stalno vlažno tropsko podnebje, čeprav največje količine dežja, do 5000 milimetrov na leto, padejo na karibsko obalo in nad Petén na severu. Prevladujoči zračni tok in najpomembnejši vir dežja je severovzhodni [[pasat]]. Za visokogorje so značilni zelo različni podnebni pasovi. Zaradi lege med 1300 in 1800 metri nadmorske višine je skoraj vse leto milo podnebje z dnevnimi temperaturami med 18 in 28 stopinjami Celzija. V višjih legah lahko temperatura zraka močno pade, predvsem januarja in februarja. Poleg tega se vsako leto v začetku maja v gorah začne izrazito deževno obdobje z vsakodnevnimi intenzivnimi padavinami. Oktobra se konča deževna sezona. Ker oblaki pasatnega vetra padajo predvsem v severnih predelih visokogorja, prejmejo višja območja Altiplana le 600 do 1500 milimetrov dežja na leto. Na obeh obalah in v Peténu doseže povprečna letna temperatura najvišjo vrednost pri 26 stopinjah Celzija. Najnižje povprečne temperature so dosežene v zahodnem Altiplanu in sicer slabih 15 stopinj. Oktobra 2005 je orkan Stan marsikje povzročil poplave in plazove. Glede na poročilo WorldRiskReport 2021 je Gvatemala uvrščena na 10. mesto med državami z največjim tveganjem za nesreče na svetu. === Rastlinstvo in živalstvo === Približno 35 odstotkov površine države pokriva [[gozd]], od tega 45,4 odstotka obdelan (leta 2006). Preostala gozdna površina je zavarovana. Največje zavarovano območje je [[Biosferni rezervat Maja]] ({{lang-es|Reserva de la Biósfera Maya}} na severu države. Vendar pa je varstvo narave kronično zanemarjeno v vseh delih države, tako da je izguba gozdov vedno večja. Severni del države je večinoma prekrit s tropskim deževnim gozdom. Osrednji del države pa je zaradi hude suše in nadmorske višine sestavljen iz borove savane, medtem ko so na gorskih straneh večinoma tropski gorski in oblačni gozdovi. Višavje v notranjosti je bolj suho in ima značilno savansko vegetacijo s travnatimi površinami in posameznimi drevesi, ponekod pa tudi mešane gozdove bora in hrasta. Nižavja na pacifiški obali so na vzhodu pokrita s suhim gozdom in na zahodu s tropskimi mokrimi gozdovi, nižave ob Karibskem morju pa imajo tudi tropske mokre gozdove. Majhni gozdovi [[mangrova|mangrov]] so prisotni tudi na obalah. Predvsem v gozdnatih nižinah je bogata [[biotska raznovrstnost]]. Čeprav so postali redkejši, lahko najdemo tudi opice in [[tapirji|tapirje]], pa tudi [[ozelot]]e, [[jaguar]]je in [[pekariji|pekarije]]. Med plazilci deževnega gozda velja izpostaviti številne vrste kač ter krokodile in legvane. V deževnih gozdovih so tudi številne vrste ptic. Približno 35 cm visok [[sijajni kvecal]] – heraldična žival Gvatemale – je na primer s svojim mavrično zelenim perjem, ki lahko zraste do enega metra dolgo, ena najbolj barvitih ptic v tropskem deževnem gozdu. === Metropolitanska območja === Leta 2021 je 52 odstotkov prebivalcev Gvatemale živelo v mestih.<ref name="BevStadt">{{Internetquelle |url=https://data.worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL.IN.ZS?locations=GT |titel=Urban population (% of total population) |hrsg=Weltbank|abruf=2023-05-01 |sprache=en}}</ref> Višavje je kulturno in najbolj naseljeno središče Gvatemale. Današnja prestolnica [[Gvatemala (mesto)]] leži v nižjem delu tega visokogorja. Najpomembnejša mesta imajo naslednje podatke o številu prebivalcev (od 1. oktobra 2013): {{div col|colwidth=20em}} * [[Gvatemala (mesto)]] 1.125.000 * Villa Nueva 720.000 * Mixco 700.000 * Quetzaltenango 165.000 * Chinautla 155.000 * Huehuetenango 150.000 * Escuintla 150.000 * Chimaltenango 145.000 * Petapa 132.000 * San Juan Sacatepéquez 113.000 * Villa Canales 104.000 * Amatitlán 102.000 * Santa Lucía Cotzumalguapa 101.000 * Puerto Barrios 78.000 * Cobán 68.000 * Chichicastenango 67.000 * San Pedro Sacatepéquez 65.000 * Jalapa 63.000 * Santa Catarina Pinula 62.000 * Momostenango 62.000 * [[Antigua Gvatemala]] 60.000 {{div col end}} == Gospodarstvo == [[File:GDP_per_capita_development_in_El_Salvador,_Guatemala_and_Honduras.svg|upright=1.3|thumb|right|Zgodovinski razvoj BDP na prebivalca v Salvadorju, Gvatemali in Hondurasu]] [[File:Guatemala Product Exports (2019).svg|upright=1.3|thumb|right|Sorazmerna zastopanost izvoza Gvatemale, 2019]] [[File:Fields in Quetzaltenango.jpg|thumb|Polja v Quetzaltenangu]] Gvatemala je največje gospodarstvo v Srednji Ameriki, z BDP na prebivalca 5200 USD. Vendar se Gvatemala sooča s številnimi socialnimi težavami in je ena najrevnejših držav Latinske Amerike. Porazdelitev dohodka je zelo neenakomerna, saj je več kot polovica prebivalstva pod nacionalnim pragom revščine in nekaj več kot 400.000 (3,2 %) brezposelnih. CIA World Fact Book meni, da je leta 2009 54,0 % prebivalstva Gvatemale živelo v revščini.<ref>{{navedi splet |title=Guatemala: An Assessment of Poverty |url=http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |publisher=World Bank |access-date=9 January 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100302150027/http://web.worldbank.org/WBSITE/EXTERNAL/TOPICS/EXTPOVERTY/EXTPA/0,,contentMDK:20207581~menuPK:443285~pagePK:148956~piPK:216618~theSitePK:430367,00.html |archive-date=2 March 2010 |url-status=live }}</ref> Leta 2010 je gvatemalsko gospodarstvo zraslo za 3 % in si postopoma opomoglo po krizi iz leta 2009, kar je posledica zmanjšanja povpraševanja iz ZDA in drugih srednjeameriških trgov ter upočasnitve tujih naložb sredi svetovne recesije. Nakazila Gvatemalcev, ki živijo v Združenih državah, zdaj predstavljajo največji posamezni vir tujega dohodka (dve tretjini izvoza in ena desetina BDP). Nekateri glavni izvozni izdelki Gvatemale so sadje, zelenjava, rože, ročna dela, tkanine in drugo. Je vodilni izvoznik [[kardamom]]a<ref>{{navedi splet |url=https://pdf.usaid.gov/PDF_DOCS/PA00KNZM.PDF |title=The World Market for Cardamom |publisher=USAID |accessdate=2023-11-16 |archive-date=2023-06-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230607171538/https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PA00KNZM.pdf |url-status=dead }}</ref> in [[kava|kave]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/article/guatemala-coffee-idUSL5N2N64FX |title=Guatemala's coffee exports to fall up to 3% this season |date=19 May 2021 |work=Reuters}}</ref> Zaradi naraščajočega povpraševanja po biogorivih država raste in izvaža vedno več surovin za proizvodnjo biogoriv, zlasti [[sladkorni trs|sladkornega trsa]] in [[palmovo olje|palmovega olja]]. Kritiki pravijo, da ta razvoj vodi v višje cene osnovnih živil, kot je [[koruza]], ki je glavna sestavina gvatemalske prehrane. Kot posledica subvencioniranja koruze iz ZDA, Gvatemala uvozi skoraj polovico svoje koruze iz Združenih držav Amerike, ki porabi 40 odstotkov svojega pridelka za proizvodnjo biogoriv.<ref>[https://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html As Biofuel Demands Grows, So Do Guatemala's Hunger Pangs] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130108075322/http://www.nytimes.com/2013/01/06/science/earth/in-fields-and-markets-guatemalans-feels-squeeze-of-biofuel-demand.html |date=8 January 2013 }}. The New York Times. 5 January 2013</ref> Leta 2014 je vlada razmišljala o načinih za legalizacijo proizvodnje [[mak]]a in [[marihuana|marihuane]], v upanju, da bo obdavčila proizvodnjo in uporabila davčne prihodke za financiranje programov za preprečevanje uživanja drog in drugih socialnih projektov.<ref>[https://www.reuters.com/article/us-guatemala-drugs/guatemala-sees-opium-poppies-as-potential-revenue-spinners-idUSBREA460ZH20140507 Guatemala sees opium poppies as potential revenue-spinners] Reuters. 7 May 2014. Retrieved 6 January 2020.</ref> Bruto domači proizvod (BDP) po pariteti kupne moči (PKM) je bil leta 2010 ocenjen na 70,15 milijarde USD. Storitveni sektor je največji sestavni del BDP s 63 %, sledita mu industrijski sektor s 23,8 % in kmetijski sektor s 13,2 % (ocena 2010). Rudniki proizvajajo [[zlato]], [[srebro]], [[cink]], [[kobalt]] in [[nikelj]].<ref>Dan Oancea [http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf Mining In Central America]. Mining Magazine. January 2009 {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110516031334/http://magazine.mining.com/Issues/0901/MiningCentralAmerica.pdf |date=16 May 2011 }}</ref> Kmetijstvo predstavlja približno dve petini izvoza in polovico delovne sile. Ekološka kava, sladkor, tekstil, sveža zelenjava in banane so glavni izvozni izdelki države. Leta 2010 je bila inflacija 3,9-odstotna. Mirovni sporazumi iz leta 1996, ki so končali desetletja trajajočo državljansko vojno, so odstranili veliko oviro za tuje naložbe. Turizem je zaradi novih tujih naložb postal vedno večji vir prihodkov za Gvatemalo. Marca 2006 je kongres Gvatemale ratificiral sporazum o prosti trgovini med [[Dominikanska republika|Dominikansko republiko]] in Srednjo Ameriko (DR-CAFTA) med več srednjeameriškimi državami in Združenimi državami.<ref>{{navedi splet|url=http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |title=Guatemala Report 2006: Summary Review |access-date=15 January 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070208022731/http://web.amnesty.org/report2006/gtm-summary-eng |archive-date=8 February 2007 }} ''Amnesty International'', 2006. Retrieved 26 January 2007.</ref> Gvatemala ima tudi sporazume o prosti trgovini s Tajvanom in Kolumbijo. === Turizem === [[File:Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg|thumb|Kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], Unescov seznam svetovne dediščine]] Turizem je postal eno glavnih gonil gospodarstva, leta 2008 pa je turizem gospodarstvu ocenjen na 1,8 milijarde dolarjev. Gvatemala letno sprejme približno dva milijona turistov. V zadnjih letih se je povečalo število ladij za križarjenje, ki obiščejo gvatemalska morska pristanišča, kar vodi do večjega števila turistov. Turistične destinacije vključujejo majevska arheološka najdišča (npr. [[Tikal]] v Petenu, [[Quiriguá]] v [[Izabal]]u, Iximche v Chimaltenangu in mesto Gvatemala), naravne znamenitosti (npr. [[jezero Atitlan]] in [[Semuc Champey]]) in zgodovinska mesta, kot je kolonialno mesto [[Antigua Gvatemala]], ki je priznano kot Unescov seznam kulturne dediščine. == Demografija == [[File:santiago de atitlan natives 2009.JPG|thumb|left|Tz'utujil moški v Santiago Atitlánu]] [[File:antigua guatemala women 2009.JPG|thumb|Gvatemalske ženske v Antigua Gvatemala]] Gvatemala ima 17.608.483 prebivalcev (ocena 2021). S samo 885.000 leta 1900 je to najhitrejša rast prebivalstva na zahodni polobli v 20. stoletju.<ref>{{navedi splet |url=http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |title=Population Statistics |publisher=Populstat.info |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100522101502/http://www.populstat.info/Americas/guatemac.htm |archive-date=22 May 2010 |url-status=live }}</ref> Prvi popis prebivalstva v Republiki Gvatemali je bil opravljen leta 1778. Popisi za leta 1778, 1880, 1893 in 1921 so bili uporabljeni kot stari papir in ne obstajajo več, čeprav so bili ohranjeni njihovi statistični podatki. Popisi niso bili opravljeni v rednih intervalih. Popis prebivalstva iz leta 1837 je bil takrat diskreditiran; statistik Don Jose de la Valle je izračunal, da je bilo leta 1837 v Gvatemali 600.000 prebivalcev. Popis iz leta 1940 je bil sežgan. Gvatemala je močno centralizirana: promet, komunikacije, poslovanje, politika in najpomembnejše mestne dejavnosti se odvijajo v glavnem mestu Gvatemala, katerega mestno območje ima skoraj tri milijone prebivalcev. Ocenjena mediana starosti v Gvatemali je 20 let, 19,4 za moške in 20,7 leta za ženske. Gvatemala je demografsko ena najmlajših držav na zahodni polobli, primerljiva z večino osrednje Afrike in Irakom. Delež prebivalstva, mlajšega od 15 let, je leta 2010 znašal 41,5 %, 54,1 % je bilo starih od 15 do 65 let, 4,4 % pa je bilo starih 65 let ali več.<ref name="WPP 2012">{{navedi splet|url=https://population.un.org/wpp/|archive-url=https://web.archive.org/web/20110506065230/http://esa.un.org/unpd/wpp/index.htm|url-status=dead|title=World Population Prospects - Population Division - United Nations|archive-date=6 May 2011|website=population.un.org}}</ref> == Kultura == [[File:Rigoberta Menchu 2009 cropped.jpg|thumb|upright|Pisateljica Rigoberta Menchú]] Mesto Gvatemala je dom številnih državnih knjižnic in muzejev, vključno z nacionalnim arhivom, nacionalno knjižnico ter Muzejem arheologije in etnologije, ki ima obsežno zbirko majevskih artefaktov. Ponaša se tudi z zasebnimi muzeji, kot sta Muzej avtohtonega tekstila in oblačil Ixchel in Museo Popol Vuh, ki se osredotoča na arheologijo Majev. Oba muzeja sta v kampusu Universidad Francisco Marroquín. Večina od 329 občin v državi ima vsaj majhen muzej. === Umetnost === Gvatemala je ustvarila veliko avtohtonih umetnikov, ki sledijo stoletnim predkolumbovskim tradicijam. Kot odraz gvatemalske kolonialne in postkolonialne zgodovine so srečanja z več svetovnimi umetniškimi gibanji ustvarila tudi množico umetnikov, ki so združili tradicionalno primitivistično ali naivno estetiko z evropskimi, severnoameriškimi in drugimi tradicijami. ''Escuela Nacional de Artes Plásticas Rafael Rodríguez Padilla'' je vodilna umetniška šola v Gvatemali in več vodilnih avtohtonih umetnikov, ki so tudi diplomirali na tej šoli, dela v stalni zbirki Museo Nacional de Arte Moderno v glavnem mestu. Sodobni gvatemalski umetniki, ki so si pridobili ugled zunaj Gvatemale, so Dagoberto Vásquez, Luis Rolando Ixquiac Xicara, Carlos Mérida,<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |title=retrieved September 28, 2009 |publisher=Latinartmuseum.com |date=1 October 2009 |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100526201936/http://www.latinartmuseum.com/merida.htm |archive-date=26 May 2010 |url-status=live }}</ref> Aníbal López, Roberto González Goyri in Elmar René Rojas.<ref>{{navedi splet |url=http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |title=Elmar Rojas y la utopia pictorica latinoamercana |publisher=Latinartmuseum.com |access-date=1 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100531042052/http://www.latinartmuseum.com/elmar_rojas.htm |archive-date=31 May 2010 |url-status=live }}</ref> === Literatura === Gvatemalska nacionalna nagrada za književnost je enkratna nagrada, ki priznava opus posameznega pisca. Od leta 1988 ga vsako leto podeljuje Ministrstvo za kulturo in šport. [[Miguel Ángel Asturias]] je prejel [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelovo nagrado za književnost]] leta 1967. Med njegovimi slavnimi knjigami je ''El Señor Presidente'', roman, ki temelji na vladi Manuela Estrade Cabrere. [[Rigoberta Menchú]], dobitnica [[Nobelova nagrada za mir|Nobelove nagrade za mir]] za boj proti zatiranju staroselcev v Gvatemali, je znana po svojih knjigah ''Jaz, Rigoberta Menchú''<ref>{{navedi knjigo |title=I, Rigoberta Menchu: An Indian Woman in Guatemala|url=https://archive.org/details/irigobertamenchu0000menc_r1q6|isbn = 978-1844674183| last1 = Menchú| first1 = Rigoberta|year = 2010| publisher=Verso Books }}</ref> in ''Prestopanje meja''.<ref>{{navedi knjigo|title=Crossing Borders|year=1998|isbn=1859848931|url=https://archive.org/details/crossingborders00menc}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi splet |author=Banco de Guatemala |url=http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/en/currency%20and%20bills/Monedas%20y%20Billetes%20Translation.htm&e=18108 |title=Ilustraciones de Cada una de las 11 Denominaciones. Anverso y Reverso |website=Banguat.gob.gt |language=es |date=29 December 1996 |access-date=22 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070607011018/http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=%2Fen%2Fcurrency+and+bills%2FMonedas+y+Billetes+Translation.htm&e=18108 |archive-date=7 June 2007 |url-status=dead }} *{{navedi knjigo|last=Blakeley|first=Ruth|date=2009|title=State Terrorism and Neoliberalism: The North in the South|url=http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|publisher=[[Routledge]]|isbn=978-0415686174|access-date=8 September 2020|archive-date=14 June 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150614055306/http://www.routledge.com/books/details/9780415462402/|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Campbell|first=Lyle|year=1997|title=American Indian languages: The historical linguistics of Native America|url=https://archive.org/details/americanindianla0000camp|location=New York, NY|publisher=Oxford University Press|isbn=0-19-509427-1}} * {{navedi knjigo|first=Allan|last=Cooper|year=2008|title=The Geography of Genocide|publisher=[[University Press of America]]|isbn=978-0-7618-4097-8|url=https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|page=171|access-date=17 October 2020|archive-date=22 January 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230122160245/https://books.google.com/books?id=Uyh8kdcuA1kC&pg=PA171|url-status=live}} * {{navedi knjigo|last=Foster|first=Lynn V.|year=2000|title=A Brief History of Central America|url=https://archive.org/details/briefhistoryofce0000fost_p8b3|location=New York, NY|publisher=Facts on File, Inc.|isbn=0-8160-3962-3}} * {{navedi knjigo|last=González Davison|first=Fernando|year=2008|title=La montaña infinita; Carrera, caudillo de Guatemala|publisher=Artemis y Edinter|location=Guatemala|isbn=978-84-89452-81-7|language=es}} * {{navedi knjigo|last=Solano|first=Luis |url=http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|title=Contextualización histórica de la Franja Transversal del Norte (FTN)|publisher=Centro de Estudios y Documentación de la Frontera Occidental de Guatemala, CEDFOG|year=2012|access-date=31 October 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141113172058/http://www.albedrio.org/htm/documentos/EstudioFranjaTransversalNorteCEDFOG.pdf|archive-date=13 November 2014}} == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Guatemala}} {{Wikipotovanje|Guatemala}} * [https://web.archive.org/web/20130117025729/http://uzonreport.com/?page_id=124 Guatemala After the War 1996–2000, photographs by Jorge Uzon] (archived 17 January 2013) * [https://web.archive.org/web/20180309063237/http://latitudylongitud.com/ Guatemala Map Search with Longitude and Latitude] (archived 9 March 2018) * [https://www.britannica.com/EBchecked/topic/701217/Guatemala Guatemala&nbsp;– Country Article] – ''[[Encyclopædia Britannica]]'' * [https://web.archive.org/web/20090814100556/http://www.guatemala.gob.gt/ Government of Guatemala] {{in lang|es}} (archived 14 August 2009) * [https://web.archive.org/web/20081210073759/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-g/guatemala.html Chief of State and Cabinet Members] (archived 10 December 2008) * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/guatemala/ Guatemala]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://www.pbase.com/perrona/faces_of_central_america Photo Guatemala, Rigoberta Menchu] * {{Wikiatlas|Guatemala}} {{Central America}} {{OAS}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Gvatemala| ]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] 926tlcfn9bl4rey7koammawqmmlmqrn Honduras 0 6272 6752860 6628027 2026-09-19T15:27:49Z Ljuba24b 92351 dp 6752860 wikitext text/x-wiki {{Infobox country | conventional_long_name = Republika Honduras | common_name = Honduras | native_name = {{native name|es|República de Honduras}} | image_flag = Flag of Honduras (1949–2022, 2026–present).svg | image_coat = Coat of arms of Honduras.svg | coa_size = 75 | national_motto = {{native phrase|es|Libre, Soberana e Independiente|paren=off}}<br />»Svobodna, suverena in neodvisna« | national_anthem = {{native name|es|Himno Nacional de Honduras|paren=off}}<br />"Nacionalna himna Hondurasa"{{parabr}}{{center|[[File:Honduras National Anthem.ogg]]}} | image_map = HND orthographic.svg | image_map2 = | capital = [[Tegucigalpa]] | coordinates = {{koord|14|6|N|87|13|W|type:city}} | largest_city = Tegucigalpa | official_languages = honduraška španščina | regional_languages = | ethnic_groups = {{unbulleted list | 90 % [[mestici]] | 7 % avtohtoni prebivalci | 2 % [[črnci]] | 1 % [[belci]] }} | ethnic_groups_year = 2016 | ethnic_groups_ref = | religion = {{unbulleted list | {{Tree list}} * 75,7% [[kristjani]] ** 38,1% [[katoličani]] ** 37,6% [[protestanti]] {{Tree list/end}} |16,2% neverni |8,1% drugi}} | religion_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://www.statista.com/statistics/1067102/honduras-religion-affiliation-share-type/ |title=Religion affiliation in Honduras as of 2020, by type |website=Statista |access-date=18 November 2022 |archive-date=20 November 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221120032759/https://www.statista.com/statistics/1067102/honduras-religion-affiliation-share-type/ |url-status=live }}</ref> | religion_year = 2020 | demonym = Hondurašan, -ka, Catracho(a) | government_type = [[predsedniški sistem|predsedniška]] [[republika]] | leader_title1 = predsednik | leader_name1 = Nasry Asfura | leader_title2 = podpredsedniki | leader_name2 = María Antonieta Mejía<br />Carlos Flores Guifarro<br />Diana Herrera | leader_title3 = Predsednik nacionalnega kongresa | leader_name3 = Tomás Zambrano | legislature = Nacionalni kongres | sovereignty_type = Neodvisnost | established_event1 = od Španije | established_date1 = 15. september 1821 | established_event2 = od Prvega mehiškega imperija | established_date2 = 1, julij 1823 | established_event3 = od Zvezne republike Srednje Amerike | established_date3 = 5. november 1838 | area_km2 = 112.492 | area_rank = 101. | percent_water = | population_estimate = 9.529.188 | population_estimate_year = 2024<ref>[https://openfactbook.org/countries/honduras/ CIA FactBook]</ref> | population_estimate_rank = 95. | population_density_km2 = 85 | population_density_rank = | GDP_nominal = 33,992 mrd. $ | GDP_nominal_rank = 106. | GDP_PPP = 75,030 mrd. $ | GDP_PPP_rank = 108. | GDP_nominal_per_capita = 3245 $ | GDP_nominal_per_capita_rank = 135. | GDP_PPP_per_capita = 7162 $ | GDP_PPP_per_capita_rank = 134. | GDP_year = 2023 | GDP_ref = <ref name="IMFWEO.HN">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=268,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Honduras) |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |date=10 October 2023 |access-date=15 October 2023}}</ref> | Gini = 52,1 <!--number only--> | Gini_year = 2018 | Gini_change = porast | Gini_ref = <ref name="cia-gini">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/ |title=Gini Index coefficient |publisher=CIA World Factbook |access-date=12 August 2021 |archive-date=17 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison |url-status=live }}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,621 | HDI_year = 2021 | HDI_change = zmanjšanje | HDI_ref = <ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=12 October 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> | HDI_rank = 137. | currency = [[honduraška lempira]] | currency_code = HNL | time_zone = | utc_offset = −6 | drives_on = desna | calling_code = +504 | cctld = [[.hn]] <!----ORPHANED:|footnote_? = "Libre, soberana e independiente" je uradno geslo po kongresnem ukazu in je bilo uvrščeno na grb -----> | footnotes = Ocene prebivalstva izrecno upoštevajo učinke čezmerne umrljivosti zaradi aidsa; to lahko povzroči nižjo pričakovano življenjsko dobo, višjo stopnjo umrljivosti dojenčkov in umrljivosti, nižje stopnje prebivalstva in rasti ter spremembe v porazdelitvi prebivalstva po starosti in spolu, kot bi sicer pričakovali od julija 2007. }} '''Honduras''', uradno '''Republika Honduras''',{{efn|{{IPA-es|onˈduɾas|lang|ES-pe - Honduras.ogg}}}} je obmorska [[država]] v severni [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki na zahodu meji na [[Gvatemala|Gvatemalo]] in [[Salvador]], na jugu na [[Nikaragva|Nikaragvo]], na severu na [[Honduraški zaliv]] in na [[Karibsko morje]], ter na jugozahodu tudi [[Tihi ocean]]. Država [[Belize]] (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 [[kilometer|km]] severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni ''Globočine'' v [[španščina|španščini]]. Njeno glavno in največje mesto je [[Tegucigalpa]]. Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim [[Mezoamerika|mezoameriškim]] kulturam, predvsem [[Maji|majevskim]]. Španci so uvedli [[katolištvo]] in danes prevladujoč [[španščina|španski jezik]], skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo [[Moskitska obala]].<ref name="auto">{{navedi novice |title=Mosquito Coast |publisher=Britannica Concise Encyclopedia |url=http://concise.britannica.com/ebc/article-9372678/Mosquito-Coast |work=Encyclopædia Britannica |access-date=3 August 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070929141401/http://concise.britannica.com/ebc/article-9372678/Mosquito-Coast |archive-date=29 September 2007 }}</ref> Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan ''Mitch'' leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,621. Honduraško družbo sestavljajo pretežno [[mestici]]; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko [[Ameriški staroselci|ameriških staroselcev]], črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017.<ref name=":7">{{cite journal |last=Ruhl |first=J. Mark |title=Agrarian Structure and Political Stability in Honduras |journal=Journal of Interamerican Studies and World Affairs |volume=26 |number=1 |date=1984 |pages=33–68 |doi=10.2307/165506 |jstor=165506 |via=JSTOR |url=https://www.jstor.org/stable/165506 |access-date=24 August 2019 |archive-date=24 August 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190824164528/https://www.jstor.org/stable/165506 |url-status=live |issn = 0022-1937}}</ref> Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu. == Etimologija == Dobesedni pomen izraza ''Honduras'' je v španščini 'globina'. Ime bi se lahko nanašalo na zaliv Trujillo kot sidrišče, ''fondura'' v leonskem narečju Španije ali na Kolumbov domnevni citat, da ''»Gracias a Dios que hemos salido de esas honduras«'' ('Hvala bogu, da smo odšli iz teh globin').<ref name=timeline>{{navedi splet|url=http://www.honduras.com/history-of-honduras/|title=History of Honduras — Timeline |publisher=Office of the Honduras National Chamber of Tourism|access-date=27 June 2010|archive-date=28 May 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120528122531/http://www.honduras.com/history-of-honduras/|url-status=dead}}</ref> Šele ob koncu 16. stoletja je bilo ime ''Honduras'' uporabljeno za celotno provinco. Pred letom 1580 je ''Honduras'' označeval le vzhodni del province, ''Higueras'' pa zahodni del. Drugo zgodnje ime je ''Guaymuras'', oživljeno kot ime za politični dialog leta 2009, ki je potekal v Hondurasu v nasprotju s Kostariko.<ref name="hoduras claire">{{navedi knjigo|title=Objetivos de desarrollo del milenio, Honduras 2010: tercer informe de país|year=2010|publisher=Sistema de las Naciones Unidas en Honduras|location=[Honduras]|isbn=978-99926-760-7-3 |url=http://www.undp.org/content/dam/undp/library/MDG/english/MDG%20Country%20Reports/Honduras/Honduras_MDGReport_2010_SP.pdf|access-date=9 February 2016|language=es|trans-title=Millennium Development Goals, Honduras 2010: Third Country Report|archive-date=26 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211126164218/https://www1.undp.org/content/dam/undp/library/MDG/english/MDG%20Country%20Reports/Honduras/Honduras_MDGReport_2010_SP.pdf|url-status=dead}}</ref> Hondurašane v španščini pogosto imenujejo ''Catracho'' ali ''Catracha'' (fem). == Zgodovina == [[File:CPN ST B 01.jpg|thumb|Majevska stela, simbolični simbol honduraške majevske civilizacije v Copanu]] === Predkolonialno obdobje === V predkolumbovski dobi je bil sodobni Honduras razdeljen med dve pankulturni regiji: Mezoameriko na zahodu in istmo-kolumbijsko območje na vzhodu. Vsak kompleks je imel 'osrednje območje' znotraj Hondurasa (dolina Sula za Mezoameriko in La Mosquitia za istmo-kolumbijsko območje), vmesno območje pa je bilo območje postopnega prehoda. Vendar ti pojmi v sami predkolumbovski dobi niso imeli pomena in predstavljajo izjemno raznolika področja. Ljudstvo Lenca iz notranjega visokogorja prav tako na splošno velja za kulturno Mezoameriško, čeprav se je obseg povezanosti z drugimi območji sčasoma spreminjal (na primer širitev med zenitom [[Tolteki|Tolteškega imperija]]). Na skrajnem zahodu je civilizacija Majev cvetela več sto let. Prevladujoča, najbolj znana in najbolje raziskana država znotraj meja Hondurasa je bila v [[Copán]]u, ki je bil v pretežno nemajevskem območju ali na meji med majevskimi in nemajevskimi območji. Copán je nazadoval z drugimi nižinskimi središči med požari Terminal Classic v 9. stoletju. Maji te civilizacije preživijo v zahodnem Hondurasu kot Ch'orti', izolirani od svojih choltskih jezikovnih vrstnikov na zahodu.<ref>{{citation|title=Language Contact, Inherited Similarity and Social Difference: The story of linguistic interaction in the Maya lowlands|author=Danny Law|publisher=John Benjamins Publishing Company|date=15 June 2014|page=105}}</ref> Vendar Copán predstavlja le delček honduraške predkolumbovske zgodovine. Ostanke drugih civilizacij najdemo po vsej državi. Arheologi so preučevali najdišča, kot so Naco in La Sierra v dolini Naco, Los Naranjos na jezeru Yojoa, Yarumela v dolini [[Comayagua]],<ref>{{cite journal|title=A Preliminary Settlement Pattern Study of a Prehistoric Cultural Corridor: The Comayagua Valley, Honduras| url=https://archive.org/details/sim_journal-of-field-archaeology_fall-1989_16_3/page/257| author=Boyd Dixon|jstor=529833|journal=Journal of Field Archaeology|volume=16|issue=3|pages=257–271|date=1989|doi=10.2307/529833}}</ref> La Ceiba in Salitron Viejo<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=6ba_AAAAQBAJ|title=Archaeology of Ancient Mexico and Central America: An Encyclopedia|author1=Susan Toby Evans|author2=David L. Webster|publisher=Routledge|date=11 September 2013|isbn=978-1136801860|via=Google Books|access-date=14 July 2016|archive-date=21 March 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230321043123/https://books.google.com/books?id=6ba_AAAAQBAJ |url-status=live}}</ref> (obe zdaj pod rezervoarjem jezu Cajón), kmetija Selin in Cuyamel v dolini Aguan, Cerro Palenque, Travesia, Curruste, Ticamaya, Despoloncal in Playa de los Muertos v dolini spodnjega toka reke Ulúa ter mnoga druga. Leta 2012 je skeniranje [[LiDAR]] razkrilo, da je v La Mosquitii obstajalo več prej neznanih naselij z visoko gostoto, ki ustrezajo legendi o ''La Ciudad Blanca''. Izkopavanja in študije so od takrat izboljšale poznavanje zgodovine regije. Ocenjuje se, da so te naselbine dosegle svoj vrhunec med letoma 500 in 1000 našega štetja. === Špansko osvajanje (1524–1539) === [[File:Retrato de Hernán Cortés.jpg|thumb|upright=0.9|[[Hernán Cortés]], eden od osvajalcev Hondurasa]] Na svojem četrtem in zadnjem potovanju v [[Novi svet]] leta 1502 je [[Krištof Kolumb]] pristal blizu sodobnega mesta Trujillo, blizu lagune Guaimoreto, in tako postal prvi Evropejec, ki je obiskal Bay Islands na obali Hondurasa.<ref>{{navedi splet |url=http://honduras.com/history/ |title=Columbus and the History of Honduras |publisher=Office of the Honduras National Chamber of Tourism |access-date=27 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100723233247/http://www.honduras.com/history/ |archive-date=23 July 2010 |url-status=dead }}</ref> 30. julija 1502 je Kolumb poslal svojega brata Bartolomeja raziskati otoke in Bartolomej je naletel na majevsko trgovsko ladjo iz Jukatana, ki je prevažala dobro oblečene Maje in bogat tovor.<ref>{{navedi knjigo |author=Perramon, Francesc Ligorred |chapter=Los primeros contactos lingüísticos de los españoles en Yucatán |title=Los mayas de los tiempos tardíos |publisher=Sociedad Española de Estudios Mayas |location=Madrid, Spain |year=1986 |url=http://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2775333.pdf |page=242 |oclc=16268597 |isbn=9788439871200 |editor1=Miguel Rivera |editor2=Andrés Ciudad |language=es |access-date=23 June 2020 |archive-date=12 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190412021428/https://dialnet.unirioja.es/descarga/articulo/2775333.pdf |url-status=live }}</ref> Bartolomejevi možje so ukradli tovor, ki so ga želeli, in ugrabili ostarelega kapitana ladje, da bi služil kot tolmač v prvem zabeleženem srečanju med Španci in Maji.<ref>{{navedi knjigo |ref={{sfnref|Sharer|Traxler|2006}} |author=Sharer, Robert J. |author-link=Robert Sharer |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th |location=Stanford, California, US |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar |page=758}}</ref> Marca 1524 je Gil González Dávila postal prvi Španec, ki je vstopil v Honduras kot konkvistador.<ref name="Apuntes">{{navedi knjigo |title=Apuntes para la Historia de Honduras |editor-last=Vera |editor-first=Robustiano |year=1899 |access-date=9 February 2016 |location=Santiago |trans-title=Notes on the History of Honduras |language=es |url=https://archive.org/details/apuntesparalahis00vera|publisher=Santiago de Chile : Imp. de "El Correo," }}</ref> sledil mu je [[Hernán Cortés]], ki je pripeljal sile iz Mehike. Velik del osvajanja je potekal v naslednjih dveh desetletjih, najprej s strani skupin, zvestih Cristóbalu de Olidu, nato pa tistih, ki so bile zveste Franciscu de Monteju, predvsem pa tistih, ki so sledile Alvaradu. Poleg španskih virov so osvajalci se je močno zanašal na oborožene sile iz Mehike - Tlaxcalance in mehiške vojske tisočev, ki so ostali v garnizijah v regiji. Odpor proti osvajanju je vodil zlasti Lempira. Številne regije na severu Hondurasa nikoli niso pripadle Špancem, zlasti kraljestvo Miskito. Po španski osvojitvi je Honduras postal del ogromnega [[Španski imperij|Španskega imperija]] v Novem svetu znotraj Kraljevine Gvatemale. [[Trujillo, Honduras|Trujillo]] in [[Gracias]] sta bili prvi prestolnici mesta. Španci so tej regiji vladali približno tri stoletja. ===Španski Honduras (1524–1821)=== [[File:San Manuel Colohete,Lempira 1.JPG|thumb|Cerkev San Manuel de Colohete]] Honduras je bil organiziran kot provinca Kraljevine Gvatemale, glavno mesto pa je bilo določeno, najprej v Trujillu na atlantski obali, kasneje v [[Comayagua|Comayagui]] in končno v Tegucigalpi v osrednjem delu države. Kopanje srebra je bilo ključni dejavnik pri španski osvojitvi in poselitvi Hondurasa.<ref name=Newson1>{{cite journal|last=Newson|first=Linda|title=Labour in the Colonial Mining Industry of Honduras|date=October 1982 |volume=39|journal=The Americas|doi=10.2307/981334|issue=2|pages=185–203|jstor=981334}}</ref> Sprva so v rudnikih delali domačini po sistemu ''encomienda'', a ker je zaradi bolezni in odpornosti ta možnost manjša, so pripeljali sužnje iz drugih delov Srednje Amerike. Ko se je konec 16. stoletja lokalno trgovanje s sužnji ustavilo, so afriški sužnji, večinoma iz Angole, so bili uvoženi.<ref name=Cost>{{navedi knjigo|first=Linda|last=Newson|title=The Cost of Conquest: Indian Decline in Honduras Under Spanish Rule: Dellplain Latin American Studies, No. 20|url=https://archive.org/details/costofconquestin0000news|publisher=Westview Press|location=Boulder|isbn=978-0813372730|date=December 1987}}</ref> Po približno letu 1650 je v Honduras prispelo zelo malo sužnjev ali drugih zunanjih delavcev. Čeprav so Španci dokaj hitro osvojili južni ali pacifiški del Hondurasa, so bili manj uspešni na severni oziroma atlantski strani. Uspelo jim je ustanoviti nekaj mest ob obali, zlasti v Puerto Caballosu in Trujillu, niso pa uspeli osvojiti vzhodnega dela regije in številnih žepov neodvisnih staroselcev. Kraljestvo Miskito na severovzhodu je bilo še posebej učinkovito pri upiranju osvajanju. Kraljestvo Miskito je našlo podporo severnoevropskih zasebnikov, piratov in zlasti britanske nekdanje angleške kolonije Jamajke, ki je velik del območja po letu 1740 dala pod svojo zaščito. [[File:Exterior Fuerte de Omoa Honduras.jpg|thumb|Fortaleza de San Fernando de Omoa so zgradili Španci za zaščito obale Hondurasa pred angleškimi pirati.]] === Neodvisnost (1821) === Honduras se je od Španije osamosvojil leta 1821 in je bil del [[Prvo mehiško cesarstvo|Prvega mehiškega cesarstva]] do leta 1823, ko je postal del [[Združene province Srednje Amerike|Združenih provinc Srednje Amerike]]. Je neodvisna republika in ima redne volitve od leta 1838. V 1840-ih in 1850-ih je Honduras sodeloval pri več neuspelih poskusih srednjeameriške enotnosti, kot so Konfederacija Srednje Amerike (1842–1845), Gvatemalska zaveza (1842), Sonsonatska dieta (1846), Nacaomejeva dieta (1847) in Nacionalno zastopstvo v Srednji Ameriki (1849–1852). Čeprav je Honduras sčasoma prevzel ime Republika Honduras, unionistični ideal ni nikoli pojenjal in Honduras je bil ena izmed srednjeameriških držav, ki so si najbolj prizadevale za politiko regionalne enotnosti. Politike, ki podpirajo mednarodno trgovino in naložbe, so se začele v 1870-ih in kmalu so se vključili tuji interesi, najprej v ladijskem prevozu s severne obale, zlasti tropskega sadja in predvsem banan, nato pa v gradnji železnic. Leta 1888 je za načrtovano železniško progo od karibske obale do glavnega mesta Tegucigalpa zmanjkalo denarja, ko je dosegla San Pedro Sulo. Posledično je San Pedro prerasel v glavno industrijsko središče države in drugo največje mesto. Comayagua je bila glavno mesto Hondurasa do leta 1880, ko se je glavno mesto preselilo v Tegucigalpo. Od osamosvojitve se je v državi zgodilo skoraj 300 manjših notranjih uporov in državljanskih vojn, vključno z nekaterimi spremembami režima.<ref>{{cite journal |last1=United States. Department of State. Bureau of Public Affairs. Office of Public |first1=Communication. |title=Honduras. |journal=Department of State Publication. Background Notes Series |date=May 1992 |pages=1–5 |pmid=12178036 |url=https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12178036/ |access-date=2 December 2021 |archive-date=3 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220203003752/https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/12178036/ |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Honduras (05/03) |url=https://2009-2017.state.gov/outofdate/bgn/honduras/33233.htm |website=U.S. Department of State |access-date=2 December 2021 |archive-date=3 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220203003758/https://2009-2017.state.gov/outofdate/bgn/honduras/33233.htm |url-status=live }}</ref> ===20. stoletje in vloga ameriških podjetij=== V poznem 19. stoletju je Honduras dodelil zemljo in znatne izjeme več sadjarskim in infrastrukturnim podjetjem s sedežem v ZDA v zameno za razvoj severnih regij države. Zaradi tega je na severno obalo prišlo na tisoče delavcev, ki so delali v nasadih banan in drugih podjetjih, ki so zrasla okoli izvozne industrije. Podjetja za izvoz banan, v katerih so do leta 1930 prevladovali Cuyamel Fruit Company, pa tudi United Fruit Company in Standard Fruit Company, so v severnem Hondurasu zgradila gospodarstvo enklave, nadzorovala infrastrukturo in ustvarila samozadostne, davkov oproščene sektorje, ki so relativno prispevali malo za gospodarsko rast. Ameriške čete so se v Hondurasu izkrcale v letih 1903, 1907, 1911, 1912, 1919, 1924 in 1925. Leta 1904 je pisatelj [[O. Henry]] skoval izraz »banana republika« za opis Hondurasa<ref>{{navedi novice|author=Economist explains|url=https://www.economist.com/blogs/economist-explains/2013/11/economist-explains-16|title=Where did banana republics get their name?|newspaper=The Economist|date=21 November 2013|access-date=16 February 2016|archive-date=14 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201114011541/https://www.economist.com/the-economist-explains/2013/11/21/where-did-banana-republics-get-their-name|url-status=live}}</ref> in objavil knjigo z naslovom ''Cabbages and Kings'' o izmišljeni državi Anchuria, ki jo je navdihnila njegova izkušnja v Hondurasu, kjer je živel šest let. V ''Admiralu'' O. Henry označuje državo kot »majhno pomorsko banana republiko«; seveda je bilo sadje celotna osnova njenega gospodarstva. Po besedah literarnega analitika, ki je pisal za ''The Economist'', »njegov stavek lepo pričara podobo tropske, agrarne dežele. Vendar je njegov pravi pomen ostrejši: nanaša se na sadjarska podjetja iz Združenih držav, ki so prišla, da bi imela izjemen vpliv na politiki Hondurasa in njegovih sosed.«<ref>{{cite journal |url=http://www.smithsonianmag.com/smart-news/where-we-got-term-banana-republic-180961813/#geHDsKSeDYOltxOK.99 |title=SMARTNEWS Keeping you current Where We Got the Term "Banana Republic" Hint: it's not a great moment in American history |first1=Kat |last1=Eschner |date=18 January 2017 |journal=Smithsonian |access-date=10 January 2018 |archive-date=2 January 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180102231017/https://www.smithsonianmag.com/smart-news/where-we-got-term-banana-republic-180961813/#geHDsKSeDYOltxOK.99 |url-status=live }}</ref> Poleg tega, da so sadjarska podjetja pritegnila delavce iz Srednje Amerike na sever, so spodbujala priseljevanje delavcev iz angleško govorečih Karibov, predvsem Jamajke in Belizeja, ki sta uvedla angleščino afriškega porekla in večinoma protestantsko prebivalstvo v državo, čeprav je veliko teh delavcev zapustilo po spremembah zakona o priseljevanju leta 1939. Honduras se je pridružil zavezniškim narodom po [[Pearl Harbor]]ju 8. decembra 1941 in 1. januarja 1942 podpisal deklaracijo Združenih narodov skupaj s petindvajsetimi drugimi vladami. Ustavna kriza v 1940-ih je privedla do reform v 1950-ih. Ena reforma je delavcem dovolila, da se organizirajo, splošna stavka leta 1954 pa je ohromila severni del države za več kot dva meseca, vendar je privedla do reform. Leta 1963 je vojaški udar odvrgel demokratično izvoljenega predsednika Ramóna Villedo Moralesa. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo [[Moskitska obala]]. === Vojna in preobrat (1969–1999) === Leta 1969 sta se Honduras in Salvador spopadla s tisto, kar je postalo znano kot nogometna vojna.<ref name="football war">{{navedi novice |title=Honduras v El Salvador: The football match that kicked off a war |url=https://www.bbc.com/news/world-latin-america-48673853 |work=BBC News |date=27 June 2019 |access-date=20 August 2019 |archive-date=3 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220203003816/https://www.bbc.com/news/world-latin-america-48673853 |url-status=live }}</ref> Napetosti na meji so povzročile zajedljivost med državama, potem ko je Oswaldo López Arellano, predsednik Hondurasa, za slabšanje honduraškega gospodarstva okrivil priseljence iz Salvadorja. Odnos je dosegel nizko raven, ko se je Salvador srečal s Hondurasom v treh krogih nogometne izločilne tekme pred svetovnim prvenstvom. Napetosti so se stopnjevale in 14. julija 1969 je salvadorska vojska vdrla v Honduras. Organizacija ameriških držav (OAS) je s pogajanji dosegla premirje, ki je začelo veljati 20. julija in povzročilo umik salvadorskih enot v začetku avgusta. Dejavnika, ki sta prispevala k konfliktu, sta bila mejni spor in prisotnost na tisoče Salvadorcev, ki nezakonito živijo v Hondurasu. Po enotedenski vojni je bilo izgnanih kar 130.000 salvadorskih priseljencev. Orkan Fifi je povzročil resno škodo, ko je 18. in 19. septembra 1974 preplavil severno obalo Hondurasa. Melgar Castro (1975–78) in Paz Garcia (1978–82) sta v veliki meri zgradila trenutno fizično infrastrukturo in telekomunikacijski sistem Hondurasa.<ref name="DOS-Honduras">{{navedi splet|url=https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/1922.htm|title=U.S. Relations With Honduras|publisher=United States Department of State|date=9 April 2015|access-date=9 February 2016|archive-date=4 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190604184805/https://2009-2017.state.gov/r/pa/ei/bgn/1922.htm|url-status=live}}</ref> [[File:Mitch-Tegucigalpa Damage.JPG|thumb|Del velike škode, ki jo je povzročil orkan Mitch v Tegucigalpi leta 1998]] Leta 1979 se je država vrnila pod civilno oblast. Aprila 1980 je bila izvoljena ustavodajna skupščina, da bi napisala novo ustavo, splošne volitve pa so bile izvedene novembra 1981. Ustava je bila potrjena leta 1982 in vlada PLH Roberta Suaza je zmagala na volitvah z obljubo, da bo izvedla ambiciozen program gospodarski in družbeni razvoj za spopadanje z recesijo, v kateri se je znašel Honduras. Zagnal je ambiciozne družbeno-gospodarske razvojne projekte, ki jih je sponzorirala ameriška razvojna pomoč. Honduras je postal gostitelj največje misije Peace Corps na svetu, nevladne in mednarodne prostovoljne agencije pa so se razširile. Mirovne enote so leta 2012 umaknile svoje prostovoljce zaradi varnostnih razlogov. V zgodnjih 1980-ih so Združene države vzpostavile stalno vojaško prisotnost v Hondurasu, da bi podprle Salvador, gverilce Contra, ki se borijo proti nikaragovski vladi, ter razvile letališko stezo in sodobno pristanišče v Hondurasu. Čeprav je honduraška vojska prihranila krvave državljanske vojne, ki so uničevale njene sosede, je honduraška vojska tiho vodila kampanje proti marksistično-leninističnim milicam, kot je Ljudsko osvobodilno gibanje Cinchoneros, razvpito po ugrabitvah in bombnih napadih, in tudi proti številnim nemilitantom. Operacija je vključevala kampanjo izvensodnih pobojev s strani vladnih enot, predvsem bataljona 316, ki ga je izurila Cia.<ref>{{navedi novice|url=http://www.baltimoresun.com/news/local/bal-negroponte3a,0,3966794.story|title=A survivor tells her story|first1=Gary|last1=Cohn|first2=Ginger |last2=Thompson|work=The Baltimore Sun|date=15 June 1995|access-date=9 February 2016|archive-date=31 March 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070331135918/http://www.baltimoresun.com/news/local/bal-negroponte3a,0,3966794.story|url-status=live}}</ref> Leta 1998 je orkan Mitch povzročil ogromno in obsežno uničenje. Predsednik Hondurasa Carlos Roberto Flores je dejal, da je bil petdesetletni napredek v državi obrnjen. Mitch je uničil približno 70 % pridelkov v državi in ocenjenih 70–80 % prometne infrastrukture, vključno s skoraj vsemi mostovi in stranskimi cestami. V Hondurasu je bilo uničenih 33.000 hiš, dodatnih 50.000 pa poškodovanih. Približno 5.000 ljudi je bilo ubitih, 12.000 pa je bilo ranjenih. Skupne izgube so bile ocenjene na 3 milijarde ameriških dolarjev. === 21. stoletje === [[File:Defense.gov News Photo 0308020-F-2828D-168.jpg|thumb|right|Predsednik Ricardo Maduro z ameriškim obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom avgusta 2003]] [[File:2009 Honduras political crisis 11.jpg|thumb|Državni udar v Hondurasu leta 2009]] Leta 2007 sta predsednik Hondurasa Manuel Zelaya in predsednik Združenih držav [[George W. Bush]] začela pogovore o pomoči ZDA Hondurasu za boj proti naraščajočim mamilarskim kartelom slednjega v Mosquitu v vzhodnem Hondurasu z uporabo ameriških specialnih enot. To je pomenilo začetek nove opore za nadaljnjo prisotnost ameriške vojske v Srednji Ameriki. Pod Zelayo se je Honduras leta 2008 pridružil ALBA-i, vendar se je leta 2010 umaknil po honduraškem državnem udaru leta 2009.<ref name="americasquarterly.org">{{navedi splet |url=https://www.americasquarterly.org/blog/honduran-congress-approves-withdrawal-from-alba/ |title=Honduran Congress Approves Withdrawal From ALBA |work=Americas Quarterly |date=14 January 2010 |access-date=14 July 2021 |archive-date=23 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210623232313/https://www.americasquarterly.org/blog/honduran-congress-approves-withdrawal-from-alba/ |url-status=live }}</ref> Leta 2009 je prišlo do ustavne krize, ko je bila oblast v državnem udaru prenesena s predsednika na vodjo kongresa. Organizacija ameriških držav je suspendirala Honduras, ker njene vlade ni imela za legitimno. Države po vsem svetu, Organizacija ameriških držav in Združeni narodi so dejanje uradno in soglasno obsodili kot državni udar in zavrnile priznanje ''[[de facto]]'' vlade, čeprav so odvetniki, s katerimi se je posvetovala Kongresna knjižnica, predložili Združenim Državni kongres je izdal mnenje, ki je državni udar razglasilo za zakonitega. Honduraško vrhovno sodišče je tudi odločilo, da je bil postopek zakonit. Vlada, ki je sledila ''de facto'' vladi, je ustanovila komisijo za resnico in spravo, ''Comisión de la Verdad y Reconciliación'', ki je po več kot letu dni raziskav in razprav ugotovila, da je bila odstavitev državni udar in po mnenju komisije nezakonita.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-14072148|title=Honduras Truth Commission rules Zelaya removal was coup|work=BBC News|date=7 July 2011|access-date=20 June 2018|archive-date=8 July 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110708014934/http://www.bbc.co.uk/news/world-latin-america-14072148|url-status=live}}</ref> 28. novembra 2021 je nekdanja prva dama Xiomara Castro, levičarska predsedniška kandidatka opozicijske stranke Liberty and Refoundation, na predsedniških volitvah osvojila 53 % glasov in postala prva predsednica Hondurasa, s čimer se je končala 12-letna vladavina desne nacionalne stranke. Prisegla je 27. januarja 2022. Njen mož Manuel Zelaya je opravljal isto funkcijo od leta 2006 do 2009. Aprila 2022 je bil nekdanji predsednik Hondurasa Juan Orlando Hernández, ki je bil dva mandata med letoma 2014 in januarjem 2022, izročen Združenim državam, da bi se soočil z obtožbami trgovine z drogami in pranja denarja. Hernandez je obtožbe zanikal. == Geografija == {{glavni|Geografija Hondurasa}} [[Image:Honduras Topography.png|thumb|upright=1.3|Topografija Hondurasa]] Severna obala Hondurasa meji na Karibsko morje, Tihi ocean pa leži južno skozi [[zaliv Fonseca]]. Honduras sestavljajo predvsem gore z ozkimi ravnicami vzdolž obale. Velika nerazvita nižinska džungla ''La Mosquitia'' leži na severovzhodu, gosto poseljena nižinska dolina Sula pa na severozahodu. V La Mosquitii leži [[biosferni rezervat Río Plátano]], ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine,<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/196]</ref> z reko Coco, ki ločuje Honduras od Nikaragve. ''Islas de la Bahía'' in 'Labodji otoki' so ob severni obali. Atola Placer de la Misteriosa in Rosario, 130 do 150 kilometrov severno od Labodjih otokov, spadata v izključno ekonomsko cono (EEZ) Hondurasa. Naravni viri vključujejo [[les]], [[zlato]], [[srebro]], [[baker]], [[svinec]], [[cink]], železovo rudo, [[antimon]], [[premog]], ribe, kozice in vodno energijo. Podnebje se spreminja od tropskega v nižinah do zmernega v gorah. Pacifiška obala je na splošno bolj suha kot karibska. === Biotska raznovrstnost === Regija velja za [[vroča točka biotske raznovrstnosti|vročo točko biotske raznovrstnosti]] zaradi številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki jih tam najdemo. Tako kot druge države v regiji vsebuje ogromne biološke vire. Honduras gosti več kot 6000 vrst vaskularnih rastlin, od tega 630 (do sedaj opisanih) [[kukavičevke|kukavičevk]]; okoli 250 plazilcev in dvoživk, več kot 700 vrst ptic in 110 vrst sesalcev, od tega polovica netopirjev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.hondurassilvestre.com |title=Honduran Biodiversity Database |publisher=Honduras Silvestre |access-date=27 June 2010 |date=1 August 2012 |language=es |archive-date=15 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100315131944/http://www.hondurassilvestre.com/ |url-status=dead }}</ref> V severovzhodni regiji La Mosquitia leži biosferni rezervat Río Plátano, nižinski deževni gozd, ki je dom velike raznolikosti življenja. Rezervat je bil leta 1982 dodan na Unescov seznam svetovne dediščine. Honduras ima [[deževni gozd|deževne gozdove]], [[oblačni gozd|oblačne gozdove]] (ki se lahko dvignejo do skoraj 3000 metrov nad morsko gladino), [[mangrove]], [[savana|savane]] in gorske verige z borovci in hrasti ter sistem mezoameriških [[koralni greben|koralnih grebenov]]. Na Bay Islands so delfini pliskavke, mante, ribe papige, jate modrega morskega psa in morskega psa kitovca. [[Krčenje gozdov]] zaradi sečnje je v departmaju Olancho močno razširjeno. Krčenje zemljišč za kmetijstvo je razširjeno v pretežno nerazviti regiji La Mosquitia, kar povzroča degradacijo zemlje in erozijo tal. Honduras je imel leta 2019 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 4,48/10, kar ga je uvrstilo na 126. mesto med 172 državami. Jezero Yojoa, ki je največji vir sladke vode v Hondurasu, je onesnaženo s težkimi kovinami, ki nastajajo pri rudarskih dejavnostih.<ref>{{navedi splet|url=http://eco.umass.edu/people/graduate-students/quinonez-camarilo-ana/4|title=Quiñónez Camarilo, Ana|work=Department of Environment Conservation|publisher=University of Massachusetts Amherst|access-date=30 June 2016}}</ref> Nekatere reke in potoki so onesnaženi tudi z rudarjenjem. ​ ===Upravna razdelitev=== [[File:HondurasDivisions.png|thumb|upright=1.6|Departmaji Hondurasa]] Honduras je razdeljen na 18 departmajev. Glavno mesto je Tegucigalpa v osrednjem okrožju znotraj departmaja Francisco Morazán. Departmaji so: Atlántida, Choluteca, Colón, Comayagua, Copán, Cortés, El Paraíso, Francisco Morazán, Gracias a Dios, Intibucá, departma Bay Islands, La Paz, Lempira, Ocotepeque, Olancho, Santa Bárbara, Valle in Yoro. Nova upravna delitev, imenovana cona za zaposlovanje in gospodarski razvoj (Honduras) (ZEDE - ''Zonas de empleo y desarrollo económico''), je bila ustanovljena leta 2013. ZEDE imajo visoko stopnjo avtonomije z lastnim političnim sistemom in sodnim, gospodarskim in upravni ravni ter temeljijo na kapitalizmu prostega trga. === Demografija === Honduras je imel leta 2021 10.278.345 prebivalcev. Delež prebivalstva, mlajšega od 15 let, je leta 2010 znašal 36,8 %, 58,9 % je bilo starih od 15 do 65 let, 4,3 % pa 65 let ali več. Od leta 1975 se je izseljevanje iz Hondurasa pospešilo, ko so ekonomski migranti in politični begunci iskali boljše življenje drugje. Večina izseljencev iz Hondurasa živi v Združenih državah. Ocena ameriškega zunanjega ministrstva iz leta 2012 je pokazala, da je takrat v Združenih državah živelo med 800.000 in milijon Hondurašanov, kar je skoraj 15 % prebivalstva Hondurasa. Velika negotovost glede številk je zato, ker številni Hondurašani živijo v Združenih državah brez vizuma. V popisu leta 2010 v Združenih državah je bilo 617.392 prebivalcev identificiranih kot Hondurašani, v primerjavi z 217.569 leta 2000. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Hondurasa temelji predvsem na [[kmetijstvo|kmetijstvu]], ki predstavlja 14 % njegovega bruto domačega proizvoda (BDP) v letu 2013. Vodilni izvoz države je [[kava]] (340 milijonov USD), ki je predstavljala 22 % celotnega izvoza Hondurasa. [[Banana|Banane]], ki so bile prej drugi največji izvoz v državi, dokler jih orkan Mitch leta 1998 praktično ni izbrisal, so si leta 2000 opomogle na 57 % ravni pred Mitchom. Gojene kozice so še en pomemben izvozni sektor. Od poznih 1970-ih so mesta na severu začela industrijsko proizvodnjo z ''maquiladoras'', zlasti v San Pedro Sula in Puerto Cortés. Honduras ima obsežne [[gozd]]ove, morske in mineralne vire, čeprav široko razširjene kmetijske metode [[sežigalništvo|sežigalništva]] še naprej uničujejo honduraške gozdove. Honduraško gospodarstvo je leta 2000 zraslo za 4,8 % in si opomoglo od recesije, ki jo je povzročil Mitch (–1,9 %) leta 1999. Honduraški sektor ''maquiladora'', tretji največji na svetu, je leta 2000 nadaljeval z dobrimi rezultati in je zagotovil zaposlitev več kot 120.000 in ustvari več kot 528 milijonov dolarjev v tuji valuti za državo. Inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, je leta 2000 znašala 10,1 %, kar je nekoliko manj kot leta 1999, ko je znašala 10,9 %. Mednarodne rezerve države so bile leta 2000 še naprej močne in so znašale nekaj več kot milijardo USD. Nakazila Honduraščanov, ki živijo v tujini (večinoma v Združenih državah), so se leta 2000 povečala za 28 % na 410 milijonov $. Lempira (valuta) je dolga leta devalvirala, vendar se je leta 2005 ustalila pri 19 L za ameriški dolar. Honduraški ljudje so med najrevnejši v Latinski Ameriki; bruto nacionalni dohodek na prebivalca (2007) znaša 1649 USD; povprečje za Srednjo Ameriko je 6736 $. Honduras je četrta najrevnejša država na zahodni polobli; revnejši so le Haiti, Nikaragva in Gvajana. Uporaba alternativnih statističnih meritev poleg bruto domačega proizvoda lahko zagotovi boljši kontekst za revščino v državi. Država je marca 1999 z Mednarodnim denarnim skladom podpisala ''Enhanced Structural Adjustment Facility (ESAF)'' – kasneje spremenjen v ''Poverty Reduction and Growth Facility (PRGF)''. Honduras (približno od leta 2000) še naprej ohranja stabilno makroekonomsko politiko. Pri izvajanju strukturnih sprememb, kot je privatizacija javnih telefonskih in distribucijskih podjetij v javni lasti, ni bila hitra – spremembe, ki si jih želijo IMF in drugi mednarodni posojilodajalci. Honduras je po orkanu Mitch prejel znatno odpis dolga, vključno z začasno ustavitvijo dvostranskih plačil za servisiranje dolga in dvostranskim zmanjšanjem dolga s strani Pariškega kluba – vključno z Združenimi državami – v vrednosti več kot 400 milijonov USD. Julija 2000 je Honduras dosegel svojo točko odločitve v okviru Pobude za močno zadolžene revne države (HIPC), s čimer je država postala upravičena do začasne večstranske odpisa dolga. Zdi se, da je zemlje veliko in jo je mogoče zlahka izkoristiti, vendar je prisotnost očitno obsežne zemlje zavajajoča, saj razgiban, gorat teren države omejuje obsežno kmetijsko proizvodnjo na ozke pasove na obalah in na nekaj rodovitnih dolin. Honduraški proizvodni sektor se še ni razvil dlje od preproste tekstilne in kmetijske predelovalne industrije ter montažnih dejavnosti. Majhen domači trg in konkurenca industrijsko naprednejših držav v regiji sta zavirala kompleksnejšo industrializacijo. Leta 2022 je po podatkih Nacionalnega inštituta za statistiko Hondurasa (INE) 73 % prebivalstva države revnih in 53 % jih živi v skrajni revščini. Država je ena najbolj neenakopravnih v Latinski Ameriki. == Glej tudi == * [[seznam suverenih držav]] ==Opombe== {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{commons category|Honduras}} * [https://web.archive.org/web/20080911172930/http://www.gob.hn/ Government of Honduras] {{in lang|es}} * [http://www.letsgohonduras.com/ Official Site of the Tourism Institute of Honduras (English)] * [https://web.archive.org/web/20081210073748/https://www.cia.gov/library/publications/world-leaders-1/world-leaders-h/honduras.html Chief of State and Cabinet Members] * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/honduras/ Honduras]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [https://web.archive.org/web/20080407223348/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/honduras.htm Honduras] at ''University of Colorado at Boulder Libraries GovPubs'' * {{curlie|Regional/Central_America/Honduras}} * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1225416.stm Honduras profile] from the [[BBC News]] * {{Wikiatlas|Honduras}} {{Central_America}} {{OAS}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Honduras| ]] [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] 4mg38b21qz47zmpya9l9jqos6hlxmdw Grb Slovenije 0 8191 6752819 6691633 2026-09-19T12:25:19Z Summershell67 266000 /* */ 6752819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Grb |image=Coat of arms of Slovenia (Pantone).svg |name=Grb Republike Slovenije |use=* v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih državnih organov; * za označevanje državne meje, na območju mejnih prehodov in na objektih organov mejne kontrole; * v prostorih in na poslopjih, v katerih je sedež državnih organov, kot tudi v prostorih teh organov; * v prostorih in na poslopju predstavništva Republike Slovenije v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavništva uporablja, v skladu z mednarodnimi pogodbami, predpisi in običaji države, v kateri je predstavništvo, oziroma s pravili in prakso mednarodne organizacije, pri kateri je predstavništvo; * v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov organov lokalnih skupnosti, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti; * v pečatu, štampiljki ter oznakah dokumentov samoupravnih skupnosti, podjetij in drugih organizacij ter posameznikov, ki imajo javno pooblastilo, kadar opravljajo posamezne naloge oziroma določene zadeve iz državne pristojnosti; * na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik državnega sveta, predsednik vlade, ministri ter vodje predstavništev Republike Slovenije v tujini; * na vabilih, čestitkah, vizitkah in podobnih uradnih izkazih, ki jih uporabljajo poslanci, člani državnega sveta in funkcionarji ter uslužbenci državnih organov; * v drugih primerih in ob pogojih, ki jih določa zakon. |year_adopted=24. junij 1991 |armiger=[[Slovenija]] |earlier_versions=[[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|sličica|130px|none|Emblem [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]]]<br>[[Slika:Arms_of_Illyrian_Slovenia.svg|sličica|130px|none|Del [[Grb Jugoslavije|grba]] [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]], ki je predstavljal Slovence]] |image_width=200}} '''Grb Republike Slovenije''' je [[emblem]],<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Promocija-Slovenije/Promocijske-publikacije/Simboli-Republike-Slovenije.pdf|title=Simboli Republike Slovenije|date=2022|accessdate=14. junij 2024|publisher=Urad Vlade RS za komuniciranje}}</ref> ki ga sestavlja moder ščit z motivom [[Triglav|Triglava]] z dvema valovitima črtama pod njim, tremi šestkrakimi zvezdami nad njim (predstavljajo Celjske grofe (srednji vek), najpomembnejšo plemiško družino z izvorom na Slovenskem)<ref>{{Navedi revijo|date=2024-08-03|title=Celjski grofje|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grofje|language=sl}}</ref> ter z rdečo obrobo po stranskih robovih ščita. Z drugim ustavnim amandmajem je bil sprejet na predvečer razglasitve neodvisnosti od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavije]], 24. junija 1991.<ref name="ULRSL016">{{Navedi splet | title= 2. Ustavni amandma k ustavi Republike Slovenije, stran 1.| website= Uradni list Republike Slovenije | date= 1991-06-25| url = https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0002/| accessdate = 2024-06-14}}</ref> Kot socialistična republika znotraj Jugoslavije je Slovenija leta 1947 začela uporabljati motiv najvišjega slovenskega vrha [[Triglav|Triglava]] kot uradni simbol.<ref name="EB276">{{Navedi knjigo| title= The New Encyclopaedia Britannica | publisher= Encyclopædia Britannica Inc. | place= Chicago | date= 1982|page= 276| isbn = 0-85229-387-9 | language= angleščini}}</ref><ref>{{Navedi splet | last= Heimer | first= Željko | title= Slovenia: Coat of arms of Slovenia | url = http://www.fotw.net/flags/si.html#coa | date= 2002 | accessdate= 2010-07-07 | language= angleščini}}</ref> V obdobju [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]] oz. kasneje [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavije]] je bil slovenski narod zastopan s polmescem in tremi zvezdami v dnu srčnega ščita, ki temelji na teoriji [[Iliri|ilirskega]] izvora [[Slovenci|Slovencev]]. Do nastanka Jugoslavije je bil osrednji slovenski narodni simbol poleg narodne zastave [[Grb Kranjske|grb]] [[Kranjska|dežele Kranjske]], ki izvira iz 13. stoletja.<ref name="UN">{{Navedi splet | last= Benedejčič | first= Andrej | title= Slovenian National Insignia | url = http://www.un.int/slovenia/insignia.html | date= 1995 | accessdate= 2010-07-15 | language= angleščini| archive-url= https://web.archive.org/web/20101104123014/http://www.un.int/slovenia/insignia.html | archivedate = 2010-11-04}}</ref> == Zgodovinski simboli == === Grbi slovenskih pokrajin === V preteklosti so slovensko ozemlje predstavljali grbi [[Slovenske dežele|zgodovinskih dežel]], predvsem grb Kranjske. Slednji prikazuje na srebrnem ščitu kronanega modrega orla z rdeče-zlato šahiranim polmescem na prsih.<ref>{{Navedi splet | last= Preuß | first= Volker | title= Krain: Wappenschild – Blazon | url = http://www.flaggenlexikon.de/foestkrn.htm#Wappen | date= 2010 | accessdate = 2010-07-15 | language= nemščini in angleščini}}</ref> Orla kot simbol dežele se prvič zasledi leta 1188.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si|first=Aleksander|last=Hribovšek}}</ref> Kranjski grb kot tak naj bi nastal po grbu [[Andeški|Andeških]] (orel) ter [[Spanheimi|Spanheimov]] (šahirani polmesec).<ref name="UN" /> Z listino z dne 12. januarja 1463 je cesar [[Friderik III. Habsburški|Friderik III.]] orlu dodal zlato krono ter z zlato zamenjal srebrno barvo polja in v šahovnici.<ref>{{Navedi knjigo | title= Grafičar: Revija slovenskih grafičarjev: Izbor barv za slovensko zastavo | date= 2006 | page = 25 | url = http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-QD1MUVLP&id=6fca03d5-fe79-4001-a59e-c56b24c99ca4&type=PDF | issn = 1318-4377}}</ref><ref name=":0" /> S cesarskima odlokoma z dne 22. avgusta in 17. novembra 1836 se je cesar [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinand I.]] odločil spremeniti grb Kranjske. V novem [[Blazon|grbopisu]] so bili zlati deli, z izjemo krone, spet srebrni kot pred letom 1463.<ref>{{Navedi splet | last= Serše | first= Aleksandra | title= Grb in zastava dežele Kranjske upoštevaje zlasti leto 1916 deželnostanovske, deželne in narodne barve kranjskega grba in zastave | date = 2008 | accessdate = 2010-07-15 | page = 139 (3) | url = http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-00HV8A6T&id=2caa6021-f1e5-46aa-a44f-63d951d71721&type=PDF}}</ref> Slovensko ozemlje so poleg grba kranjske predstavljali še grbi: * Štajerske (na zelenem polju srebrn panter z rdečo opremo, kateremu iz žrela bruha ogenj), * Koroške (v prvem zlatem polju sekanega ščita trije črni korakajoči levi, v drugem rdečem polju srebrn tram, * Goriške (v prvem modrem polju desno poševno sekanega ščita zlat kronan [[lev]], drugo polje je petkrat srebrno-rdeče levo poševno sekano), * Gradiške (zlato-modro deljen ščit prekriva srebrn sidrni [[križ]]), * Istre (na modrem polju zlata koza z rdečimi rogovi in kopiti, ki stoji na zelenem hribčku), * Trsta (v zgornjem zlatem polju deljenega ščita je črn kronan dvoglavi orel, spodnje rdeče polje z belim tramom je prekrito z zlatim rezilom sulice), * Zale (nad srebrnim tramom na modrem polju zlata krona), * Železne (na modrem ščitu bela štorklja s konjsko podkvijo v kljunu, stoječa na trdnjavi). Poleg zgodovinskih dežel je vredno omeniti še grb [[Celjska grofija|Celjske grofije]] ter grb [[Slovenska marka|Slovenske marke]], od 13. stoletja naprej zgolj geografske enote Kranjske.<gallery perrow="5"> Slika:Arms of the Duchy of Carniola.svg|[[Grb Kranjske|Grb]] [[Kranjska|Kranjske]] Slika:Arms of the Duchy of Styria.svg|[[Grb Štajerske|Grb]] [[Štajerska|Štajerske]] Slika:Arms of the Duchy of Carinthia.svg|[[Grb Koroške|Grb]] [[Koroška (pokrajina)|Koroška]] Slika:Arms of the house of Gorizia.svg|[[Grb Goriške|Grb]] [[Goriška (grofija)|Goriške]] Slika:Arms of the County of Gradisca.svg|Grb [[Gradiška grofija|Gradiške]] Slika:Arms of the Margraviate of Istria.svg|[[Grb Istre|Grb]] [[Mejna grofija Istra|Istre]] Slika:Arms of the Imperial Free City of Trieste.svg|[[Grb Trsta|Grb]] [[Cesarsko svobodno mesto Trst|Trsta]] Slika:Arms of the County of Zala.svg|Grb [[Zala (županija)|Zalske županije]] Slika:Arms of the County of Vas.svg|Grb [[Železna županija|Železne županije]] Slika:Arms of Windic March.svg|Grb [[Slovenska marka|Slovenske marke]] Slika:Arms of the County of Celje.svg|Grb [[Celjska grofija|Celjske grofije]] </gallery> === Kraljevina SHS in Jugoslavija === {{Več slik | align = left | image1 = Arms of Illyrian Slovenia.svg | width1 = 100 | caption1 = Del grba [[Kraljevina SHS|Kraljevine SHS]], ki je z ilirsko simboliko predstavljal Slovence | image2 = Grb Doma Jugoslavije.svg | width2 = 110 | caption2 = Rodbinski grb Kraljevine SHS }} V [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini SHS]] so se projugoslovanski slovenski politiki odrekli kranjskemu orlu in ga v državnem grbu poleg [[Grb Srbije|srbskega]] in [[Grb Hrvaške|hrvaškega grba]] nadomestili s fiktivnim ilirskim grbom. Modri orel se kljub temu ohrani v rodbinskem grbu kraljevine.<ref>{{Navedi splet | last= Heimer | first= Željko | title= Royal Yugoslavia (1918-1941): Royal standards | url = http://www.fotw.net/flags/yu_shs_r.html | date = 2003 | accessdate = 2010-07-01 | language = angleščini}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://royalfamily.org/cir/%d0%ba%d1%80%d0%b0%d1%99%d0%b5%d0%b2%d1%81%d0%ba%d0%b0-%d0%bf%d0%be%d1%80%d0%be%d0%b4%d0%b8%d1%86%d0%b0/%d1%81%d0%b0%d0%b2%d1%80%d0%b5%d0%bc%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d1%85%d0%b5%d1%80%d0%b0%d0%bb%d0%b4%d0%b8%d0%ba%d0%b0-%d0%b4%d0%be%d0%bc%d0%b0-%d0%ba%d0%b0%d1%80%d0%b0%d1%92%d0%be%d1%80%d1%92%d0%b5%d0%b2/|title=Савремена хералдика Дома Карађорђевог|accessdate=14. junij 2024|website=Краљевска породица Србије}}</ref> Na seji 28. novembra 1919 je bilo sklenjeno, da bo Slovenijo na grbu Kraljevine SHS predstavljal novi grb, katerega bo tvoril moder ščit z zlato petokrako zvezdo, pod katero bo polmesec. Že prve informacije o novem slovenskem grbu, ki naj bi se po uradni razlagi nanašal na stare [[Iliri|Ilire]], so povzročile kritike in nasprotovanja: pod vprašaj je bila postavljena zgodovinsko-narodna povezanost Ilirov s Slovenci, kranjski orel pa je bil v očeh mnogih še vedno edini pravi slovenski grb.<ref>{{Navedi knjigo | title= Vprašanje slovenskega grba | title= Slovenec: političen list za slovenski narod | date= 1920-09-18 | page= 3 | url = http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-2LK2GNNY&id=ee57332a-ccc6-4608-811d-a77ae72104e7&type=PDF}}</ref><ref>{{Navedi knjigo | title= Slovenec: političen list za slovenski narod: Spaka| date= 1920-10-21 | page = 1 | url = http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-MBK8YOVS&id=ad84609f-1386-410c-bf39-bb974ce628e3&type=PDF}}</ref> [[Vidovdanska ustava]] iz junija 1921 je v 2. členu uvedla grb Kraljevine SHS, ki je vključeval kritizirani slovenski grb, ki je tvoril moder ščit s tremi zlatimi šestokrakimi zvezdami, pod katerimi je bil bel polmesec.<ref>Čl. 2 In {{Navedi splet | title= Ustav Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca (1921) | url = http://sr.wikisource.org/w/index.php?title=%D0%A3%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%B2_%D0%9A%D1%80%D0%B0%D1%99%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%BD%D0%B5_%D0%A1%D1%80%D0%B1%D0%B0,_%D0%A5%D1%80%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0_%D0%B8_%D0%A1%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B5%D0%BD%D0%B0%D1%86%D0%B0_(1921)&oldid=19321 | date = 2007-08-26 | accessdate = 2010-07-01 | language= srbščini}}</ref> === FLRJ in SFRJ === [[Slika:Coat of Arms of the Socialist Republic of Slovenia.svg|levo|sličica|167x167px|Emblem [[LR Slovenija|LR]] ter [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]]] [[Osvobodilna fronta]], glavna slovenska predstavnica narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno, je imela v svojem znaku Triglav.<ref name="smole">{{Navedi knjigo|last=Smole|first=Viktor|title=Jezik in slovstvo: V povirju treh rek|year=1977|page=45|url=http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-GODYHCIS&id=c6d1ad0c-247f-404d-bee1-6093b5117763&type=PDF|issn=<!-- 0021-6933 -->}}</ref> Avtor znaka OF je bil [[Edvard Ravnikar]], ki je združil simbol Triglava s peterokrako zvezdo, ki simbolizira pomen komunistov v Osvobodilni fronti.<ref name="UN" /><ref name="gore">{{Navedi splet | last= Šaver | first= Boštjan | title= Triglav, sveta gora slovenstva | url= http://www.gore-ljudje.net/novosti/1219/ | date= 2004-07-01 | accessdate= 2010-07-21 }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Motiv Triglava se je obdržal tudi po [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugi svetovni vojni]]. Zgodovinsko prva slovenska ustava iz januarja 1947, katere avtor je [[Branko Simčič]],<ref name="UN" /> je definicijo grba obravnavala v 3. členu: {{Citatni blok|Državni grb Ljudske Republike Slovenije je polje, obdano z žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom in prepleteno z lipovimi listi. Med vrhovoma klasja je peterokraka zvezda. V spodnjem delu polja so na dnu tri valovite-črte, predstavljajoče morje. Nad njimi se dvigajo trije stožci, katerih srednji je višji, stranska pa sta enaka; stožci predstavljajo Triglav.|Ust. čl. 3 Ustave [[Socialistična republika Slovenija|Ljudske republike Slovenije]]<ref name="ULLRS19474A">{{Navedi splet | title= Ustava Ljudske republike Slovenije | date= 1947-01-24| url = https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/659/Uradni_list_LRS_1947.pdf| format = pdf | accessdate = 2010-07-01}}</ref>|200}} Enako je bil kasneje definiran tudi grb [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]].<ref>Čl. 7 In {{Navedi splet | title= Ustava Socialistične republike Slovenije (1974)/Socialistična republika Slovenija | url = http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Ustava_Socialisti%C4%8Dne_republike_Slovenije_(1974)/Socialisti%C4%8Dna_republika_Slovenija&oldid=1505 | date = 2006-07-17 | accessdate = 2010-07-01}}</ref> == Sodobni grb == Amandma C slovenske ustave iz junija 1991 je grb, avtor kiparja [[Marko Pogačnik (kipar)|Marka Pogačnika]], opisal tako: {{Citatni blok|Grb Republike Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri črti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate šesterokrake zvezde. Ščit je ob stranicah rdeče obrobljen. Grb se oblikuje po določenem geometrijskem in barvnem pravilu.|Amandma C 2. ustavnega amandmaja Ustave Republike Slovenije<ref name="ULRSL016" />}} Po besedah ​​avtorja je koncept grba pod vplivom dela [[France Prešeren|Franceta Prešerna]] in [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] . Prešeren v pesmi ''[[Krst pri Savici]]'' omenja [[Triglav]], pod njim jezersko gladino in nad njim svetlo zarjo, podobne elemente kot jih je Pogačnik uporabil v grbu.<ref name="skavt">{{Navedi splet | title = Slovenski simboli: Predstavitev korenine za tabor voditeljev Glej Daleč | url = http://korenine.skavt.net/korenine/novomesto1/NM_SLOVENSKI_SIMBOLI.doc | format = doc | date = 2006 | accessdate = 2010-07-15 | publisher = SKVO Gorjanskih medvedov | place = Novo mesto | page = 4–5 | archive-date = 2007-07-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20070728155358/http://korenine.skavt.net/korenine/novomesto1/NM_SLOVENSKI_SIMBOLI.doc | url-status = dead }}</ref> Medtem ko je bil v času socializma motiv Triglava povezan predvsem z znakom Osvobodilne fronte, je Pogačnik opazil motiv Triglava že v delu Jožeta Plečnika iz leta 1934.<ref name="smole" /><ref name="skavt" /> Tega leta je Plečnik izdelal Marijino znamenje, ki se danes nahaja na [[Bled|Bledu]], ki pa ne vsebuje ščita Slovenije iz uradnega grba Kraljevine Jugoslavije, temveč poseben grb s podobo Triglava s šesterokrako zvezdo nad njim.<ref name="skavt" /> Najvrjetneje je bilo Plečnikovo Marijino znamenje navdih tudi za Ravnikarja in njegov simbol Osvobodilne fronte.<ref name="gore" /> [[Slika:Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg|sličica|Grb [[Slovenska zaveza|Slovenske zaveze]]]] Omembe vredna je tudi redkokdaj objavljena upodobitev manj znanega grba [[Slovenska zaveza|Slovenske zaveze]], s katero so želeli v odporu proti okupatorskim silam doseči politično enotnost vseh protirevolucionarnih strank, ki niso želele sodelovati z OF. 7. maja 1942 je gibanje v prvi številki glasila objavilo svoj grb, ki je na las podoben sodobnemu grbu Republike Slovenije; v ščitu so nad Triglavom tri šestkrake zvezde. Gre za prvo kombinacijo treh zvezd in Triglava v funkciji slovenskega znaka. Podobnost s sodobnim grbom je povsem naključna, saj Marko Pogačnik v pripravljanju svojega predloga grba za grb Slovenske zaveze ni vedel.<ref>{{Navedi splet|url=https://grboslovje.si/novice/2018_11_19_0003.php|title=Triglav, Plečnik in razvoj slovenskega grba|date=19. november 2018|accessdate=14. junij 2024|website=Grboslovje.si|publisher=Heraldica Slovenica|last=Hribovšek|first=Aleksander}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-20-20-6-1991-slovenija-postavlja-svoje-meje-in-simbole/|title=20. 6. 1991: Slovenija postavlja svoje meje in simbole|date=20. junij 2021|accessdate=17. junij 2024|website=Republika Slovenija|publisher=Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje}}</ref> Tri šesterokrake zlate zvezde nad Triglavom izhajajo iz grba [[Celjski grofje|Celjskih grofov]].<ref name="DZRS">{{Navedi splet | author= National Assembly | title= National symbols | url = http://www.dz-rs.si/index.php?id=354 | date = 2010 | accessdate = 2010-07-17 | language = angleščini| archiveurl = https://web.archive.org/web/20080123091055/http://www.dz-rs.si/index.php?id=354 | archivedate = 2008-01-23}}</ref> Čeprav njihov izvor ni povsem jasen je gotovo, da so bili v stalnem stiku s slovenskogovorečim prebivalstvom ter, da je njihovo ozemlje obsegalo velik del današnje Slovenije.<ref name="monika18">{{Navedi knjigo | last= Komárková | first= Monika | title= Srovnání literární postavy Friderika II. Celjského v dramatech J. Jurčiče, O. Župančiče, A. Novačana a B. Krefta | url = http://is.muni.cz/th/288598/ff_b/Bc.pdf | publisher= Masarykova univerzita | place= Brno | year= 2010 | page= 18}}</ref> Prvotni pravi pomen zvezd ni znan, obstajajo pa teorije, ki trdijo, da naj bi tri zvezde simbolizirale [[Sonce]] ob [[Somrak|zori]], [[Zenit|zenitu]] in zahodu.<ref name="MOC">{{Navedi splet | author= Mestna občina Celje | title= Grb in zastava Mestne občine Celje | url = http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi?page=doc&doc=grb_zastava | date = 2010 | accessdate = 2010-07-18 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100713215533/http://moc.celje.si/uprava/cgi/MOC.cgi?page=doc&doc=grb_zastava | archivedate = 2010-07-13 }}</ref> Že v medvojnem obdobju se je pojavila namenska razlaga, po kateri naj bi si Celjski prizadevali za narodno-državno združitev južnih Slovanov , tri zvezde v njihovem grbu pa so tako predstavljale tri plemena enega [[Jugoslovani|južnoslovanskega naroda]], vendar je bila teorija zavrnjena.<ref name="monika33">Komárková (2010). s. 33.</ref> V povezavi s slovenskim grbom so danes zvezde predstavljene kot simbol kulturnega in upravnega izročila Slovenije ter njene vpetosti v tok evropske zgodovine, saj so se Celjski zaradi dednih pogodb in ugodne zakonske politike uvrščali med vodilne evropske [[Plemstvo|plemiške]] rodbine [[Poznji srednji vek|poznjega srednjega veka]].<ref name="DZRS" /><ref name="monika18" /> Celjske zvezde je mogoče danes zaslediti v grbu [[Grb Mestne občine Celje|Celja]].<ref name="MOC" /> Podrobneje o slovenskih državnih simbolih določa Zakon o grbu, zastavi in ​​​​himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz oktobra 1994.<ref name="ULRS2392">{{Navedi splet | title= Uradni list Republike Slovenije: Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi | date = 1994-10-27 |url = http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199467&stevilka=2392 | accessdate = 2010-07-01 | issn = 1318-0576}}</ref> == Heraldični vidik == Grb Republike Slovenije po heraldičnih pravilih ni grb temveč emblem;<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_12_20_0005.php|title=Zgodovina slovenskih državnih grbov|date=20. december 2011|accessdate=14. junij 2024|website=Grboslovje.si|publisher=Heraldica Slovenica|last=Hribovšek|first=Aleksander}}</ref> * Grb RS nima uradnega [[Blazon|grbopisa]], ki je obvezen del [[Grb|grba]], * [[Ščit (heraldika)|ščit]] nima heraldično priznane oblike, * rdeče polje ščitove obrobe ni pravilno umeščeno, polje ščitove obrobe mora potekati po vseh treh stranicah ščita, * atribut gore je napačno naslikan v slogu popačenega koničastega heraldičnega reza, * Triglav ni heraldični atribut, gora s tremi vrhovi se heraldično naslika drugače, * ''dve valoviti modri črti'' naj bi predstavljali morje in reke, vendar lahko valovita tramova predstavljata le reke. Morje se v heraldiki upodobi s kipečimi valovi. == Sklici == <references responsive="" /> == Literatura == * Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}} ISBN 961-6181-31-9 * Brožek, Aleš: ''Lexikon vlajek a znaků zemí světa'', Kartografie, Praga, 2003 ISBN 80-7011-776-1 == Glej tudi == * [[Zastava Slovenije]] * [[Zdravljica]] * [[Državni simboli Slovenije]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|National coat of arms of Slovenia|Grb Slovenije}} * {{sl}} {{Navedi splet | author = Vlada Republike Slovenije | title= Državni simboli: Grb | url = http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli/#c1687 | date = 2008 | accessdate = 2010-07-01 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20100220124714/http://www.vlada.si/si/o_sloveniji/politicni_sistem/drzavni_simboli#c1687 | archivedate = 2010-02-20}} {{Slovenija}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Grbi po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Marko Pogačnik (kipar)]] l16aunw52l4vkpwrphvnlpephgxocyy Zastava Slovenije 0 8193 6752818 6720415 2026-09-19T12:24:27Z Summershell67 266000 /* */ 6752818 wikitext text/x-wiki {{Infobox flag | Name = Slovenija | Image = Flag of Slovenia (Pantone).svg | Morenicks = | Use = Državna in pomorska zastava | Symbol = | Proportion = 1:2 | Adoption = 25. junij 1991 | Design = belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije | Designer = [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] }} '''Zastavo [[Slovenija|Slovenije]]''' sestavljajo enakomerne vodoravne črte v beli, modri in rdeči barvi z [[Grb Slovenije|grbom Slovenije]] levo zgoraj med belo in modro črto. Grb je emblem, sestavljen iz belega lika [[Triglav|Triglava]], najvišjega slovenskega vrha na modrem ozadju, pod katerim se nahajata dve valoviti modri črti, ki predstavljata [[Jadransko morje]] in reke, v vrhu pa se nahajajo tri zlate šestokrake zvezde v razmerju 2:1, ki izvirajo iz grba grofov [[Celjski grofje|Celjskih]], najpomembnejše srednjeveške rodbine z izvorom na Slovenskem.<ref name="Simboli"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.slovenija.si/slovenia_in_brief/national_insignia/2007092716294572/|archive-url=https://archive.today/20130418120414/http://www.slovenija.si/slovenia_in_brief/national_insignia/2007092716294572/|url-status=dead|archive-date=April 18, 2013|title=In Brief|website=Slovenija.si|access-date=12 December 2017}}</ref> Barve slovenske zastave so pogosto označene kot [[Panslovanske barve|panslovanske]], vendar izvirajo iz [[Grb Kranjske|grba]] [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]], katerega sestavlja moder orel na belem polju z rdečimi okončinami.<ref name="Simboli">{{navedi splet|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Promocija-Slovenije/Promocijske-publikacije/Simboli-Republike-Slovenije.pdf|title=Simboli Republike Slovenije|access-date=8. april 2025}}</ref> Slovensko narodno zastavo so prvič izobesili slovenski študentje na Dunaju [[Marčna revolucija|marca 1848]], v Ljubljani pa je prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici, kjer jo je izobesil domoljubni študent [[Lovro Toman]] kot odgovor na izobešenje nemške zastave (frankfurterice) [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]].<ref name="Slovene_tricolor_RTVSLO">[http://www.rtvslo.si/slovenija/praznik-slovenske-trobojnice/227786 Celebration of the Slovene Tricolor] (In Slovene: "Praznik slovenske trobojnice"), MMC [[RTV Slovenia]], 7. april 2013</ref> Slovenska pomorska zastava je povsem enaka državni zastavi, vendar je razmerje stranic 2:3 namesto 1:2. Ladje, ki so dolge do 24m uporabljajo državno zastavo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/si~civ.html|title=Slovenia: Civil and state ensigns|website=Crwflags.com|access-date=12 December 2017}}</ref> Premčeva zastava je prav tako sestavljena iz treh barv, bele, modre in rumene.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007116&stevilka=5808|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=Uradni-list.si|access-date=12 December 2017}}</ref> == Zgodovina== === Barve Kranjske === {{Več slik | align = left | total_width = 300 | image1 = Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1463).svg | caption1 = Grb Kranjske do leta 1836 | image2 = Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1836).svg | caption2 = Grb Kranjske leta 1836 }} Klasične zastave, ki so povzemale deželne barve (iz grba), so bile v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] uvedene sredi 19. stoletja. Podoba grba dežele Kranjske je bila do leta 1836 že skoraj pol tisočletja nespremenjena. Na zlatem ščitu se je bohotil v mnogočem edinstven orel modre barve, ki je dajal deželi rumeno-modro barvno kombinacijo. Dokumentirani zapisi, ki govorijo o samostojni uporabi deželnih barv izven deželnih grbov, se zasledi že v 17. stoletju, ko je bila znana med drugim tudi kranjska rumeno-modra. Leta 1836 je birokratski sistem novega cesarja [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda I.]] začutil potrebo po spremembah in izvedel spremembo ter ureditev nekaterih deželnih grbov. Ministrstvo notranjih zadev na [[Dunaj|Dunaju]] je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je že leta 1836 določil cesar Ferdinand, potrdilo. [[Slika:Razglednica (Pozdrav iz Brezij).jpg|sličica|Slovenska dopisnica z motivom [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Brezjanske bazilike]] s kranjsko zastavo in [[Grb Kranjske|grbom]]. Praviloma se deželni grbi niso pojavljali na zastavah, saj sta bila oba simbola samostojna; grb na zastavi bi potemtakem pomenil podvajanje simbolov.]] Deželni stanovski odbor je bil 17. novembra 1836 obveščen o novem odloku dvorne pisarne o grbu vojvodine Kranjske; ta je v ščitu in v orlovi prsni preponi izgubil zlato (rumeno) barvo, ki so jo nadomestili s srebrno (belo). Stanovi so sicer leta 1837 protestirali zaradi degradacije plemenite barve, vendar odgovora z Dunaja ni bilo. Nato je vse zaspalo do burnega leta 1848, ko so izbruhnili izjemno hudi boji med stanovi, ki so še vedno zagovarjali zgodovinsko zlato barvo, in preostalimi Kranjci, ki so zagovarjali novo srebrno polje ščita. === Slovenska zastava === [[Slika:Flag of the Slovene Nation.svg|thumb|250px|Slovenska narodna zastava|levo]]Spremenjeni grb je dajal deželi novo belo-modro barvno kombinacijo. Tako je bila pot slovenskim študentom, ki so leta 1848 razmišljali, kakšne barve naj si izberejo za narodni simbol, že pripravljena; slovenska zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske; bela (polje), modra (orel), rdeča (orlove okončine).<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2022-01-01|title=Mladika - Slovenska zastava (2022 - št. 4)|url=https://www.academia.edu/116508230/Mladika_Slovenska_zastava_2022_%C5%A1t_4_|magazine=Mladika, Trst}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grboslovje.si/slovenija.php|title=Simboli Slovenije|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si}}</ref> Prvi so narodno zastavo razvili slovenski študentje na Dunaju marca 1848 v času revolucionarnega vrenja.<ref name="Simboli" /> [[Lovro Toman]] je bil študent prava na Dunaju, tam se je tudi udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. 7. aprila 1848 zvečer, ko naj bi nemški del narodne straže izobesil nemško zastavo na stolpu [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]], so zavedni dunajski študentje pod vodstvom Tomana vkorakali v gostilno oziroma hotel Zlata zvezda, današnjo stavbo na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]] 8 v Ljubljani, z belo-modro-rdečo zastavo v roki. Zbrana družba, med njimi tudi narodni gardisti, naj bi obmolknili, medtem ko naj bi Toman glasno obžaloval sramoto, ki jo je Ljubljana storila svojemu narodu. "Slovenci nismo Nemci," naj bi poudarjal, "in tista sramotna cunja mora izginiti z grajskega stolpa, kjer sme vihrati edinole slovenska zastava". Še tisto noč naj bi vihar odnesel frankfurterico (črno-rdečo-rumeno) z gradu.<ref name="Simboli" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/2017_4_18_0004.php|title=Ko je zaplapolala nova slovenska zastava, je nemško odnesel vihar|date=18. april 2017|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hribovšek|first=Aleksander}}</ref> Zastava kot taka je bila na Dunaju uradno sprejeta kot zastava dežele Kranjske in je v cesarstvu predstavljala kronovino do razpada dvojne monarhije leta 1918.<ref name=":0" /> [[Slika:Dopisnica-Naprej-zastava-slave.jpg|sličica|Dopisnica z vojakom s slovensko zastavo in zapisom prvih verzov narodne himne ''[[Naprej zastava slave|Naprej!]]''.]] Slovenske barve so se začele pojavljati najprej na [[Kokarda|kokardah]] študentov, potem pa kot slovenske zastave med ljudstvom, to jih je začelo izobešati ob slavnostnih priložnostih.<ref name=":0" /> Narodne zastave so med ljudstvom kmalu zasenčile cesarsko (državno), ki je bila v barvah grba njegovega veličanstva, črno-rumena. Kranjska je sredi 19. stoletja veljala za najbolj slovensko deželo v cesarstvu, zato so simbol tudi Slovenci v obrobnih [[Slovenske dežele|deželah]] sprejemali kot znamenje slovenstva. V šestdesetih letih 19. stoletja so z zastavo okraševali narodne čitalnice in jih uporabljali ob zbiranjih na taborih, v naslednjih desetletjih pa so slovenske zastave vse bolj pogosto izobešali tudi ob verskih, narodnih, deželnih, mestnih in celo državnih praznikih.<ref name="Simboli" /> Leta 1913 se je [[Kranjski deželni zbor]] ubadal s težavo, ali si upa na mednarodnem katoliškem zboru v Ljubljani izobesiti slovensko narodno oziroma kranjsko zastavo, da ta ne bi razburila udeležencev iz [[Poljska|Poljske]], ki so v njej videli sebi neprijetne barve ruske državne zastave, ki je bila uvedena leta 1896. V ta namen so izobesili rumeno-modro-rdečo zastavo.<ref name=":0" /> === Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija === Ker je bila zastava dežele neločljivo povezana z narodom, ki jo je neformalno sprejel za svojo, je ob nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] povsem logično javno zastopala slovenski narod do 3. oktobra 1929, ko je stopil v veljavo ''Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine'', ki se je preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in je dovolila izobešati izključno le državno modro-belo-rdečo zastavo.<ref name=":0" /> === Druga svetovna vojna in obdobje po njej === Med drugo svetovno vojno sta se pod slovensko zastavo borili tako narodnoosvobodilna, pogosto v kombinaciji z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], kot tudi protirevolucionarna stran slovenskega naroda, npr. [[Slovensko domobranstvo|domobranci]] in [[Prostovoljna protikomunistična milica (Slovenija)|belogardisti]]. V protinemškem in protikomunističnem glasilu ''Kri in zemlja'' štajerskih četnikov je bila upodobljena slovenska narodna zastava z jugoslovansko tribarvnico v kantonu. Po drugi svetovni vojni je narodna zastava postala osnova za republiško zastavo v okviru tedanje Jugoslavije, kombinirana z rdečo zvezdo.<ref name="Simboli" /><gallery widths="150" heights="75"> Slika:Flag of the Slovene Home Guard.svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Slovensko domobranstvo|slovenskega domobranstva]] 1941–1945. Slika:Slovenian Partisans flag.svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]], sprejeta 26. septembra 1941 na konferenci jugoslovanskih partizanov v Stolicah Slika:Flag (Styrian Chetniks - Kri in zemlja).svg|Zastava iz glasila ''Kri in zemlja'' Slika:Flag of Slovenia (1945-1991).svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]], 1945–1991. </gallery> === Republika Slovenija === [[Slika:Slovenska zastava.JPG|sličica|Zastava Republike Slovenije]] Zastava [[Slovenija|Republike Slovenije]] je bila prvič javno dvignjena [[26. junij]]a [[1991]] na [[Trg republike, Ljubljana|ljubljanskem Trgu republike]], ob razglasitvi [[Dan neodvisnosti|slovenske neodvisnosti]], ko so jo na drogu dvignili častniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]]: [[Bojan Šuligoj]], [[Andrej Kocbek]], [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]], [[Goran Vidrih]] in [[Stojan Ledinek]]<ref>Revija Obramba: 40 let ustanovitve TO Slovenije - Skozi 40 let izhajanja Revije Obramba ([[Defensor]], [[Ljubljana]], november 2008), 47.</ref>. [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Uporaba zastave na državni proslavi]] Slovenska narodna zastava je šele 25. junija 1991 dobila svojo pravno osnovo. Vendar pa je bilo njeno pravno "življenje" izjemno kratko, saj je kot neodvisni simbol slovenskega naroda obstajala zgolj 59 dni. 22. avgusta 1991 je namreč tedaj še [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]] z resolucijo Vrhovnega sovjeta za svojo državno zastavo pravno določila svojo zgodovinsko zastavo, ki je enaka slovenski narodni zastavi. Kljub temu sta v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz leta 1994 definirali dve zastavi: zastava države (z grbom) in zastava naroda (brez grba). Razen redkih primerov izobešanja, ki poskušajo kljubovati pomenu zastave, ki je pripomoček za signalizacijo in identifikacijo, katerega predpogoj so unikatnost, markantnost in jasnost, narodna zastava ne obstaja več zaradi identičnosti z zastavo [[Rusija|Ruske federacije]].<ref name=":0" /> Republika Slovenija je tako danes ena izmed redkih, če že ne edina, država sveta, ki mednarodno ne more uporabljati svoje obstoječe narodne zastave, čeprav je uzakonjena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_04_20_0002.php|title=Kakšna je zastava Slovenije|date=20. april 2011|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hartner|first=Ryan}}</ref> ==Pravne podlage== Zastava je določena je s 6. členom [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] ter z [[Zakon]]om o [[grb]]u, zastavi in [[himna|himni]] Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94).<ref name="Z1">[http://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994067.pdf Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi]</ref> Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila<ref name="B1">{{Navedi splet |url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/predpisi/osnutek_standardov_celostne_podobe_drzavne_uprave.pdf |title=88. stran |accessdate=2006-10-07 |archive-date=2006-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061007020249/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/predpisi/osnutek_standardov_celostne_podobe_drzavne_uprave.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="B2">[http://www.eu2008.si/includes/Downloads/misc/symbol/sistemPEU-sloAsklop-c.pdf 12. stran]</ref> za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter pravila za izobešanje. == Pravila za oblikovanje zastave == [[Slika:Flag of Slovenia (construction sheet).svg|sličica|325x325_pik|Načrt zastave Republike Slovenije]] Osnova za zastavo Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z dodanim [[Grb Slovenije|državnim grbom]]. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu od zgoraj navzdol od bele, modre, do rdeče. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Središčna točka grba na zastavi se pokriva s točko 1/4 dolžine zastave in točko stika bele in modre barve. Grb sega z gornjo polovico grba, na kateri so zvezde, v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje. Višina grba je 1/3 širine zastave oziroma je enaka širini ene od treh barv zastave. === Barve === Zaradi določanja enotnih barvnih odtenkov na slovenski zastavi so le-ti za tiskanje navedeni po različnih modelih oziroma sistemih: {| width="60%" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="background: #f9f9f9; border: 1px solid #aaaaaa; border-collapse: collapse; white-space: nowrap; text-align: left" |- style="text-align: center; background: #eee" ! Barvne sheme !style="background:#005CE6; color:white"| Modra !style="background:#FF0000; color:white"| Rdeča !style="background:#FFE600; color:black"| Rumena !style="background:#FFFFFF; color:black"| Bela |- | [[CMYK]] | 100 &nbsp;60 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;10 | &nbsp;&nbsp;0 100 100 &nbsp;&nbsp;0 | &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;10 100 &nbsp;&nbsp;0 | &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 |- | SCOTDIC® CODE 777 | N46 N722509 | N23 N074014 | N6 N197512 | N1 N95 |- |3M™ Scotchcal™ | 30-87 ali 50-87 | 30-4780 ali 50-475 |30-270 ali 50-27 | |- |RAL | RAL 5005 | RAL 3020 | RAL 1018 | |- |[[Pantone|PANTONE®]] | Reflex Blue C / Blue 072 U | Warm Red C/U / 032 | 116 C / 115 U |colspan ="5"| |} == Pomorske zastave == === Slovenska pomorska zastava === Začetki iskanja slovenske pomorske zastave segajo v leto 1992, ko je koncem tega leta časnik [[Nedeljski dnevnik]] pozval bralce k zbiranju predlogov za slovensko pomorsko zastavo, hkrati pa je podal nekaj navodil oziroma osnovnih zahtev [[Zastavoslovje|zastavoslovja]]. Akcija je doživela velik odziv, hkrati pa je pokazala, da se velika večina Slovencev zavzema za posebno pomorsko zastavo, ki bi bila drugačna od državne. Nov zagon k iskanju je dal XV. kongres mednarodne [[zastavoslovje|zastavoslovne zveze FIAV]], ki je bil jeseni 1993 v [[Zürich|Zürichu]], na katerem je bila s strani prisotih delegatov podprta odločitev, da se vsaj pri pomorski zastavi odpravi podobnost slovenske zastave z [[Rusija|rusko]] in [[Slovaška|slovaško]]. Predlog o izbiri barv nove zastave gre pripisati mag. Mitju Deisingerju, ki je novo belo-modro-rumeno kombinacijo utemeljil kot barve [[Sneg|snega]], [[Morje|morja]] in zlatega [[Pšenica|pšeničnega polja]], hkrati pa je potrdil, da so te barve že del [[Slovenski grb|slovenskega grba]]. Ob sestavi novega pomorskega zakonika pa so šli sestavljalci svojo pot in 23. marca 2001 je slovenski parlament na hitro sprejel Pomorski zakonik, v katerem pa niso bili upoštevani poprejšnji amandmaji s predlogi o novi pomorski zastavi, tako da je sedaj zapisano, da je slovenska pomorska zastava identična zastavi Republike Slovenije. ===Slovenska premčeva zastava === [[Slika:Naval jack of Slovenia.svg|thumb|250px|right|Slovenska premčeva zastava]] Slovenski zastavoslovci so bili kljub neuspehu ob izbiri slovenske pomorske zastave vsaj delno uslišani na svojem strokovnem področju, saj je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] odločilo, da belo-modro-rumeno zastavo sprejme za premčevo zastavo in je to potrdilo z objavo Sprememb pravilnika o registraciji vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo in z njegovo objavo v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu]].<ref name="#1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 1996|title=Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo|journal=Uradni list RS |volume=34/1996 |issue= |pages=16500 |publisher= |doi= |url= |accessdate=10. december 2019}}</ref> Slovenska premčeva zastava ([[angleščina|ang.]] ''Jack'') je tako v uporabi v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. Mornariškem divizionu slovenske vojske]]. Prvič je bila izobešena ob krstu [[HPL-21 Ankaran|hitre patruljne ladje Ankaran]] dne 1. avgusta 1996. [[Zastava]] je pravokotne oblike ter belo, modro in zlatorumene barve, ki so povzete po [[Grb Republike Slovenije|grbu Republike Slovenije]]. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve si sledijo po naslednjem vrstnem redu: bela, modra in zlatorumena. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Velikost zastave se prilagaja velikosti ladje ali čolna. <ref name="#1"/> === Vladne pomorske zastave === {| class="wikitable" !Zastava ! width="250" |Uporablja ! width="250" |Opis |- |[[Slika:Naval flag of the President of Slovenia.svg|obroba|100x100_pik]] |[[Predsednik Republike Slovenije]] |Belo polje z belo-modro-rdečo obrobo in [[Grb Slovenije|grbom Republike Slovenije]]. |- |[[Slika:Flag_of_the_President_of_the_Parliament_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] |Rdeče polje z modro obrobo in grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Flag_of_the_Prime_Minister_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade Republike Slovenije]] |Modro polje z rdečo obrobo in grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Flag_of_Minister_of_Defense_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |Rdeče polje z modro obrobo in emblemom Slovenske vojske. |- |[[Slika:Flag_of_Chief_of_General_Staff_of_the_Slovenian_Army.svg|100x100_pik]] |[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] |Modro polje z rdečo obrobo in emblemom [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. |} === Premčeva zastava === {| class="wikitable" !Zastava ! width="100" |Obdobje ! width="400" align="center" |Opis |- |[[Slika:Naval_jack_of_Slovenia_(1995–1996).svg|obroba|100x100_pik]] |1995–1996<ref>{{navedi splet|title=Article 42 Paragraph 3 of the Rules on the Registration and Marking of Vehicles, Aircraft and Vessels of Ministry of Defence|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=16891#!/Pravilnik-o-registraciji-in-oznacevanju-vozil-zrakoplovov-in-vodnih-plovil-Ministrstva-za-obrambo|work=The Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 67/1995, 23. 11. 1995}}</ref> |Modro polje z grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Naval_Jack_of_Slovenia.svg|obroba|100x100_pik]] |1996–danes<ref>{{navedi splet|title=Article 1 of the Rules amending Rules on the Registration and Marking of Vehicles, Aircraft and Vessels of the Ministry of Defence|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=11106|work=The Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 34/1996, 29. 6. 1996|access-date=18 October 2013}}</ref> |Tri vodoravne črte v beli, modri in rumeni barvi. |} == Glej tudi == * [[Zastava]] * [[Zastave držav sveta]] * [[Zastava Rusije|Zastava Ruske federacije]] * [[Zastava Slovaške]] * [[Grb Slovenije]] == Sklici == {{Sklici|2}} ==Viri== * Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}} ISBN 961-6181-31-9 == Zunanje povezave == * [http://www.coloursltd.com/ SCOTDIC ®] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111105705/http://www.coloursltd.com/ |date=2008-01-11 }} * [https://web.archive.org/web/20081123084245/http://www.ukom.gov.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/zastava/ Državni simboli] * [http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/images/si2.jpg WIPO 1993-01-15] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305055349/http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/images/si2.jpg |date=2009-03-05 }} [http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/pdf/en/e5444.pdf dokument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305055353/http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/pdf/en/e5444.pdf |date=2009-03-05 }} * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=354 Državni zbor Republike Slovenije] * [http://www.un.int/slovenia/insignia.html Misija Slovenije v UN] * [http://www.slovenia.si/state/ slovenia.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080202033220/http://www.slovenia.si/state/ |date=2008-02-02 }} {{Slovenija}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Zastave po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Trobojnice|Slovenija]] msmii4okklcftpc7mgru6yk8npej40k Mars 0 9752 6753057 6751452 2026-09-20T10:45:52Z ~2026-50768-77 266056 na njem obstajajo marsovci ki zelo radi lulajo 6753057 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet/Mars}} {{drugipomeni2|Mars}} '''Mars''' (tudi ''Rdeči planet'') je četrti [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] v [[Osončje|Osončju]] in sedmi po velikosti.Na njem obstajajo marsovci ki zelo radi lullajo Imenuje se po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[vojna|vojne]] [[Mars (bog)|Marsu]], zaradi značilne rdeče barve, ki je posledica prisotnosti [[korozija|železovega oksida]] na njegovem površju. Zato mu pogosto rečemo “Rdeči planet”. Mars ima dve majhni [[naravni satelit|luni]], [[Fobos (luna)|Fobos]] in [[Deimos (luna)|Deimos]]. Od poznega 20. stoletja [[Raziskovanje Marsa|Mars raziskujejo vesoljska plovila brez posadke in roverji]]. Mars velja tudi za cilj prihodnjih človeških raziskovalnih misij. == Mars in njegova lega == [[Slika:4_Terrestrial_Planets_Size_Comp_True_Color.png|thumb|left|upright=1.5|Primerjava velikosti notranjih planetov (od leve proti desni): [[Merkur]], [[Venera]], [[Zemlja]], in Mars]] Na Marsu so skoraj najugodnejši pogoji za [[življenje na Marsu|življenje]] poleg [[Zemlja|Zemlje]]. Je tudi zadnji [[notranji planet]]. Ti so v nasprotju z [[zunanji planet|zunanjimi]] gosti in trdi, vrtijo se počasneje ter so toplejši. Razdalja med Marsom in Zemljo se občutno spreminja, prav tako tudi njegova vidljivost. V nekaterih trenutkih je tretje najbolj svetlo telo na nočnem nebu, prekosita ga le [[Venera (planet)|Venera]] in [[Luna]]. Mars se nam je leta 2003 najbolj približal. V taki legi je bil nazadnje pred 60.000 leti. Mars se okoli svoje osi [[nagib vrtilne osi|vrti nagnjen]] za 25,19°, v nasprotni smeri urinega kazalca. == Poimenovanje == [[Slika:Mars symbol.svg|150px|thumb|left|Astronomski znak Marsa]] Že v prazgodovini so ljudstva poznala Mars. Egipčani so Marsu rekli Rdeči, nekaj stoletij kasneje v Babilonu pa Zvezda smrti, Grki so ga poimenovali po bogu vojne Aresu, Rimljani pa so mu dali današnje ime po rimskem bogu vojne [[Mars (bog)|Marsu]]. Marsov [[astronomski simbol|simbol]] izhaja iz astronomskega znaka, ki predstavlja rimskega boga vojne Marsa za ščitom (krog), izza katerega gleda sulica (puščica). Ta simbol se uporablja tudi kot znamenje moškega spola. == Zgradba == Mars je trden planet, ki ga sestavljajo kovinska sredica, ki jo obdajata kamniti plašč in zunanja skorja. Relief je zelo pester. Na njem so velike puščave, s peščenimi sipinami in skalami, visoke gore, ogromne doline, vulkanski kraterji, kanjoni... Na površju so dobro vidne posledice padcev meteoritov. Na Marsu je tudi največji [[kanjon]] v Osončju ([[Valles Marineris]]) in najvišja gora v Osončju ([[Olympus Mons]]). [[Slika:PIA19088-MarsCuriosityRover-MethaneSource-20141216.png|sličica|Možni viri metana in ponora na Marsu|left]] == Marsovi luni == {{glavni|Marsovi naravni sateliti}} Že dolga stoletja so ljudje verjeli, da ima Mars lune. [[Jonathan Swift]] jih je celo natančno opisal v delu ''[[Guliverjeva potovanja]]'', še preden ju je leta 1887 odkril ameriški astronom [[Asaph Hall]]. Ime sta dobili po sinovih grškega boga Aresa – Fobos in Deimos. Obe luni sta nepravilnih oblik in sta verjetno zajeta [[asteroid]]a. Druga [[teorija]] pravi, da sta dela večje lune, ki se je raztreščila, ker se je preveč približala Marsu. == Podnebje == [[Slika:MarsSunset.jpg|thumb|left|Sončni zahod na Marsu, kot ga je fotografiralo robotsko vozilo Spirit]] Mars je v svojem razvoju preživel tri večja časovna obdobja – veke. Ime so dobili po krajih na Marsu, ki so najbolj podobni veku, katerega imenujejo: * Noetov vek: Začel se je pred 3,8 in končal pred 3,5 milijardami let. Ime je dobil po [[Noachis Terra|Noetovi zemlji]] na jugu Marsa. Takrat so nastale najstarejše še obstoječe površine Marsa. Udarjanje [[meteorit]]ov je postajalo redkejše. Toplo podnebje je dopuščalo površinske vode. Ob koncu tega veka so bile večje poplave tekoče vode. * Hesperskegi vek (imenovan po [[Hesperia Planum]]): Zečel se je pred 3,5 milijardami let in končal pred 1,8 milijardami let. Voda je začela zmrzovati. To obdobje zaznamujejo planote lave. Površje je postalo suho in začel se je prehod v tretji vek. * Amazonski vek (poimenovan po [[Amazonis Planitia]]): Začel se je pred 1,8 milijardami let in traja še danes. Ognjeniški izbruhi in nastajanje kraterjev se je nadaljevalo, vendar počasneje kot v prejšnjih vekih. Danes je Mars zelo suh in prašen. Razlog za to je tudi nizek atmosferski tlak. Kadar voda pride na površje zato izhlapi. Večina vode je danes shranjena v polarnih kapah in v podtalnem ledu. === Atmosfera === [[Slika:PIA16460 Mars Atmosphere Gases 20121102.svg|sličica|Marsova atmosfera - plini]] Mars je pred približno 4 milijardami let izgubil [[magnetosfera|magnetosfero]]. Zato lahko [[sončev veter]] direktno vpliva na njegovo [[ionosfera|ionosfero]] in odnaša atome iz tega sloja, s tem pa tanjša atmosfero. Tlak na površini Marsa je zelo nizek (manj kot 1 % zemeljskega). Atmosfera je sestavljena iz 95 % ogljikovega dioksida, 3 % dušika, 1,6 % argona, in manjših deležev kisika in vode. Hkrati vsebuje tudi dosti prahu, delce s premerom približno 1,5&nbsp;µm, zaradi katerih ima Marsovo nebo, gledano iz površja, rjavkasto-rumeno barvo. === Oblaki === Oblaki nastajajo poleti nad večjimi ognjeniki. Tam nastanejo zato, ker se topli zrak dviga in ohlaja. Tvorijo se tudi nad polarnima kapama. Mars je suh in mrzel planet, zato tam nikoli ne dežuje. Oblaki odlagajo ivje, morda pa tudi sneži. Znanstveniki tega ne vedo, ker pozimi Severno polarno kapo prekrivajo oblaki. V Marinerjevih dolinah je zjutraj pogosto megla. Poznamo še dve vrsti oblakov na Marsu: progasti in valoviti. Progasti lahko nastanejo kjerkoli, valoviti pa le ob ovirah (gore, grebeni, ognjeniki). Na takih področjih »valovijo«, kot morje na Zemlji. == Raziskovanje Marsa == {{glavni|Raziskovanje Marsa}} [[Slika:Mars Viking 11h016.png|thumb|right|Prva barvna slika Marsa, ki jo je posnel [[Viking 1]]]] Ameriški [[vesoljska sonda|sondi]] [[Spirit]] in [[Opportunity]] sta odkrili veliko presenetljivih dokazov. Našli sta [[kamnina|kamenine]], ki se lahko tvorijo le v prisotnosti tekoče [[voda|vode]]. Evropska sonda Mars Express pa je zaznala površinski [[metan]], kar dokazuje geološko dejavnost Marsa. === Pretekle odprave === Prva uspešna orbitalna sonda, ki je prispela do Marsa, je bil [[NASA|Nasin]] ''[[Mariner 4]]'', izstreljen leta 1964. Prvi uspešni sondi, ki sta pristali na Marsu, sta bili [[Sovjetska zveza|sovjetski]] ''[[Mars 2]]'' in ''[[Mars 3]]'', izstreljeni v letu 1971, vendar je ob pristajanju obeh Nadzorni center izgubil stik z njima. Leta 1975 je NASA začela s programom [[Program Viking|Viking]]. === Sedanje odprave === [[Slika:Mars-odyssey-sm.jpg|thumb|Slikarjev načrt sonde [[2001 Mars Odyssey]]]] Po neuspešni misiji [[Mars Observer]] je NASA leta 1996 izstrelila [[Mars Global Surveyor]]. Odprava je bila zelo uspešna. Mesec pozneje je NASA izstrelila še robotsko vozilo [[Mars Pathfinder]], ki je pristalo v dolini [[Ares Vallis]] na Marsu. Odprava je bil naslednji velik uspeh Nase, saj je vozilce poslalo zelo veliko barvnih slik površja Marsa. [[Evropska vesoljska agencija]] je leta 2003 izstrelila plovilo [[Mars Express]] s pristajalnim modulom [[Beagle 2]]. Stik z Beaglom 2 je ESA dokončno izgubila februarja 2004. Orbiter Mars Express je bil uspešnejši. V letu 2003 je tudi NASA izstrelila dvojčka, imenovana ''[[Spirit]]'' (MER-A) in ''[[Opportunity]] '' (MER-B). Obe vozili sta na Marsu uspešno pristali januarja 2004 in začeli opravljati svoje naloge. Uspešno delujeta že skoraj 3 leta, na Zemljo sta poslali zelo veliko slik in dokazali prisotnost [[metan]]a v marsovskih kamninah. 12. avgusta 2005 je bil izstreljen Nasin [[Mars Reconnaissance Orbiter]]. Cilj odprave je predvsem najti možne lokacije za pristajanje naslednjih NASinih. V orbito se je utirila 10. marca 2006. Najnovejša odprava na Mars je [[Phoenix (sonda)|Phoenix]], ki so ga izstrelili leta 2007, na severnem polu Marsa pa je pristal 25. maja 2008, od koder je že isti dan poslala prve fotografije medtem, ko je glavni cilj odprave najti vodo pod površjem (predvidoma bo izpolnjen v roku 90 dni, kolikor bo odprava lahko trajala - med mrzlim obdobjem bo sondi najverjetneje zmanjkalo energije). === Načrtovane odprave === Rover [[Mars Science Laboratory]] naj bi bil proti Marsu poslan leta 2009, v tem času pa naj bi Rusi izstrelili tudi sondo [[Phobos-Grunt]], ki naj bi se vrnila na Zemljo in prinesla primer kamenja iz Marsove lune Phobos. Evropska vesoljska agencija želi na Mars poslati človeka med letoma 2030 in 2035. Človeško raziskovalno odpravo na Mars načrtujejo tudi [[Združene države Amerike]], odpravo pa naj bi poslali po letu 2020 in [https://mars-one.com Mars One]. === Neuspešne odprave === Seznam neuspešnih odprav: * [[Mars Climate Orbiter]] * [[Mars Polar Lander]] * [[Mars Observer]] * [[Beagle 2]] * [[Program Fobos]] * [[Planet B|Planet B (Upanje)]] *Schiaparelli EDM * Rusi so na Mars poslali niz 8 plovil. Vse razen [[Mars 5|Marsa 5]] in [[Mars 6|Marsa 6]] so bile neuspešne. {{Raziskovanje Marsa}} == Mars v leposlovju in filmu == O tem planetu je bilo napisano več [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnih]] [[roman]]ov in nekaj [[film]]ov. ;Znanstvenofantastični romani: * ''[[Vojna svetov]]'' (1898) je delo [[Herbert George Wells|H.G. Wellsa]], ki govori o napadu Marsovcev na Zemljane. * ''[[Marsovska princesa]]'' (1912) je delo [[Edgar Rice Burroughs|E. R. Burroughsa]], ki govori o prigodah Johna Cartera na Marsu. * Leta 1950 je [[Ray Bradbury]] izdal zbirko pripovedi ''[[Marsovske kronike]]'' o zgodovini kolonizacije Marsa. * [[Arthur C. Clarke]] je napisal roman ''[[Peščeni Mars]]'' (1951) . * Trilogija [[Kim Stanley Robinson|Kima Stanleyja Robinsona]] ''[[Rdeči Mars]]'' (1992), ''[[Zeleni Mars]]'' (1994) in zadnji del ''[[Modri Mars]]'' (1996) * ''[[Menjava duha]]'' (1966), delo [[Robert Sheckley|Roberta Sheckleyja]], ki govori o potovanju glavne osebe Marvina Flynna s pomočjo menjave duha na Mars in dogodke po tem * ''[[Vesoljska poezija]]'' (2006) je fantazijsko literarno delo, ki sta ga anonimna avtorja kolektivno sestavila, najbolj pa slovi s svojo razvrstitvijo podvrst ljudi na različne planete (npr. Saturn - umetniki). ;Filmi o Marsu: * ''[[Vojna svetov (film, 1953)|Vojna svetov]]'' (''War of the Worlds''), 1953, režiser [[Byron Haskin]] * ''[[Osvajalcii z Marsa]]'' (''Invaders from Mars''), 1953, režiser [[William Cameron Menzies]] * ''[[Robinson Crusoe na Marsu]]'' (''Robinson Crusoe on Mars''), 1964, režiser [[Byron Haskin]] * ''[[Mars poterbuje ženske]]'' (''Mars Needs Women''), 1967, režiser [[Larry Buchanan]] * Žandar in marsovci (Le gendarme et les extra-terrestres), 1979, režiser Jean Girault * ''[[Marsovci grejo domov]]'' (''Martians Go Home''), 1990, režiser [[Fredric Brown]] * ''[[Mars napada!]]'' (''Mars Attacks!''), 1996, režiser [[Tim Burton]] * ''[[Moj najljubši marsovec]]'' (''My Favorite Martian''), 1999, režiser [[Donald Petrie]] * ''[[Misija na Mars]]'' (''Mission to Mars'' ), 2000, režiser [[Brian De Palma]] * ''[[Rdeči planet (film)|Rdeči planet]]'' (''Red Planet''), 2000, režiser [[Antony Hoffman]] * Marsovec (The Martian), 2015 == Viri == * {{navedi knjigo |author=Murray, Stuart |year=2005 |title=Mars : [odkrijte rdeči planet - od začetkov astronomije do prihodnjih raziskav Marsa]|translator=Seta Oblak |publisher=Murska Sobota : Pomurska založba |isbn=9788671954204 |cobiss=219225344 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Mars|Mars}} * http://vesolje.net/ * http://www.esa.int * http://www.nasa.gov * http://www.lunin.net/vplivlune/mars.php * http://www.zetatalk3.com/theword/tworx093.htm * http://www.svarog.org/astronomija/mars.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050525010048/http://www.svarog.org/astronomija/mars.php |date=2005-05-25 }} * http://www.nineplanets.org/ * http://mars.google.com/ {{-}} {{Mars Footer}} {{navigacija Osončje}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planeti Osončja]] [[Kategorija:Mars| ]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] [[Kategorija:Zemeljski planeti]] r4s3vk1kurf5707hxspdadm4fb93ala 6753070 6753057 2026-09-20T11:13:01Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-50768-77|~2026-50768-77]] ([[User talk:~2026-50768-77|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6291753 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Planet/Mars}} {{drugipomeni2|Mars}} '''Mars''' (tudi ''Rdeči planet'') je četrti [[planet]] od [[Sonce|Sonca]] v [[Osončje|Osončju]] in sedmi po velikosti. Imenuje se po [[rimska mitologija|rimskem bogu]] [[vojna|vojne]] [[Mars (bog)|Marsu]], zaradi značilne rdeče barve, ki je posledica prisotnosti [[korozija|železovega oksida]] na njegovem površju. Zato mu pogosto rečemo “Rdeči planet”. Mars ima dve majhni [[naravni satelit|luni]], [[Fobos (luna)|Fobos]] in [[Deimos (luna)|Deimos]]. Od poznega 20. stoletja [[Raziskovanje Marsa|Mars raziskujejo vesoljska plovila brez posadke in roverji]]. Mars velja tudi za cilj prihodnjih človeških raziskovalnih misij. == Mars in njegova lega == [[Slika:4_Terrestrial_Planets_Size_Comp_True_Color.png|thumb|left|upright=1.5|Primerjava velikosti notranjih planetov (od leve proti desni): [[Merkur]], [[Venera]], [[Zemlja]], in Mars]] Na Marsu so skoraj najugodnejši pogoji za [[življenje na Marsu|življenje]] poleg [[Zemlja|Zemlje]]. Je tudi zadnji [[notranji planet]]. Ti so v nasprotju z [[zunanji planet|zunanjimi]] gosti in trdi, vrtijo se počasneje ter so toplejši. Razdalja med Marsom in Zemljo se občutno spreminja, prav tako tudi njegova vidljivost. V nekaterih trenutkih je tretje najbolj svetlo telo na nočnem nebu, prekosita ga le [[Venera (planet)|Venera]] in [[Luna]]. Mars se nam je leta 2003 najbolj približal. V taki legi je bil nazadnje pred 60.000 leti. Mars se okoli svoje osi [[nagib vrtilne osi|vrti nagnjen]] za 25,19°, v nasprotni smeri urinega kazalca. == Poimenovanje == [[Slika:Mars symbol.svg|150px|thumb|left|Astronomski znak Marsa]] Že v prazgodovini so ljudstva poznala Mars. Egipčani so Marsu rekli Rdeči, nekaj stoletij kasneje v Babilonu pa Zvezda smrti, Grki so ga poimenovali po bogu vojne Aresu, Rimljani pa so mu dali današnje ime po rimskem bogu vojne [[Mars (bog)|Marsu]]. Marsov [[astronomski simbol|simbol]] izhaja iz astronomskega znaka, ki predstavlja rimskega boga vojne Marsa za ščitom (krog), izza katerega gleda sulica (puščica). Ta simbol se uporablja tudi kot znamenje moškega spola. == Zgradba == Mars je trden planet, ki ga sestavljajo kovinska sredica, ki jo obdajata kamniti plašč in zunanja skorja. Relief je zelo pester. Na njem so velike puščave, s peščenimi sipinami in skalami, visoke gore, ogromne doline, vulkanski kraterji, kanjoni... Na površju so dobro vidne posledice padcev meteoritov. Na Marsu je tudi največji [[kanjon]] v Osončju ([[Valles Marineris]]) in najvišja gora v Osončju ([[Olympus Mons]]). [[Slika:PIA19088-MarsCuriosityRover-MethaneSource-20141216.png|sličica|Možni viri metana in ponora na Marsu|left]] == Marsovi luni == {{glavni|Marsovi naravni sateliti}} Že dolga stoletja so ljudje verjeli, da ima Mars lune. [[Jonathan Swift]] jih je celo natančno opisal v delu ''[[Guliverjeva potovanja]]'', še preden ju je leta 1887 odkril ameriški astronom [[Asaph Hall]]. Ime sta dobili po sinovih grškega boga Aresa – Fobos in Deimos. Obe luni sta nepravilnih oblik in sta verjetno zajeta [[asteroid]]a. Druga [[teorija]] pravi, da sta dela večje lune, ki se je raztreščila, ker se je preveč približala Marsu. == Podnebje == [[Slika:MarsSunset.jpg|thumb|left|Sončni zahod na Marsu, kot ga je fotografiralo robotsko vozilo Spirit]] Mars je v svojem razvoju preživel tri večja časovna obdobja – veke. Ime so dobili po krajih na Marsu, ki so najbolj podobni veku, katerega imenujejo: * Noetov vek: Začel se je pred 3,8 in končal pred 3,5 milijardami let. Ime je dobil po [[Noachis Terra|Noetovi zemlji]] na jugu Marsa. Takrat so nastale najstarejše še obstoječe površine Marsa. Udarjanje [[meteorit]]ov je postajalo redkejše. Toplo podnebje je dopuščalo površinske vode. Ob koncu tega veka so bile večje poplave tekoče vode. * Hesperskegi vek (imenovan po [[Hesperia Planum]]): Zečel se je pred 3,5 milijardami let in končal pred 1,8 milijardami let. Voda je začela zmrzovati. To obdobje zaznamujejo planote lave. Površje je postalo suho in začel se je prehod v tretji vek. * Amazonski vek (poimenovan po [[Amazonis Planitia]]): Začel se je pred 1,8 milijardami let in traja še danes. Ognjeniški izbruhi in nastajanje kraterjev se je nadaljevalo, vendar počasneje kot v prejšnjih vekih. Danes je Mars zelo suh in prašen. Razlog za to je tudi nizek atmosferski tlak. Kadar voda pride na površje zato izhlapi. Večina vode je danes shranjena v polarnih kapah in v podtalnem ledu. === Atmosfera === [[Slika:PIA16460 Mars Atmosphere Gases 20121102.svg|sličica|Marsova atmosfera - plini]] Mars je pred približno 4 milijardami let izgubil [[magnetosfera|magnetosfero]]. Zato lahko [[sončev veter]] direktno vpliva na njegovo [[ionosfera|ionosfero]] in odnaša atome iz tega sloja, s tem pa tanjša atmosfero. Tlak na površini Marsa je zelo nizek (manj kot 1 % zemeljskega). Atmosfera je sestavljena iz 95 % ogljikovega dioksida, 3 % dušika, 1,6 % argona, in manjših deležev kisika in vode. Hkrati vsebuje tudi dosti prahu, delce s premerom približno 1,5&nbsp;µm, zaradi katerih ima Marsovo nebo, gledano iz površja, rjavkasto-rumeno barvo. === Oblaki === Oblaki nastajajo poleti nad večjimi ognjeniki. Tam nastanejo zato, ker se topli zrak dviga in ohlaja. Tvorijo se tudi nad polarnima kapama. Mars je suh in mrzel planet, zato tam nikoli ne dežuje. Oblaki odlagajo ivje, morda pa tudi sneži. Znanstveniki tega ne vedo, ker pozimi Severno polarno kapo prekrivajo oblaki. V Marinerjevih dolinah je zjutraj pogosto megla. Poznamo še dve vrsti oblakov na Marsu: progasti in valoviti. Progasti lahko nastanejo kjerkoli, valoviti pa le ob ovirah (gore, grebeni, ognjeniki). Na takih področjih »valovijo«, kot morje na Zemlji. == Raziskovanje Marsa == {{glavni|Raziskovanje Marsa}} [[Slika:Mars Viking 11h016.png|thumb|right|Prva barvna slika Marsa, ki jo je posnel [[Viking 1]]]] Ameriški [[vesoljska sonda|sondi]] [[Spirit]] in [[Opportunity]] sta odkrili veliko presenetljivih dokazov. Našli sta [[kamnina|kamenine]], ki se lahko tvorijo le v prisotnosti tekoče [[voda|vode]]. Evropska sonda Mars Express pa je zaznala površinski [[metan]], kar dokazuje geološko dejavnost Marsa. === Pretekle odprave === Prva uspešna orbitalna sonda, ki je prispela do Marsa, je bil [[NASA|Nasin]] ''[[Mariner 4]]'', izstreljen leta 1964. Prvi uspešni sondi, ki sta pristali na Marsu, sta bili [[Sovjetska zveza|sovjetski]] ''[[Mars 2]]'' in ''[[Mars 3]]'', izstreljeni v letu 1971, vendar je ob pristajanju obeh Nadzorni center izgubil stik z njima. Leta 1975 je NASA začela s programom [[Program Viking|Viking]]. === Sedanje odprave === [[Slika:Mars-odyssey-sm.jpg|thumb|Slikarjev načrt sonde [[2001 Mars Odyssey]]]] Po neuspešni misiji [[Mars Observer]] je NASA leta 1996 izstrelila [[Mars Global Surveyor]]. Odprava je bila zelo uspešna. Mesec pozneje je NASA izstrelila še robotsko vozilo [[Mars Pathfinder]], ki je pristalo v dolini [[Ares Vallis]] na Marsu. Odprava je bil naslednji velik uspeh Nase, saj je vozilce poslalo zelo veliko barvnih slik površja Marsa. [[Evropska vesoljska agencija]] je leta 2003 izstrelila plovilo [[Mars Express]] s pristajalnim modulom [[Beagle 2]]. Stik z Beaglom 2 je ESA dokončno izgubila februarja 2004. Orbiter Mars Express je bil uspešnejši. V letu 2003 je tudi NASA izstrelila dvojčka, imenovana ''[[Spirit]]'' (MER-A) in ''[[Opportunity]] '' (MER-B). Obe vozili sta na Marsu uspešno pristali januarja 2004 in začeli opravljati svoje naloge. Uspešno delujeta že skoraj 3 leta, na Zemljo sta poslali zelo veliko slik in dokazali prisotnost [[metan]]a v marsovskih kamninah. 12. avgusta 2005 je bil izstreljen Nasin [[Mars Reconnaissance Orbiter]]. Cilj odprave je predvsem najti možne lokacije za pristajanje naslednjih NASinih. V orbito se je utirila 10. marca 2006. Najnovejša odprava na Mars je [[Phoenix (sonda)|Phoenix]], ki so ga izstrelili leta 2007, na severnem polu Marsa pa je pristal 25. maja 2008, od koder je že isti dan poslala prve fotografije medtem, ko je glavni cilj odprave najti vodo pod površjem (predvidoma bo izpolnjen v roku 90 dni, kolikor bo odprava lahko trajala - med mrzlim obdobjem bo sondi najverjetneje zmanjkalo energije). === Načrtovane odprave === Rover [[Mars Science Laboratory]] naj bi bil proti Marsu poslan leta 2009, v tem času pa naj bi Rusi izstrelili tudi sondo [[Phobos-Grunt]], ki naj bi se vrnila na Zemljo in prinesla primer kamenja iz Marsove lune Phobos. Evropska vesoljska agencija želi na Mars poslati človeka med letoma 2030 in 2035. Človeško raziskovalno odpravo na Mars načrtujejo tudi [[Združene države Amerike]], odpravo pa naj bi poslali po letu 2020 in [https://mars-one.com Mars One]. === Neuspešne odprave === Seznam neuspešnih odprav: * [[Mars Climate Orbiter]] * [[Mars Polar Lander]] * [[Mars Observer]] * [[Beagle 2]] * [[Program Fobos]] * [[Planet B|Planet B (Upanje)]] *Schiaparelli EDM * Rusi so na Mars poslali niz 8 plovil. Vse razen [[Mars 5|Marsa 5]] in [[Mars 6|Marsa 6]] so bile neuspešne. {{Raziskovanje Marsa}} == Mars v leposlovju in filmu == O tem planetu je bilo napisano več [[znanstvena fantastika|znanstvenofantastičnih]] [[roman]]ov in nekaj [[film]]ov. ;Znanstvenofantastični romani: * ''[[Vojna svetov]]'' (1898) je delo [[Herbert George Wells|H.G. Wellsa]], ki govori o napadu Marsovcev na Zemljane. * ''[[Marsovska princesa]]'' (1912) je delo [[Edgar Rice Burroughs|E. R. Burroughsa]], ki govori o prigodah Johna Cartera na Marsu. * Leta 1950 je [[Ray Bradbury]] izdal zbirko pripovedi ''[[Marsovske kronike]]'' o zgodovini kolonizacije Marsa. * [[Arthur C. Clarke]] je napisal roman ''[[Peščeni Mars]]'' (1951) . * Trilogija [[Kim Stanley Robinson|Kima Stanleyja Robinsona]] ''[[Rdeči Mars]]'' (1992), ''[[Zeleni Mars]]'' (1994) in zadnji del ''[[Modri Mars]]'' (1996) * ''[[Menjava duha]]'' (1966), delo [[Robert Sheckley|Roberta Sheckleyja]], ki govori o potovanju glavne osebe Marvina Flynna s pomočjo menjave duha na Mars in dogodke po tem * ''[[Vesoljska poezija]]'' (2006) je fantazijsko literarno delo, ki sta ga anonimna avtorja kolektivno sestavila, najbolj pa slovi s svojo razvrstitvijo podvrst ljudi na različne planete (npr. Saturn - umetniki). ;Filmi o Marsu: * ''[[Vojna svetov (film, 1953)|Vojna svetov]]'' (''War of the Worlds''), 1953, režiser [[Byron Haskin]] * ''[[Osvajalcii z Marsa]]'' (''Invaders from Mars''), 1953, režiser [[William Cameron Menzies]] * ''[[Robinson Crusoe na Marsu]]'' (''Robinson Crusoe on Mars''), 1964, režiser [[Byron Haskin]] * ''[[Mars poterbuje ženske]]'' (''Mars Needs Women''), 1967, režiser [[Larry Buchanan]] * Žandar in marsovci (Le gendarme et les extra-terrestres), 1979, režiser Jean Girault * ''[[Marsovci grejo domov]]'' (''Martians Go Home''), 1990, režiser [[Fredric Brown]] * ''[[Mars napada!]]'' (''Mars Attacks!''), 1996, režiser [[Tim Burton]] * ''[[Moj najljubši marsovec]]'' (''My Favorite Martian''), 1999, režiser [[Donald Petrie]] * ''[[Misija na Mars]]'' (''Mission to Mars'' ), 2000, režiser [[Brian De Palma]] * ''[[Rdeči planet (film)|Rdeči planet]]'' (''Red Planet''), 2000, režiser [[Antony Hoffman]] * Marsovec (The Martian), 2015 == Viri == * {{navedi knjigo |author=Murray, Stuart |year=2005 |title=Mars : [odkrijte rdeči planet - od začetkov astronomije do prihodnjih raziskav Marsa]|translator=Seta Oblak |publisher=Murska Sobota : Pomurska založba |isbn=9788671954204 |cobiss=219225344 |pages=}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Mars|Mars}} * http://vesolje.net/ * http://www.esa.int * http://www.nasa.gov * http://www.lunin.net/vplivlune/mars.php * http://www.zetatalk3.com/theword/tworx093.htm * http://www.svarog.org/astronomija/mars.php {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050525010048/http://www.svarog.org/astronomija/mars.php |date=2005-05-25 }} * http://www.nineplanets.org/ * http://mars.google.com/ {{-}} {{Mars Footer}} {{navigacija Osončje}} {{portal|Astronomija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Planeti Osončja]] [[Kategorija:Mars| ]] [[Kategorija:Astronomska telesa, znana od nekdaj]] [[Kategorija:Zemeljski planeti]] nbr6utioeqhkygpkn21wm76yl5mo6rs Občina Hajdina 0 11697 6753051 6691003 2026-09-20T10:21:05Z Sportomanokin 14776 /* Glej tudi */ 6753051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Glažar]] |grb=Grb Občine Hajdina.png |lokacija=Karte Hajdina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.hajdina.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=21,6 |prebivalstvo=4092 |prebivalstvo_datum=2026 |sedež=[[Zgornja Hajdina]]}} '''Občina Hajdina''' [hajdína]<ref>{{Navedi splet|title=Hajdina – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/hajdina/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 4000 prebivalci in središčem v [[Zgornja Hajdina|Zgornja Hajdina.]] Na vzhodu meji na [[mestna občina|mestno občino]] [[mestna občina Ptuj|Ptuj]], na severozahodu na občino [[občina Starše|Starše]], na zahodu na [[občina Kidričevo|Kidričevo]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. == Naselja v občini == [[Draženci]], [[Gerečja vas]], [[Hajdoše]], [[Skorba]], [[Slovenja vas]], [[Spodnja Hajdina]], '''[[Zgornja Hajdina]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Radoslav Simonič]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|42px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Glažar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DesUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|36px]][[Slika:SLS logotip.png|42px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Hajdina]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.hajdina.si/ Hajdina] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Hajdina]] [[Kategorija:Občina Hajdina| ]] rq8fknavugapufghymi6hm6nc9ag03s 6753052 6753051 2026-09-20T10:22:07Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6753052 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Glažar]] |grb=Grb Občine Hajdina.png |lokacija=Karte Hajdina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.hajdina.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=21,6 |prebivalstvo=4092 |prebivalstvo_datum=2026 |sedež=[[Zgornja Hajdina]]}} '''Občina Hajdina''' [hajdína]<ref>{{Navedi splet|title=Hajdina – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/hajdina/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 4000 prebivalci in središčem v [[Zgornja Hajdina|Zgornja Hajdina.]] Na vzhodu meji na [[mestna občina|mestno občino]] [[mestna občina Ptuj|Ptuj]], na severozahodu na občino [[občina Starše|Starše]], na zahodu na [[občina Kidričevo|Kidričevo]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. == Naselja v občini == [[Draženci]], [[Gerečja vas]], [[Hajdoše]], [[Skorba]], [[Slovenja vas]], [[Spodnja Hajdina]], '''[[Zgornja Hajdina]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Radoslav Simonič]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|35px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Glažar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|25px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DesUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|25px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|25px]][[Slika:SLS logotip.png|25px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Hajdina]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.hajdina.si/ Hajdina] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Hajdina]] [[Kategorija:Občina Hajdina| ]] f5at4zl38cpk32kyv5ig1z9qbwdegbb 6753053 6753052 2026-09-20T10:23:08Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6753053 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Glažar]] |grb=Grb Občine Hajdina.png |lokacija=Karte Hajdina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.hajdina.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=21,6 |prebivalstvo=4092 |prebivalstvo_datum=2026 |sedež=[[Zgornja Hajdina]]}} '''Občina Hajdina''' [hajdína]<ref>{{Navedi splet|title=Hajdina – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/hajdina/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 4000 prebivalci in središčem v [[Zgornja Hajdina|Zgornja Hajdina.]] Na vzhodu meji na [[mestna občina|mestno občino]] [[mestna občina Ptuj|Ptuj]], na severozahodu na občino [[občina Starše|Starše]], na zahodu na [[občina Kidričevo|Kidričevo]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. == Naselja v občini == [[Draženci]], [[Gerečja vas]], [[Hajdoše]], [[Skorba]], [[Slovenja vas]], [[Spodnja Hajdina]], '''[[Zgornja Hajdina]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Radoslav Simonič]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Glažar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DesUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]][[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Hajdina]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.hajdina.si/ Hajdina] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Hajdina]] [[Kategorija:Občina Hajdina| ]] hc9z5d1tzv4rtb9wwjypjhrflighqvf 6753060 6753053 2026-09-20T10:49:38Z Sportomanokin 14776 /* Lokalna samouprava */ 6753060 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Stanislav Glažar]] |grb=Grb Občine Hajdina.png |lokacija=Karte Hajdina si.png |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F159_T1257_vF_b_x564176.5_y142099_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.hajdina.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=21,6 |prebivalstvo=4092 |prebivalstvo_datum=2026 |sedež=[[Zgornja Hajdina]]}} '''Občina Hajdina''' [hajdína]<ref>{{Navedi splet|title=Hajdina – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/hajdina/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z več kot 4000 prebivalci in središčem v [[Zgornja Hajdina|Zgornja Hajdina.]] Na vzhodu meji na [[mestna občina|mestno občino]] [[mestna občina Ptuj|Ptuj]], na severozahodu na občino [[občina Starše|Starše]], na zahodu na [[občina Kidričevo|Kidričevo]], ter na jugu na [[občina Videm|Videm]]. == Naselja v občini == [[Draženci]], [[Gerečja vas]], [[Hajdoše]], [[Skorba]], [[Slovenja vas]], [[Spodnja Hajdina]], '''[[Zgornja Hajdina]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=118px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 1998|1998]] ! scope="row" rowspan=3|[[Radoslav Simonič]] | rowspan=3|[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=4|[[Stanislav Glažar]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]<br>'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DesUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]]<br>[[Slika:Socialni demokrati Logo.svg|30px]]<br>[[Slika:SLS logotip.png|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} == Glej tudi == * [[Seznam osebnosti iz Občine Hajdina]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.hajdina.si/ Hajdina] - uradna stran občine {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Hajdina]] [[Kategorija:Občina Hajdina| ]] h8836sxg696qnz2k9iqd9bw6kb4efy3 Haiku 0 12882 6752929 6642692 2026-09-19T20:43:19Z ~2026-44996-51 264415 /* Slovenski */ 6752929 wikitext text/x-wiki [[File:A little cuckoo across a hydrangea(Haiga) by Yosa Buson.jpg|thumb]] '''Haiku''' ([[japonščina|japonsko]] 俳句) je [[japonska]] [[poezija|pesniška]] oblika, ki obsega 17 [[zlog]]ov. Prvi in tretji [[verz]] imata po pet zlogov, drugi sedem. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz [[narava|narave]], ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev [[čustvo|čustva]] oziroma [[misel|misli]]; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen [[letni čas]]. Taka beseda lahko označuje [[rastlina|rastlino]] ali [[žival]], naravni pojav, [[človek|človeško]] [[dejavnost]] ali [[slovesnost]]. [[Cvet]]ovi češnje nakazujejo [[pomlad]], lilije [[poletje]], [[krizantema|krizanteme]] [[jesen]] in [[repa]] [[zima|zimo]]. == Slavni pesniki in pisatelji == === Obdobje Muromači (1336–1573) === * [[Ikju|Ikju Sodžun]] (1394–1481) === Obdobje Edo (1603–1868) === * [[Macuo Bašō]] (1644–1694) * [[Josa Buson]] (1716–1783) * [[Kobajaši Isa]] (1763–1827) === Obdobje Meidži in poznejše (1868–) === * [[Masaoka Šiki]] (1867–1902) * [[Takahama Kioši]] (1874–1959) * [[Saito Mokiči]] (1882–1953) * [[Taneda Santoka]] (1882–1940) * [[Nakamura Kusatao]] (1901–1983) === Nejaponski === * [[Jorge Luis Borges]] * [[Allen Ginsberg]] * [[Dag Hammarskjöld]] * [[Jack Kerouac]] * [[Octavio Paz]] * [[Gary Snyder]] * [[Richard Wright]] ==== Slovenski ==== * [[Vladimir Gajšek]] * [[Josip Osti]] * [[Milan Dekleva]] * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] * [[Marko Hudnik]] * [[Samo Kreutz]] * [[Marijan Mauko]] * [[Edin Saračevič]] * [[Jože Štucin]] * [[Ivan Volarič]] - Feo * [[Jože Volarič]] * [[Alenka Zorman]] == Glej tudi == * [[Kruiku]] * [[Brahek]] == Zunanje povezave == * [http://www.tempslibres.org/hcs/index.html Haiku društvo Slovenije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20041205094449/http://www.tempslibres.org/hcs/index.html |date=2004-12-05 }} [[Kategorija:Pesništvo]] [[Kategorija:Japonska poezija]] {{normativna kontrola}} qs5cs8665mie4c47fe0gv5pwiytwyyr Gorenjska 0 13813 6752919 6752703 2026-09-19T19:37:35Z Ljuba24b 92351 /* Podnebje in rastje */ 6752919 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |_noautocat = <!-- "no" for no automatic categorization --> |native_name = <!-- Name in native language(s). Leave blank if name is only in English. Separate with line breaks<br> If language uses Latin characters, place name(s) in italics. --> |conventional_long_name = Gorenjska |common_name = Gorenjska |common_name2 = Gorenjske |subdivision = pokrajina |nation = Slovenije |status_text = <!-- A free text to describe status the top of the infobox. Use sparingly. --> |government_type = <!-- To generate categories: "Monarchy", "Republic", etc. to generate categories --> <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = |title_deputy = |leader1 = |year_leader1 = |deputy1 = |year_deputy1 = <!-- Legislature --> |legislature = |house1 = <!-- Name of first chamber --> |house2 = <!-- Name of second chamber --> |type_house1 = <!-- Default: "Upper house" --> |type_house2 = <!-- Default: "Lower house" --> <!-- General information --> |capital = Kranj |latd= |latm= |latNS= |longd= |longm= |longEW= |national_motto = <!-- Accepts wikilinks --> |national_anthem = <!-- Accepts wikilinks --> |political_subdiv = <!-- Accepts wikilinks --> |today = Slovenija <!-- Rise and fall, events, years and dates --> <!-- Only fill in the start/end event entry if a specific article exists. Don't just say "abolition" or "declaration". --> |year_start = |year_end = |event_start = |date_start = <!-- Optional: Date of establishment--> |event_end = |date_end = <!-- Optional: Date of disestablishment --> |event1 = |date_event1 = |event2 = |date_event2 = |event3 = |date_event3 = |event4 = |date_event4 = |life_span = |era = <!-- Use: "Napoleonic Wars", "Cold War", etc. --> |event_pre = <!-- Optional: A crucial event that took place before before "event_start" --> |date_pre = |event_post = <!-- Optional: A crucial event that took place before after "event_end" --> |date_post = <!-- Images --> |image_flag = |image_border = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |flag_type = <!-- Displayed text for link under flag. Default "Flag" --> |flag = <!-- Link target under flag image. Default: Flag of {{{common_name}}} --> |image_coat = |symbol_type = |symbol = <!-- Link target under symbol image. Default: Coat of arms of {{{common_name}}} --> |image_map = UpperCarniolaLocationMap.png |image_map_caption = Gorenjska na zemljevidu Slovenije <!-- Flag navigation: Preceding and succeeding entities "p1" to "p5" and "s1" to "s8" --> |p1 = |flag_p1 = <!-- Default: "Flag of {{{p1}}}.svg" (size 30) --> |border_p1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_p1 = |s1 = |flag_s1 = |border_s1 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s1 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> |s2 = |flag_s2 = |border_s2 = <!-- Default: "border"; for non-rectangular flag, type "no" --> |image_s2 = <!-- Use: [[Image:Sin escudo.svg|20px|Image missing]] --> <!-- Area and population of a given year (up to 5) --> |stat_year1 = <!-- year of the statistic, specify either area, population or both, numbered 1–5 --> |stat_area1 = <!-- area in square kilometres (w/o commas or spaces), area in square miles is calculated --> |stat_pop1 = cca. 350,000 |footnotes = <!-- Accepts wikilinks --> |demonym=Gorenjci|p2=Tipična pokrajina Gorenjske - [[Kranjsko-Sorško polje|Sorško polje]]|image_p2=Gozd Martuljek - view to Julian Alps.jpg}} '''Gorénjska''' je [[gora|gorata]] [[alpe|alpska]] [[pokrajina]] ob zgornjem delu [[reka|reke]] [[Sava|Save]] v [[Slovenija|Sloveniji]], severno in severozahodno od [[Ljubljana|Ljubljane]], med razvodnico s [[Soča|Sočo]] na zahodu, razvodnico z [[Drava|Dravo]] na severu, razvodnico s [[Savinja|Savinjo]] na vzhodu, [[Posavsko hribovje|Posavskim hribovjem]] ter Ljubljano na jugu. Obsega pogorja [[Karavanke|Karavank]], zahodno, [[Kamnik|kamniško]] stran [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih]] [[Alpe|Alp]] ter vzhodni del [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]]. Jedro Gorenjske je 300 do 500 metrov visoka [[Ljubljanska kotlina]], ki sega od [[Ljubljana|Ljubljane]] do [[Žirovnica|Žirovnice]] in [[Bled]]a. Pokrajina spada med gospodarsko najbolj razvite predele Slovenije z močno in raznovrstno [[industrija|industrijo]], [[obrt]]jo in [[turizem|turizmom]], tako poletnim kot zimskim. V kmetijstvu izstopa [[živinoreja]] in poleg nje [[gozdarstvo|izkoriščanje gozdov]]. Večja [[mesto|mesta]] so [[Kranj]], [[Jesenice]], [[Domžale]], [[Tržič, Tržič|Tržič]], [[Škofja Loka]], [[Kamnik]] in [[Medvode]]. Notranje se Gorenjska deli na Zgornjo Gorenjsko ([[Jesenice]], [[Radovljica]]), Osrednjo Gorenjsko ([[Kranj]], [[Škofja Loka]]), Vzhodno Gorenjsko ([[Domžale]], [[Kamnik]]). == Meje Gorenjske == [[Slika:Oberkrain oder der Laybacher Kreis 1797.jpg|sličica|Meje zgornjega dela Kranjske iz leta 1797]] Geografsko in zgodovinsko gledano so meje Gorenjske precej širše, kot jih ima trenutna [[Gorenjska statistična regija|statistična regija]]. Sega od [[Peč (gora)|Peči]] na zahodni tromeji in nadaljuje čez Julijske Alpe preko [[Mangart|Mangarta]], [[Jalovec|Jalovca]], grebenov mimo [[Mojstrovka|Mojstrovke]] in [[Vršič|Vršiča]] preko [[Prisojnik|Prisanka]] in [[Razor|Razorja]], od tam pa preko Kriških podov in Bovškega Gamsovca ter prelaza Luknja, nato pa preko [[Vogel|Vogla]] in južnih bohinjskih gora. Meja poteka po razvodju pritokov [[Sora|Sore]] in [[Soča|Soče]] mimo [[Porezen|Porezna]] in [[Blegoš|Blegoša]], čez [[Polhograjsko hribovje|Polhogajsko hribovje]] in nato proti severnih delov Ljubljane. V preteklosti je bila to tudi meja med Gorenjsko, [[Primorska|Primorsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]], med 2. svetovno vojno pa tudi razmejitev med nemškimi in italijanskimi zasedbenimi oblastmi. V preteklosti sta bili naselji [[Črnuče]] in [[Šentvid (Ljubljana)|Šentvid nad Ljubljano]] smatrani kot del Gorenjske, mesto Ljubljana pa ne. Nato meja nadaljuje na vzhod po [[Sava|Savi]] proti [[Litija|Litiji]] in [[Zasavje|Zasavju]]. Od tam gre meja čez [[Čemšeniška planina|Čemšeniško planino]] in [[Trojane]], [[Menina planina|Menino planino]], [[Tuhinjska dolina|Tuhinjsko dolino]], prelaz [[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] proti [[Velika planina|Veliki planini]] in nato proti centralnemu grebenu Kamniških Alp. Od tam se spusti v dolino reke [[Kokra|Kokre]], dolina Kokre severno od te črte, vključno z Jezerskim, pa je del [[Koroška (pokrajina)|Koroške]], čeprav je po letu 1919 postala del gorenjske regije. Iz doline Kokre gre meja čez Kozji vrh in [[Stegovnik]] proti [[Košuta|Košuti]] in nadaljuje po [[Karavanke|Karavankah]], ki jo ločujejo od avstrijske Koroške.<ref>{{Navedi splet|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20080319/C/303199950/kje-so-nase-meje|title=Kje so naše meje?}}</ref>[[Slika:Gozd Martuljek - view to Julian Alps.jpg|sličica|[[Gozd - Martuljek|Gozd Martuljek]] z [[Julijske Alpe|Julijskimi Alpami]] v ozadju]] == Kmetijstvo in gozdarstvo == Gorenjska ima 10.5 odstotka skupne slovenske površine, 6.4 odstotka vseh obdelovalnih zemljišč v Sloveniji, 7.6 odstotka kmetijskih zemljišč, 12.4 odstotka [[gozd]]ov in kar 20.7 odstotkov nerodovitnega sveta. Vseh kmetijskih zemljišč je 62231 [[hektar|ha]], od tega 11922 ha njiv in [[vrt]]ov, 1887 ha [[sadovnjak]]ov, 48205 ha [[travnik]]ov in [[pašnik]]ov ... Veliko kmetijskih zemljišč je v hribovskem in višinskem območju. == Gospodarstvo == V [[industrija|industriji]] prevladujejo tri panoge: proizvodnja električnih strojev in aparatov, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in kovinsko predelovalna industrija. == Narečje == Govor z območja Gorenjske spada pretežno v [[gorenjska narečna skupina|gorenjsko narečno skupino]]. [[Gorenjsko narečje]] velja za dokaj enotno narečje. Posebnosti gorenjske narečne skupine so vzhodnogorenjski govor ([[Tuhinjska Dolina]]) in na jugozahodu [[selško narečje]]. Govor v območju [[Škofja Loka|Škofje Loke]] in [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljanske doline]] spada v [[rovtarska narečna skupina|rovtarsko narečno skupino]] ([[škofjeloško narečje]], [[poljansko narečje]]). Na skrajnem zahodu je prisotno [[Rateče|rateško]] podnarečje, ki je sorodno [[Ziljsko narečje|koroškim narečjem]] iz [[Ziljska dolina|Ziljske doline]], to pa potem preko [[Kranjska Gora|kranjskogorskega]] podnarečja preide v gorenjsko narečje. Na skrajnem vzhodu Gorenjske je še Medijski govor ([[Zagorje ob Savi|Zagorje]]), ki spada v [[Posavsko narečje]], to pa je del večje [[štajerska narečna skupina|štajerske narečne skupine]]. == Podnebje in rastje == Podnebje je gorsko - [[mrzle zime in mila poletja]]. Rastje v gorah je gorsko [[ruševje, malo zelenja, malo dreves]], v kotlini je veliko kmetijskih površin. == Viri == * Gorenjska 95/96, Gorenjski Glas * Veliki splošni leksikon, DZS, Ljubljana 2006 <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.kam.si/gorenjska.html Gorenjska] {{SLO_pokrajine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Področja Slovenije]] [[Kategorija:Gorenjska|*]] {{normativna kontrola}} tw5e2oyx8igqc4jpyxsh5mjei0ydars Jelko Kacin 0 15255 6752856 6577292 2026-09-19T15:24:58Z MaksiKavsek 244409 dp 6752856 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik||spouse=|term_start4=[[29. marec]] [[1994]]|term_end4=[[27. februar]] [[1997]]|successor4=[[Tit Turnšek]]|birth_date=<!-- WD -->|death_date=|death_place=|party= [[SDZ]] (1990-1994)<br>[[LDS]] (1994-2014)|successor3=|vicepresident=|order5=[[Minister za informiranje Republike Slovenije|Minister za informiranje<br>Republike Slovenije]]|order1=[[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri NATO in WEU|Stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO]]|predecessor4=[[Janez Janša]]|predecessor5=[[Stane Stanič]]|successor5=|term_end5=[[1993]]|order4=[[Minister za obrambo Republike Slovenije|Minister za obrambo<br>Republike Slovenije]]|predecessor3=|name=Jelko Kacin|predecessor1=[[Andrej Benedejčič]]|order=|term_start=|term_end=|predecessor=|successor=|term_start1=[[2015]]|term_end1=[[2019]]|successor1=[[Erik Kopač]]|term_end3=[[2004]]|order2=[[Evropski poslanec]]|term_start2=[[2004]]|term_end2=[[2009]]|predecessor2=|successor2=|order3=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]]|term_start3=[[1996]]|term_start5=[[1993]]|image=Jelko Kacin 2013 (2) (cropped).jpg}}'''Jelko Kacin''', [[Slovenci|slovenski]] [[obramboslovec]], [[politik]], [[diplomat]] * [[26. november]] [[1955]], [[Celje]], [[Slovenija]]. == Študij == Jelko Kacin je leta 1981 diplomiral iz [[obramboslovje|obramboslovja]] na temo ''Ženske v oboroženih silah''. Nato je pisal članke za [[revija Obramba|revijo ''Obramba'']] in med drugim leta 1986 končal poljudnoznanstveno knjigo ''Sodobna letala in helikopterji''. == Politika == Po prvih demokratičnih volitvah leta [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|1990]] je postal namestnik takratnega [[minister za obrambo Republike Slovenije|obrambnega ministra]] [[Janez Janša|Janeza Janše]]. Leta 1991 je kot član [[Slovenska demokratična zveza|Slovenske demokratične zveze]] postal [[minister]] za informiranje, ustanovil [[Slovenska tiskovna agencija|Slovensko tiskovno agencijo]] in med [[slovenska osamosvojitvena vojna|slovensko osamosvojitveno vojno]] zaslovel z vsakodnevnimi tiskovnimi konferencami. Ob razpadu SDZ se je pridružil [[Igor Bavčar|Bavčarjevi]] [[Demokratska stranka|Demokratski stranki]] (ki se je leta 1994 združila z [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]) in leta 1992 neuspešno kandidiral na volitvah za [[predsednik]]a [[Slovenija|Slovenije]]. Marca 1994, po [[afera Depala vas|aferi Depala vas]], je nasledil odstavljenega [[Janez Janša|Janeza Janšo]] na položaju [[minister za obrambo Republike Slovenije|ministra za obrambo]] in to funkcijo opravljal do parlamentarnih volitev leta 1996. Leta 1995 je opozicija zaradi spornih komunikacijskih treningov na ministrstvu neuspešno izvedla [[interpelacija|interpelacijo]] proti njemu. === Poslanec v DZ RS in evroposlanec === V letih [[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|1996]] in [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|2000]] je bil na listi LDS izvoljen v [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] in med obema mandatoma bil predsednik Odbora za mednarodne odnose. 16. oktobra 1998 je v besednem dvoboju z [[Ivo Hvalica|Ivom Hvalico]] podlegel provokaciji in ga udaril s časopisom. To velja za prvi fizični »obračun« v zgodovini slovenskega parlamenta. Bil je član slovenske delegacije v [[Parlamentarna skupščina Sveta Evrope|Parlamentarni skupščini Sveta Evrope]], eden prvih slovenskih opazovalcev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]], leta [[Volitve v Evropski parlament 2004|2004]] pa je bil izvoljen za evropskega poslanca, kjer je deloval v poslanski skupini liberalcev in demokratov. 15. oktobra 2005 je na položaju predsednika LDS nasledil [[Anton Rop|Antona Ropa]]. Ker mu stranke ni uspelo konsolidirati po porazu na [[Volitve v Državni zbor 2004|parlamentarnih volitvah 2004]], ga je 30. junija na položaju predsednice LDS nasledila [[Katarina Kresal]]. Leta 2014 je na volitvah v evropski parlament kandidiral na listi Kacin Konkretno s podporo Liberalne demokracije Slovenije, a ni bil izvoljen. V letih 1994, 2001 in 2004 je sodeloval pri organizaciji poteka kolesarske dirke [[Giro d'Italia]] skozi [[Slovenija|Slovenijo]]. Med letoma 2015 in 2019 je bil stalni predstavnik Slovenije pri zvezi NATO. Spomladi 2020 je bil imenovan za uradnega govorca kriznega štaba [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]] ob izbruhu epidemije virusa [[COVID-19]], po njegovi ukinitvi pa za govorca vlade. Z 18. januarjem 2021 je bil postavljen za [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] za koordinacijo množičnega cepljenja proti COVID-19 v [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije|Kabinetu predsednika vlade]]. Leta 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] imenovala v svet [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]].<ref>{{Navedi splet |title=Vlada imenovala svoje predstavnike v svet Muzeja slovenske osamosvojitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-svoje-predstavnike-v-svet-muzeja-slovenske-osamosvojitve/794067 |access-date=2026-09-19 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Zasebno == Je poročen in oče dveh otrok.{{Cn}} == Odlikovanja in priznanja == * [[spominski znak Republiška koordinacija 1991]]<ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/sporocila/2006/Koordinacijskavojska.pdf Mors.si - SPOMINSKI ZNAK »REPUBLIŠKA KOORDINACIJA 1991«: seznam dobitnikov iz takratnega Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo]</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == {{wikinavedek}} * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam prejemnikov častnega znaka svobode Republike Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.europarl.eu.int/members/public/geoSearch/view.do?country=SI&partNumber=1&language=SL&id=23691 Evropski parlament]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.lds.si/member.cp2?uid=4875&linkid=4 LDS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040905163834/http://www.lds.si/member.cp2?uid=4875&linkid=4 |date=2004-09-05 }} {{Navpolja| list1= &nbsp; {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{3VladaSLO}} {{2DZRS}} {{3DZRS}} {{MzORS}} {{PredLDS}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kacin, Jelko}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2004–2009)]] [[Kategorija:Ministri za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski obramboslovci]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci spominskega znaka Republiška koordinacija 1991]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 2. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Evroposlanci iz Slovenije (2009–2014)]] [[Kategorija:Državni sekretarji v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije]] nm9k5exqm00z9g209ct8ofhour9ztht Ankara 0 26395 6752831 6752665 2026-09-19T13:20:22Z TadejM 738 ankaranskega > ankarskega 6752831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type= [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Provinca Ankara / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{navedi splet |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{navedi splet |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima 25 okrožij ({{lang|tr|ilçe}}), devet od katerih tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{navedi splet |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Turčiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{navedi splet |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{navedi splet |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = 4673 bilijonov [[Turška lira|₺]]<br>(142,3&nbsp;mrd USD) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Tr-Ankara.oga}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Stalni prebivalci okrožij Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan in sirski begunci}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|vseh 25 okrožij in sirski begunci}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ancira in Angora.<ref>{{navedi knjigo |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]] in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]a (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankarskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{navedi splet |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{navedi splet |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{navedi splet |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ancire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]] in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{navedi knjigo|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{navedi knjigo |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ancira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ancira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[Pravoslavne Cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{navedi splet |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9&nbsp;°C v januarju do 24,3&nbsp;°C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6&nbsp;°C.<ref name=eather1> {{navedi splet| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [[File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{navedi splet|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{navedi splet |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{navedi splet |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{navedi splet |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{navedi splet |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{navedi splet|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{navedi splet|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{navedi knjigo|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> ulijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankaranskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{navedi splet|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m<sup>2</sup> v prvem nadstropju in 263 m<sup>2</sup> v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{navedi splet|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{navedi splet|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{navedi splet|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{navedi splet| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{navedi splet| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{navedi knjigo|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara| ]] bdu42x8bqp2ju0abb3jje4jgop9t8hc 6752833 6752831 2026-09-19T13:21:55Z TadejM 738 /* Antična arheološka najdišča */ tn 6752833 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type= [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Provinca Ankara / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{navedi splet |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{navedi splet |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima 25 okrožij ({{lang|tr|ilçe}}), devet od katerih tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{navedi splet |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Turčiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{navedi splet |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{navedi splet |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = 4673 bilijonov [[Turška lira|₺]]<br>(142,3&nbsp;mrd USD) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Tr-Ankara.oga}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Stalni prebivalci okrožij Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan in sirski begunci}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|vseh 25 okrožij in sirski begunci}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ancira in Angora.<ref>{{navedi knjigo |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]] in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]a (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankarskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{navedi splet |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{navedi splet |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{navedi splet |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ancire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]] in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{navedi knjigo|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{navedi knjigo |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ancira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ancira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[Pravoslavne Cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{navedi splet |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9&nbsp;°C v januarju do 24,3&nbsp;°C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6&nbsp;°C.<ref name=eather1> {{navedi splet| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [[File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{navedi splet|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{navedi splet |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{navedi splet |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{navedi splet |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{navedi splet |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{navedi splet|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{navedi splet|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{navedi knjigo|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> Julijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankaranskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{navedi splet|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m<sup>2</sup> v prvem nadstropju in 263 m<sup>2</sup> v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{navedi splet|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{navedi splet|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{navedi splet|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{navedi splet| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{navedi splet| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{navedi knjigo|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara| ]] 0va3jc5gziyck2v25lveoa3qb4wpebw 6752834 6752833 2026-09-19T13:22:45Z TadejM 738 /* Mošeje */ ankaranski kamen -> ankarski kamen 6752834 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name=Ankara |settlement_type= [[Seznam mest v Turčiji|Mesto]] |map_caption=Geografska lega Ankare v Turčiji. |image_skyline=Ankara collage3.jpg |image_caption= Ankara |image_blank_emblem= |blank_emblem_type= |coordinates_region=TR |coordinates_display = inline,title |pushpin_map=Turčije |pushpin_map_caption =Ankara |pushpin_mapsize = |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{TUR}} |subdivision_type1 = Regija |subdivision_name1 = Osrednja Anatolija |subdivision_type2 = Provinca |subdivision_name2 = Ankara | area_footnotes = {{efn|1=Provinca Ankara / Metropolitanska občina [25.632&nbsp;km² (vključno jezero)<ref>{{navedi splet |title=İl ve İlçe Yüz Ölçümleri – Ankara Province (25.632 km²) |url=https://www.harita.gov.tr/uploads/files/products/il-ve-ilce-yuzolcumleri-1291.xlsx |publisher=Harita Genel Müdürlüğü (HGM) |website=www.harita.gov.tr |date=2014}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.researchgate.net/publication/343221023 |title=The Case Of Ankara Province (25,653.46 km²) |last1=İlker |first1=Alan |last2=Zerrin |first2=Demirörs |last3=Rüya |first3=Bayar |last4=Kerime |first4=Karabacak |publisher=International Journal of Geography and Geography Education (IGGE), 42; pg.650–667 |date=10 June 2020 |work=Ankara University (www.ankara.edu.tr)}}</ref><ref name="Gölbaşı1">{{navedi splet |title=Gölbaşı (1508,61 km²) – Ankara Province (25.575,94 km²) (pg.3) |url=https://webdosya.csb.gov.tr/db/ankara/duyurular/golbasi-ock-cdp_arastirma-ve-plan-aciklama-raporu-20200325140218.pdf |publisher=T.C. Çevre, Şehircilik ve İklim Değişikliği Bakanlığı |website=www.csb.gov.tr |date=2020}}</ref> / 24.521&nbsp;km² (vključno jezero) po podatkih turškega statističnega inštituta – TÜİK], je provinca ({{lang|tr|il}}) Turčije, ki ima 25 okrožij ({{lang|tr|ilçe}}), devet od katerih tvori urbano območje mesta Ankara (4130,2&nbsp;km² including lake).<ref name="citypopulation.de">{{navedi splet |title=Ankara City: the population and area of the districts |url=http://www.citypopulation.de/en/turkey/ankaracity/ |publisher=CityPopulation.de}}</ref><br />Altındağ = 158,2&nbsp;km² <br />Çankaya = 454,2&nbsp;km² <br />Etimesgut = 283,2&nbsp;km² <br />Gölbaşı = 1508,6&nbsp;km² (a majhno območje je del ožjega mesta)<ref name="Gölbaşı1" /><br />Keçiören = 152,2&nbsp;km² <br />Mamak = 345,7&nbsp;km² <br />Pursaklar = 133,7&nbsp;km² <br />Sincan = 862,3&nbsp;km² <br />Yenimahalle = 232,1&nbsp;km²}} | area_urban_km2 = 4130,2 | area_metro_km2 = 25.632 | elevation_m = 938 | population_total = 5.910.320 | population_rank = 2. v Turčiji | population_urban = 5.293.367 | population_as_of = 31. december 2025 | population_footnotes = <ref name="Population of Turkey">{{navedi splet |url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=The-Results-of-Address-Based-Population-Registration-System-2025-53899&dil=2 |title=The Results of Address Based Population Registration System, 2025 |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=9 February 2026 |access-date=9 February 2026}}</ref> <!-- do not add update figure as that stat is only published once a year due to legal reasons --> | population_urban_footnotes = <ref name="citypopulation.de"/><ref>{{navedi splet |url=https://cip.tuik.gov.tr/ |format=the year is updated |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |title=Nüfus ve Demografi – Toplam Nüfus |access-date=9 February 2026}}</ref> | population_density_urban_km2 = 1282 | demographics_type1 = GDP {{nobold|(nominal, 2024)}} | demographics1_footnotes = <ref>{{navedi splet|url=https://data.tuik.gov.tr/Bulten/Index?p=Gross-Domestic-Product-by-Provinces-2024-53930&dil=2 |title=Gross Domestic Product by Provinces, 2024 [Table-1 total in ₺ and Table-3 per capita in US$ with the exchange rate ₺/$] |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |date=11 December 2025 |access-date=11 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://cip.tuik.gov.tr/ |language=tr|title=Ulusal Hesaplar - Kişi başına GSYH ($)|trans-title=National Accounts - GDP per capita ($) |publisher=Turkish Statistical Institute |website=www.tuik.gov.tr |access-date=11 December 2025}}</ref> | demographics1_title1 = [[glavno mesto]] in Metropolitanska občina | demographics1_info1 = 4673 bilijonov [[Turška lira|₺]]<br>(142,3&nbsp;mrd USD) | demographics1_title2 = Per capita | demographics1_info2 = ₺788.859<br>(US$24.031) |leader_name=Mansur Yavaş<ref>[https://www.ankara.bel.tr/baskan?web=1 Mayor Mansur Yavaş]</ref> |leader_party= |leader_title=Župan |leader_title1=Guverner |leader_name1=Vasip Şahin |timezone=[[turški čas|TSİ]] |utc_offset=+3 |timezone_DST= |utc_offset_DST= |latd=39 |latm=55 |latNS=N |longd=32 |longm=51 |longEW=E |elevation_m=938 |postal_code_type=Poštne številke |postal_code=06xxx |area_code=312 |website= }} '''Ankara''' ({{IPA|tr|ˈɑŋkɑɾɑ|lang|Tr-Ankara.oga}}) je [[glavno mesto]] [[Turčija|Turčije]]. Mesto je v osrednjem delu Anatolije in ima v svojem urbanem središču več kot 5,3 milijona prebivalcev,{{efn|Stalni prebivalci okrožij Etimesgut, Yenimahalle, Çankaya, Keçiören, Altındağ, Pursaklar, Mamak, Gölbaşı, Sincan in sirski begunci}} od 6 milijonov prebivalcev v provinci Ankara.{{efn|vseh 25 okrožij in sirski begunci}}<ref name="Population of Turkey"/><ref name="citypopulation.de"/> Ankara je drugo največje mesto v Turčiji po številu prebivalcev, takoj za Carigradom. Ankara je bila v preteklosti znana kot Ancira in Angora.<ref>{{navedi knjigo |author=Lord Kinross |author-link= |url=https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |title=Ataturk: A Biography of Mustafa Kemal, Father of Modern Turkey |publisher=William Morrow and Company |year=1965 |access-date=13 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529130818/https://books.google.com/books?id=UjiLmz2_EBAC&q=Angora |archive-date=29 May 2021 |url-status=live}}</ref> Ankara je bila glavno mesto starodavne keltske države Galatije (280–64 pr. n. št.) in kasneje [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]] (25 pr. n. št. – 7. stoletje). V Ankari so različna [[Hati (Anatolija)|hattska]], [[Hetiti|hetitska]], [[Lidija|lidijska]], [[Frigija|frigijska]], galatska, [[helenistično obdobje|grška]], [[ahemenidsko cesarstvo|perzijska]], [[Rimsko cesarstvo|rimska]], [[bizantinsko cesartvo|bizantinska]] in [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] arheološka najdišča. Osmani so mesto spremenili v glavno mesto Anatolskega [[ejalet]]a (1393 – konec 15. stoletja), Angorskega ejaleta (1827–1864) in Angorskega [[vilajet]]a (1867–1922). 23. aprila 1920 je bila v Ankari ustanovljena Velika narodna skupščina Turčije, ki je postala sedež turškega narodnega gibanja med turško vojno za neodvisnost. Ankara je postala nova turška prestolnica po ustanovitvi republike 29. oktobra 1923 in je po padcu Osmanskega cesarstva nasledila nekdanjo osmansko prestolnico [[Konstantinopel]]. Zgodovinsko središče Ankare je skalnat hrib, ki se dviga 150 m nad levim bregom reke Ankara, pritoka reke Sakaria. Hrib še vedno krasijo ruševine ankarskega gradu. Ohranilo se je le malo njegovih zunanjih del, vendar so po vsem mestu dobro ohranjeni primeri rimske in osmanske arhitekture. Vlada je pomemben delodajalec, Ankara pa je tudi pomembno trgovsko in industrijsko mesto, ki se nahaja v središču turškega cestnega in železniškega omrežja. Mesto je dalo ime angorski volni, ki jo ostrižejo angorski kunci, dolgodlaki angorski kozi (vir moherja) in angorski mački. Območje je znano tudi po hruškah, medu in muškatnem grozdju. Čeprav je Ankara v eni najbolj suhih regij Turčije in jo večinoma obdaja stepska vegetacija (razen gozdnatih območij na južnem obrobju), jo lahko glede na zelene površine na prebivalca, ki znašajo 72 kvadratnih metrov, štejemo za zeleno mesto.<ref>{{navedi splet| url=http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx | title=Municipality of Ankara: Green areas per head |publisher=Ankara.bel.tr |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110719022657/http://www.ankara.bel.tr/AbbSayfalari/hizmet_birimleri/Cevre/kisi_basina_dusen_yesil_alan.aspx |archive-date=19 July 2011}}</ref> Ankara, kjer domuje veliko univerz,<ref>{{harvnb|Heper|Öztürk-Tunçel|Criss|2018|p=53}}</ref> je med 100 najboljšimi znanstvenimi in tehnološkimi grozdi na svetu.<ref>{{harvnb|World Intellectual Property Organization (WIPO)|2024|pp=76–77}}</ref> == Etimologija == Zapis imena ''Ankara''<ref>{{navedi splet |title=Перевод sañkara с санскрита на русский |url=https://translate.academic.ru/sa%C3%B1kara/sa/ru/ |access-date=2022-10-11 |website=Словари и энциклопедии на Академике |language=ru}}</ref> se je skozi stoletja spreminjal. Identificirali so ga s [[Hetiti|hetitskim]] kultnim središčem {{lang|hit-Latn|Ankuwaš}},<ref name="qgmpff">{{navedi splet |url=http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |title=Judy Turman: Early Christianity in Turkey |publisher=Socialscience.tjc.edu |access-date=29 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20021115072135/http://socialscience.tjc.edu/mkho/fulbright/1998/turkey/turman3.htm |archive-date=15 November 2002}}</ref><ref name="xtxpyw">{{navedi splet |url=http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |title=Saffet Emre Tonguç: Ankara (Hürriyet Seyahat) |date=15 May 2006 |publisher=Hurriyet.com.tr |access-date=29 June 2010 |archive-date=8 June 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090608115709/http://www.hurriyet.com.tr/seyahat/4407373_p.asp |url-status=live }}</ref> čeprav je to še vedno predmet razprav.<ref name="Gorny">Gorny, Ronald L. "Zippalanda and Ankuwa: The Geography of Central Anatolia in the Second Millennium B.C." ''The Journal of the American Oriental Society''. Vol. 117 (1997).</ref> V klasični antiki in srednjem veku je bilo mesto v grščini znano kot {{lang|grc-Latn|Ánkyra}} ({{lang|grc|Ἄγκυρα}}, {{lit|[[sidro]]}}) in v latinščini {{lang|la|Ancyra}}; galsko keltsko ime je bilo verjetno podobna različica. Po priključitvi k seldžuškim Turkom leta 1073 je mesto v mnogih evropskih jezikih postalo znano kot ''Angora''; v osmanski turščini je bilo znano tudi kot {{lang|ota-Latn|Engürü}} ({{lang|ota|انگورو}}).{{sfn|Baynes|1878|p=45}}{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} Oblika ''Angora'' se ohranja v imenih pasem številnih različnih vrst živali in v imenih več lokacij v ZDA (glej [[Angora]]). == Zgodovina == {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = Alacastandarte Hirsch&Löwen.jpg | image2 = AlacaStandarte.jpg | caption2 = Bronasti standardi Alaca Höyüka, razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]], veljajo za simbol mesta. }} Zgodovino regije lahko izsledimo nazaj do [[Hati (Anatolija)|hatske civilizacije]] [[bronasta doba|bronaste dobe]], ki so jo v 2. tisočletju pred našim štetjem nasledili [[Hetiti]], v 10. stoletju pred našim štetjem [[Frigija|Frigijci]], kasneje pa [[Lidija|Lidijci]], [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Grki]], [[Galatija (rimska provinca)|Galačani]], [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]], [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinci]] in Osmani (Seldžuški [[sultanat Rum]], [[Osmansko cesarstvo]] in končno republikanska [[Turčija]]). === Antična zgodovina === Najstarejša naselja v središču Ankare in okoli nje so pripadala hatski civilizaciji, ki je obstajala v bronasti dobi in so jo med letoma 2000 in 1700 pred našim štetjem postopoma absorbirali indoevropski Hetiti. Mesto je pod Frigijci znatno naraslo po velikosti in pomenu, začenši okoli leta 1000 pred našim štetjem in doživelo veliko širitev po množični selitvi iz Gordiona (glavnega mesta Frigije) po potresu, ki je to mesto v tistem času močno poškodoval. V frigijski tradiciji so kralja Mida častili kot ustanovitelja Ancire, vendar [[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]] omenja, da je bilo mesto v resnici veliko starejše, kar se ujema s trenutnim arheološkim znanjem.<ref>[[Pavzanij (geograf)|Pavzanij]], ''Description of Greece, 1.4.1., "Ancyra was actually older even than that."''</ref> Frigijsko oblast je najprej nasledila lidijska in kasneje perzijska oblast, čeprav je močno frigijski značaj kmečkega prebivalstva ostal, kar dokazujejo nagrobniki iz veliko poznejšega rimskega obdobja. Perzijska suverenost je trajala do poraza Perzijcev od [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]], ki je mesto osvojil leta 333 pr. n. št. Aleksander je prišel iz [[Gordion]]a v Ankaro in se v mestu za kratek čas zadržal. Po njegovi smrti v [[Babilon]]u leta 323 pr. n. št. in poznejši delitvi njegovega cesarstva med njegovimi generali je Ankara z okolico padla pod [[Antigon I. Monoftalm|Antigonov]] delež. Naslednja pomembna širitev se je zgodila pod Grki iz [[Pont]]a, ki so tja prišli okoli leta 300 pr. n. št. in mesto razvili kot trgovsko središče za trgovino z blagom med črnomorskimi pristanišči in [[Krim (polotok)|Krimom]] na severu; [[Asirija|Asirijo]], [[Ciper|Ciprom]] in [[Libanon]]om na jugu; in [[Gruzija|Gruzije]], [[Armenija|Armenije]] in Perzije na vzhodu. Do takrat je mesto prevzelo tudi ime ''Ἄγκυρα'' (''Ánkyra'', kar v grščini pomeni sidro), ki v nekoliko spremenjeni obliki daje sodobno ime Ankari. === Keltska zgodovina === [[File:Dying gaul.jpg|thumb|right|''[[Umirajoči Galačan]]'' je bil znan kip, ki ga je med letoma 230 in 220 pr. n. št. naročil pergamonski kralj [[Atal I. Soter]] v čast svoji zmagi nad keltskimi Galati v Anatoliji. Rimska marmorna kopija helenističnega dela iz poznega 3. stoletja pr. n. št., v [[Kapitolski muzeji|Kapitolskih muzejih]] v Rimu.]] Leta 278 pr. n. št. je mesto skupaj s preostalo osrednjo Anatolijo zasedla [[Kelti|keltska]] skupina, Galati (Gali), ki so Ankaro prvi postavili za eno svojih glavnih plemenskih središč, sedež plemena Tektosagov.<ref>[[Livij]], xxxviii. 16</ref> Druga središča sta bila Pessinus, današnji Ballıhisar, za pleme Trocmi in Tavium, vzhodno od Ankare, za pleme Tolistobogii. Mesto je bilo takrat znano kot Ancyra. Keltski element je bil verjetno številčno relativno majhen; bojevniška aristokracija, ki je vladala frigijsko govorečim kmetom. Vendar se je [[Keltski jeziki|keltski jezik]] v Galatiji govoril še več stoletij. Konec 4. stoletja je [[sveti Hieronim]], doma iz Dalmacije, opazil, da je jezik, ki se govori okoli Ankare, zelo podoben jeziku, ki se govori na severozahodu rimskega sveta blizu [[Trier]]ja. === Rimska zgodovina === Mesto je nato prešlo pod nadzor [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]]. Leta 25 pr. n. št. ga je cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]] povzdignil v status [[polis]]a in ga postavil za glavno mesto [[Galatija (rimska provinca)|rimske province Galatije]].<ref name="TIB">{{navedi knjigo|last=Belke|first=Klaus|title=Tabula Imperii Byzantini, Band 4: Galatien und Lykaonien|chapter=Ankyra|pages=[https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126 126–130]|location=Vienna|publisher=Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften|year=1984|language=de|isbn=978-3-7001-0634-0|chapter-url=https://archive.org/details/tabulaimperiibyz0000unse/page/126}}</ref> Ankara je znana po ''Monumentum Ancyranum'' ([[tempelj Avgusta in Rome]]), ki vsebuje uradni zapis Avgustovih dejanj, znan kot ''[[Res gestae divi Augusti]]'', napis, vklesan v marmor na stenah tega templja. Ruševine Ancire še danes ponujajo dragocene [[relief (umetnost)|reliefe]], napise in druge arhitekturne fragmente. Dve drugi galatijski plemenski središči, ''Tavium'' blizu Yozgata in ''[[Pessinus]]'' (Balhisar) na zahodu, blizu Sivrihisarja, sta bili v rimskem obdobju še vedno razmeroma pomembni naselbini, vendar je Ancira zrasla v veliko metropolo. V dobrih časih Rimskega cesarstva je v Anciri živelo približno 200.000 ljudi, kar je veliko več kot po padcu Rimskega cesarstva do začetka 20. stoletja. Skozi središče rimskega mesta je tekla majhna [[Ankara (reka)|reka Ankara]]. Danes je prekrita in preusmerjena, vendar je v rimskem, bizantinskem in osmanskem obdobju tvorila severno mejo starega mestnega jedra. Çankaya, rob veličastnega hriba južno od sedanjega mestnega središča, je stal daleč izven rimskega mesta, vendar je bil morda poletno letovišče. V 19. stoletju so nedaleč od mesta, kjer danes stoji predsedniška rezidenca Çankaya, še vedno stali ostanki vsaj ene rimske vile ali velike hiše. Na zahodu se je rimsko mesto raztezalo do območja parka Gençlik in železniške postaje, na južni strani hriba pa se je morda raztezalo navzdol vse do območja, kjer je danes univerza Hacettepe. Tako je bilo po vseh merilih precejšnje mesto in veliko večje od rimskih mest v Galiji ali Britaniji. Pomen Ancire je temeljil na dejstvu, da je bila križišče cest v severni Anatoliji, ki so tekle v smeri sever-jug in vzhod-zahod, kar ji je dalo velik strateški pomen za vzhodno mejo Rima.<ref name="TIB"/> Velika cesarska cesta, ki je tekla proti vzhodu, je potekala skozi Ankaro in po njej so se vrstili cesarji in njihove vojske. Niso bili edini, ki so uporabljali rimsko cestno omrežje, ki je bilo prav tako priročno za osvajalce. V drugi polovici 3. stoletja so Anciro v hitrem zaporedju napadli [[Goti]] z zahoda (ki so jahali daleč v osrčje [[Kapadokija|Kapadokije]], jemali sužnje in plenili), kasneje pa še [[Arabci]]. Približno desetletje je bilo mesto ena od zahodnih postojank palmirske cesarice [[Zenobija|Zenobije]] v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]], ki je izkoristila obdobje šibkosti in nereda v Rimskem cesarstvu, da bi ustanovila svojo kratkotrajno državo. Mesto je bilo leta 272 pod cesarjem [[Avrelijan]]om ponovno vključeno v Rimsko cesarstvo. [[Tetrarhija]], sistem več (do štirih) cesarjev, ki ga je uvedel [[Dioklecijan]] (284–305), se je očitno lotila obsežnega programa obnove in gradnje cest od Ancire proti zahodu do Germeja in Dorileja (danes [[Eskişehir]]). V svojem razcvetu je bila rimska Ancira veliko tržno in trgovsko središče, delovala pa je tudi kot pomembna upravna prestolnica, kjer je visoki uradnik vladal iz mestnega pretorija, velike upravne palače ali urada. V 3. stoletju se zdi, da se je življenje v Anciri, tako kot v drugih anatolskih mestih, nekoliko militariziralo kot odgovor na vpade in nestabilnost mesta. <gallery> Museum of Anatolian Civilizations116.jpg|Marmorna glava Rimljanke na ogled v Muzeju anatolskih civilizacij Res Gestae.jpg|''[[Res gestae divi Augusti]]'' je samohvalna avtobiografija, ki jo je leta 13 n. št. dokončal prvi rimski cesar Avgust, tik pred svojo smrtjo. Večina besedila je ohranjena na stenah Monumentum Ancyranum. Ankara Thermen05.jpg|Rimske terme v Ankari je zgradil rimski cesar [[Karakala]] (212–217) v čast [[Asklepij]]a, boga medicine, in so bile zgrajene okoli treh glavnih prostorov: [[kaldarij]]a (vroča kopel), [[tepidarij]]a (topla kopel) in [[frigidarij]]a (hladna kopel) v tipično razporejenem klasičnem kompleksu velikosti 80 x 120 metrov. </gallery> === Bizantinska zgodovina === [[File:AnkaraColumnFar c.JPG|thumb|''Julijanov steber'' (362) je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri]] Mesto je v 4. stoletju dobro znano kot središče krščanske dejavnosti) zaradi pogostih cesarskih obiskov in pisem poganskega učenjaka Libanija. Škof Marcel Ancirski in Bazilij Ancirski sta bila aktivna v teoloških polemikah svojega časa, mesto pa je bilo prizorišče kar treh cerkvenih sinod v letih 314, 358 in 375, zadnji dve v prid [[arijanstvo|arianizmu]].<ref name="TIB"/> Mesto so obiskali cesar [[Konstans I.]] (vladal 337–350) v letih 347 in 350, [[Julijan (rimski cesar)|Julijan]] (vladal 361–363) med svojim perzijskim pohodom leta 362 in Julijanov naslednik [[Jovijan]] (vladal 363–364) pozimi 363/364 (medtem ko je bil v mestu, je nastopil konzulat). Po Jovijanovi smrti kmalu zatem je bil [[Valentinijan I.]] (vladal 364–375) v Anciri razglašen za cesarja, naslednje leto pa je njegov brat [[Valens]] (vladal 364–378) Anciro uporabil kot svojo oporišče proti uzurpatorju [[Prokopij (uzurpator)|Prokopiju]]. Ko je bila provinca Galatija razdeljena nekje leta 396/99, je Ancira ostala civilna prestolnica Galatije I. in tudi njeno cerkveno središče (metropolitansko središče). Cesar [[Arkadij]] (vladal 383–408) je mesto pogosto uporabljal kot svojo poletno rezidenco, nekaj informacij o cerkvenih zadevah mesta v začetku 5. stoletja pa najdemo v delih Paladija iz Galatije in Nila iz Ancire.<ref name="TIB"/> Leta 479 je uporniški Marcijan napadel mesto, ne da bi ga uspel zavzeti. Leta 610/11 je Komentio, brat cesarja [[Fokas]]a (vladal 602–610), v mestu sprožil svoj neuspešen upor proti [[Heraklij]]u (vladal 610–641). Deset let pozneje, leta 620 ali bolj verjetno 622, so ga med [[Druga bizantinsko-perzijska vojna|bizantinsko-sasanidsko vojno 602–628]] zavzeli [[Sasanidi|Sasanidski]] Perzijci. Čeprav se je mesto po koncu vojne vrnilo v bizantinske roke, je perzijska prisotnost pustila sledi v arheologiji mesta in verjetno začela proces njegove preobrazbe iz poznoantičnega mesta v srednjeveško utrjeno naselje.<ref name="TIB"/> Leta 654 so mesto, v arabskih virih znano tudi kot ''Qalat as-Salasil'' ('trdnjava verig'),<ref>{{navedi knjigo |title=The History of al-Tabari Vol. 33: Storm and Stress along the Northern Frontiers of the 'Abbasid Caliphate: The Caliphate of al-Mu'tasim A.D. 833-842/A.H. 218–227 |publisher=SUNY Press |year=2015 |isbn=9780791497210 |pages=99}}</ref> prvič zavzeli Arabci [[Rašidunski kalifat|Rašidunskega kalifata]] pod vodstvom Muavije, bodočega ustanovitelja [[Omajadski kalifat|Omajadskega kalifata]]. Približno v istem času so bile v Anatoliji ustanovljene [[Tema (bizantinsko okrožje)|teme]] in Ancira je postala glavno mesto Opsikijske teme, ki je bila največja in najpomembnejša tema, dokler je ni razdelil cesar [[Konstantin V. Kopronim]] (vladal 741–775); Ancira je nato postala glavno mesto nove Bucelarijske teme. Mesto je leta 739/40 vsaj začasno zavzel omajadski princ Maslama ibn Hišam, kar je bil zadnji ozemeljski dobiček Omajadov od Bizantinskega cesarstva.<ref>Blankinship, Khalid Yahya (1994). The End of the Jihâd State: The Reign of Hishām ibn ʻAbd al-Malik and the Collapse of the Umayyads. Albany, New York: State University of New York Press. p. 169. ISBN 978-0-7914-1827-7.</ref> Anciro so leta 776 in 798/99 neuspešno napadle [[Abasidi|abasidske]] sile. Leta 805 je cesar [[Nikefor I. Logotet]] (vladal 802–811) okrepil njene utrdbe, kar jo je verjetno rešilo pred plenjenjem med obsežno invazijo kalifa [[Harun Al Rašid|Haruna al-Rašida]] na Anatolijo v naslednjem letu. Arabski viri poročajo, da sta mesto zavzela Harun in njegov naslednik [[Al-Mamun]] (vladal 813–833), vendar je ta informacija poznejša izmišljotina. Leta 838 pa sta se med kampanjo na [[Amorij]] vojski kalifa [[Al-Mutasim]]a (vladal 833–842) zbližali in srečali v mestu; Ankara, ki so jo prebivalci zapustili, je bila porušena do tal, preden so arabske vojske oblegale in uničile Amorij, ki je segal vse do [[Smirna|Smirne]]. Leta 859 je cesar [[Mihael III. Pijanec]] (vladal 842–867) med pohodom proti Arabcem prišel v mesto in ukazal obnovitev utrdb. Leta 872 so mestu grozili pavličani pod vodstvom Hrizoheira, vendar ga niso zavzeli. Zadnji arabski napad na mesto je leta 931 izvedel abasidski guverner [[Tarz]]a, Thamal al-Dulafi, vendar mesta spet niso zavzeli. === Cerkvena zgodovina === [[File:Teodot Ankirski.jpg|thumb|Sv. Teodot Ancirski]] Med zgodnjekrščanske mučenike Ancire, o katerih je malo znanega, sta bila Proklos in Hilarij, ki sta bila doma iz sicer neznane bližnje vasi Kalippi in sta bila pod cesarjem [[Trajan]]om (98–117) zatirana. V 280-ih letih slišimo o Filumenu, krščanskem trgovcu z žitom iz južne Anatolije, ki je bil ujet in mučen v Ankari, ter o Evstatiju. Tako kot v drugih rimskih mestih je tudi [[Dioklecijan]]ova vladavina zaznamovala vrhunec preganjanja kristjanov. Leta 303 je bila Ancira eno od mest, kjer sta socesarja Dioklecijan in njegov namestnik [[Galerij]] začela svoje protikrščansko preganjanje. V Anciri je bila njihova prva tarča 38-letni mestni škof, ki mu je bilo ime Klemen. Klemenovo življenje opisuje, kako so ga odpeljali v Rim, nato poslali nazaj in ga prisilili, da je prestal številna zasliševanja in stiske, preden so ga skupaj z bratom in različnimi spremljevalci usmrtili. Ostanke cerkve sv. Klemena lahko danes najdemo v stavbi tik ob Işıklar Caddesi v okrožju Ulus. Zelo verjetno je, da je to kraj, kjer je bil Klemen prvotno pokopan. Štiri leta pozneje sta mestni zdravnik Platon in njegov brat Antioh pod Galerijem postala slavna mučenika. Tudi Teodot Ancirski je častit kot svetnika. Vendar se je preganjanje izkazalo za neuspešno in leta 314 je bila Ancira središče pomembnega koncila zgodnje cerkve;{{sfn|Rockwell|1911}} njenih 25 disciplinskih kanonov predstavlja enega najpomembnejših dokumentov v zgodnji zgodovini izvajanja zakramenta pokore. Sinoda je obravnavala tudi cerkveno politiko za obnovo krščanske cerkve po preganjanjih, zlasti pa ravnanje z ''lapsi'' – kristjani, ki so se vdali prisilnemu poganstvu (žrtvovanju), da bi se med temi preganjanji izognili mučeništvu.{{sfn|Rockwell|1911}} Čeprav je poganstvo v Klementovem času v Anciri verjetno še vedno nihalo, je bilo morda še vedno večinska religija. Dvajset let pozneje sta krščanstvo in monoteizem zavzela njegovo mesto. Ancira se je hitro spremenila v krščansko mesto, kjer so življenje prevladovali menihi in duhovniki ter teološki spori. Mestni svet ali senat je prepustil mesto škofu kot glavni lokalni figuri. Sredi 4. stoletja je bila Ancira vpletena v zapletene teološke spore o Kristusovi naravi in ​​zdi se, da je tam nastala oblika arijanstva.{{sfn|Parvis|2006|pp=325–345}} V letih 362–363 je cesar Julijan na poti v nesrečni pohod proti Perzijcem potoval skozi Anciro in po krščanskih virih preganjal različne svetnike.<ref name=gibbon>{{navedi knjigo|last=Gibbon|first=Edward|title=The History of the Decline and Fall of the Roman Empire|author-link=|page=Chapter 23}}</ref> Kamniti podstavek za kip z napisom, ki opisuje Julijana kot »Gospodarja vsega sveta od Britanskega oceana do barbarskih narodov«, je še vedno viden, vgrajen v vzhodno stran notranjega obzidja gradu Ankara. Julijanov steber, ki je bil postavljen v čast cesarjevega obiska mesta leta 362, še danes stoji. Leta 375 so se v Anciri sestali arijevski škofje in odstavili več škofov, med njimi tudi svetega [[Gregor iz Nise|Gregorja Niškega]]. V poznem 4. stoletju je Ancira postala nekakšno cesarsko počitniško letovišče. Potem ko je [[Konstantinopel]] postal vzhodnorimska prestolnica, so se cesarji v 4. in 5. stoletju umaknili iz vlažnega poletnega vremena na [[Bospor]]ju v bolj suho gorsko vzdušje Ancire. [[Teodozij II.]] (408–450) je poleti imel svoj dvor v Anciri. Zakoni, izdani v Anciri, pričajo o času, ki so ga tam preživeli. Ancirska metropola je bila do 20. stoletja še naprej rezidenčni sedež vzhodne [[Pravoslavne Cerkve]], s približno 40.000 verniki, večinoma turško govorečimi, vendar se je to stanje končalo s ''Konvencijo o izmenjavi grškega in turškega prebivalstva'' iz leta 1923. Prejšnji [[armenski genocid]] je končal rezidenco Ancirske eparhije [[Armenska katoliška cerkev|Armenske katoliške cerkve]], ki je bila ustanovljena leta 1850.<ref name="Bull Universi Dominici gregis">[http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image Bull ''Universi Dominici gregis''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150330045229/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k51627x/f401.image |date=30 March 2015 }}, in Giovanni Domenico Mansi, ''Sacrorum Conciliorum Nova et Amplissima Collectio'', vol. XL, coll. 779–780</ref><ref name="gallica.bnf.fr">F. Tournebize, v. ''II. Ancyre, évêché arménien catholique'', in [http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image ''Dictionnaire d'Histoire et de Géographie ecclésiastiques''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150628235228/http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6561037d/f796.image |date=28 June 2015 }}, vol. II, Paris 1914, coll. 1543–1546</ref> Je tudi titularna metropolija Ekumenskega patriarhata v Konstantinoplu. Katoliška cerkev zdaj tako starodavno bizantinsko metropolitansko nadškofijo kot »sodobno« armensko eparhijo uvršča kot titularni sedeži,<ref>''Annuario Pontificio 2013'' (Libreria Editrice Vaticana 2013 {{ISBN|978-88-209-9070-1}}), p. 832</ref> z ločenima [[apostolsko nasledstvo|apostolskim nasledstvom]]. === Seldžuška in osmanska zgodovina === [[File:Ottoman_Houses_Ankara.jpg|thumb|Osmanske hiše v okrožju Hamamönü]] Po [[Bitka pri Manzikertu|bitki pri Manzikertu]] leta 1071 so seldžuški Turki zavzeli velik del Anatolije. Do leta 1073 so turški naseljenci dosegli bližino Ancire, mesto pa je bilo kmalu zatem zavzeto, najkasneje do upora Nikeforja Melissena leta 1081.<ref name="TIB"/> Leta 1101, ko je prišla križarska vojna pod [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Toulouškim]], je bilo mesto nekaj časa pod nadzorom [[Danišmendi|Danišmendov]]. Križarji so zavzeli mesto in ga predali bizantinskemu cesarju [[Aleksej I. Komnen|Alekseju I. Komnenu]] (vladal 1081–1118). Bizantinska oblast ni trajala dolgo in mesto je neznano kdaj zavzel seldžuški [[sultanat Rum]]; leta 1127 se je vrnilo pod nadzor Danišmendov do leta 1143, ko so ga Seldžuki Rum ponovno zavzeli. Po bitki pri Köse Dağu leta 1243, v kateri so [[Mongoli]] premagali Seldžuke, je večina Anatolije postala del mongolske oblasti. Polverska skupina obrtnikov in trgovcev z imenom ''Ahiler'' je izkoristila upad Seldžukov in leta 1290 izbrala Angoro za svojo neodvisno mestno državo. [[Orhan I.]], drugi beg [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], je mesto zavzel leta 1356. [[Timur Lenk|Timur]] je v [[bitka pri Ankari|bitki pri Ankari]] leta 1402 premagal [[Bajazid I.|Bajazida I.]] in zavzel mesto, vendar je bila Angora leta 1403 spet pod osmanskim nadzorom. Levantska družba je v mestu vzdrževala tovarno od 1639 do 1768.{{sfn|Chisholm|1911|pp=40–41}} V 19. stoletju je bilo njegovo prebivalstvo ocenjeno na 20.000 do 60.000.{{sfn|Baynes|1878|p=45}} Leta 1832 so ga izropali Egipčani pod Ibrahimom Pašo. Od leta 1867 do 1922 je bilo mesto glavno mesto Angorskega vilajeta, ki je vključeval večino antične Galatije. Pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je imelo mesto britanski konzulat in okoli 28.000 prebivalcev, od katerih je bila približno 1⁄3 kristjanov. === Prestolnica Turške republike === [[File:Atatürk TBMM'den çıkarken.jpg|thumb|Predsednik [[Mustafa Kemal Atatürk]] (na sredini) in premier İsmet İnönü (levo) zapuščata Veliko narodno skupščino Turčije med praznovanjem 7. obletnice Turške republike leta 1930]] Po osmanskem porazu v prvi svetovni vojni so osmansko prestolnico Konstantinopel (današnji Carigrad) in večji del Anatolije zasedli zavezniki, ki so nameravali ta ozemlja razdeliti med Armenijo, Francijo, Grčijo, Italijo in Združeno kraljestvo, Turkom pa bi prepustili osrednji del ozemlja v osrednji Anatoliji. V odgovor je vodja turškega nacionalističnega gibanja [[Mustafa Kemal Atatürk]] leta 1920 v Angori ustanovil sedež svojega odporniškega gibanja. Po zmagi v turški vojni za neodvisnost in po tem, ko je bila Sèvreska pogodba nadomeščena z [[Lozanski sporazum|Lozansko pogodbo]] (1923), so turški nacionalisti 29. oktobra 1923 Osmansko cesarstvo zamenjali z Republiko Turčijo. Nekaj ​​dni prej je Angora 13. oktobra 1923 uradno nadomestila Konstantinopel kot novo turško glavno mesto,<ref name="britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Ankara|title=Ankara &#124; Location, History, Economy, & Facts|website=Britannica|access-date=9 January 2021|archive-date=1 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210101013721/https://www.britannica.com/place/Ankara|url-status=live}}</ref> republikanski uradniki pa so razglasili, da se mesto imenuje Ankara.<ref>{{navedi splet |url=http://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |title=Istanbul, not Constantinople |last=Society |date=4 March 2014 |website=National Geographic Society|access-date=28 March 2019 |archive-date=3 January 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200103152146/https://www.nationalgeographic.org/thisday/mar28/istanbul-not-constantinople/ |url-status=live }}</ref> [[File:Banks Street (Atatürk Boulevard) the Building of Ziraat Bankası (Agricultural Bank), 1930s (16851406391).jpg|thumb|left|Pogled na staro stavbo generalnega direktorata banke Ziraat. Zasnoval jo je v Carigradu rojeni italijanski levantinski arhitekt Giulio Mongeri in je bila zgrajena med letoma 1926 in 1929.]] Ko je Ankara postala glavno mesto novo ustanovljene Republike Turčije, je nova gradnja mesto razdelila na stari del, imenovan ''Ulus'' in nov del, imenovan ''Jenišéhir''. Stari del mesta zaznamujejo starodavne stavbe, ki odražajo rimsko, bizantinsko in osmansko zgodovino, ter ozke vijugaste ulice. Novi del, ki je zdaj na trgu Kızılay, ima značilnosti sodobnejšega mesta: široke ulice, hotele, gledališča, nakupovalna središča in nebotičnike. V novem delu so tudi vladne pisarne in tuja veleposlaništva. Ankara je od leta 1923, ko je bila »majhno mesto brez pomena«, doživela izjemno rast.<ref>Columbia Lippincott Gazetteer</ref> Leta 1924, leto po tem, ko se je vlada preselila tja, je imela Ankara približno 35.000 prebivalcev. Do leta 1927 je imela 44.553 prebivalcev, do leta 1950 pa se je število prebivalcev povečalo na 286.781. Po letu 1930 je mesto v zahodnih jezikih uradno postalo znano kot Ankara. Do konca 1930-ih angleško ime ''Angora'' ni bilo več v splošni rabi.<ref>Deriu, Davide. "A challenge to the West: British views of republican Ankara" (Chapter 12). In: Gharipour, Mohammad and Nilay Özlü (editors). ''The City in the Muslim World: Depictions by Western Travel Writers''. Routledge, 5 March 2015. {{ISBN|1317548221}}, 9781317548225. Start: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 279] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200726052419/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA279 |date=26 July 2020 }}. CITED: p. [https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 299] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200604232048/https://books.google.com/books?id=Aw3wBgAAQBAJ&pg=PA299 |date=4 June 2020 }}.</ref> [[File:Library Main Hall Columns.jpg|thumb|Predsedniška knjižnica v Ankari je največja knjižnica v Turčiji, z zbirko več kot 4 milijonov tiskanih knjig in več kot 120 milijonov elektronskih izdaj, objavljenih v 134 jezikih.<ref name="Presidential Library">{{navedi splet|url=https://www.aa.com.tr/en/culture/turkey-s-largest-library-to-be-disabled-friendly/1738322|title=Turkey's largest library to be disabled-friendly|author=Sibel Morrow|publisher=Anadolu Agency|website=aa.com.tr|date=19 February 2020}}</ref>]] Ankara je v drugi polovici 20. stoletja še naprej hitro rasla in sčasoma prehitela [[Izmir]] kot drugo največje mesto v Turčiji, takoj za Carigradom. Mestno prebivalstvo Ankare je leta 2014 doseglo 4.587.558, prebivalstvo province Ankara pa je leta 2015 doseglo 5.150.072.<ref name="citypopulation1">{{navedi splet|title=Turkey: Major cities and provinces|url=http://citypopulation.de/Turkey-C20.html|access-date=8 February 2015|website=City Population |archive-date=24 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150224193933/http://www.citypopulation.de/Turkey-C20.html|url-status=live}}</ref> V Ankari je [[predsedniška palača Turčije]]. Ta stavba služi kot glavna rezidenca predsednika. == Geografija == Geografsko je Ankara med rekama [[Kızılırmak (reka)|Kızılırmak]] in [[Sakarya (reka)|Sakarja]], reka Sakarja pa tvori njeno mejo z [[Eskişehir]]jem na zahodu. Ankara si deli mejo z Bolujem in Çankırıjem na severu, [[Konya|Konyo]] na jugu in [[Kırıkkale]] na vzhodu.<ref>{{navedi splet |last=artunbeg |date=2022-05-11 |title=Ankara |url=https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |access-date=2022-07-24 |website=Ansiklopedika Viki |language=tr |archive-date=2022-10-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221002011207/https://tr.ansiklopedika.net/viki/ankara |url-status=dead }}</ref> Ankara in [[Ankara (provinca)|njena provinca]] sta v osrednji [[Anatolija|Anatoliji]] v Turčiji. Skozi središče mesta Ankara teče potok Çubuk. V zahodnih predmestjih mesta je povezan z reko Ankaro, ki je pritok reke Sakarya. === Podnebje === Ankara ima po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] (''BSk'') hladno polsušno podnebje, medtem ko je po Trewarthini klimatski klasifikaciji mesto razvrščeno kot vlažno celinsko (''Dc''). Zaradi nadmorske višine in lege v notranjosti ima Ankara hladne in snežne zime ter vroča in suha poletja. Padavine večinoma spomladi in jeseni. Mesto leži v coni odpornosti USDA 7b, povprečna letna količina padavin pa je precej nizka, in sicer 414 milimetrov, kljub temu pa padavine lahko opazimo skozi vse leto. Povprečne mesečne temperature se gibljejo od 0,9&nbsp;°C v januarju do 24,3&nbsp;°C v juliju, letno povprečje pa znaša 12,6&nbsp;°C.<ref name=eather1> {{navedi splet| archive-url = https://web.archive.org/web/20190112144035/https://mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=A&m=ANKARA| archive-date = 12 January 2019| url = https://www.mgm.gov.tr/veridegerlendirme/il-ve-ilceler-istatistik.aspx?k=H&m=ANKARA| title = Resmi İstatistikler: İllerimize Ait Genel İstatistik Verileri| publisher = Turkish State Meteorological Service| language = tr | access-date = 26 June 2021}}</ref> Ankara ima zelo podoben temperaturni režim kot New York. == Demografija == [[File:Ankara road map.png|thumb|right|Metropolitansko območje Ankare]] Leta 1927 je imela Ankara 75.000 prebivalcev. Po popisu prebivalstva iz leta 1935 je bilo v Ankari 74.632 moških in 48.882 žensk.<ref>{{cite journal|author=Gül Neşe Doğusan Alexander|title=Caught between Aspiration and Actuality: The Etiler Housing Cooperative and the Production of Housing in Turkey|journal=Journal of the Society of Architectural Historians|volume=76|issue=3|year=2017|jstor=26419016| doi=10.1525/jsah.2017.76.3.349|page=351}}</ref> Leta 2022 je imela provinca Ankara 5.782.285 prebivalcev.<ref name=tuik>{{navedi splet|url=https://biruni.tuik.gov.tr/medas/?kn=95&locale=en |title=Population Of SRE-1, SRE-2, Provinces and Districts|publisher=Turkish Statistical Institute (TÜIK) |access-date=20 June 2023}}</ref> Ko je Ankara leta 1923 postala glavno mesto Republike Turčije, je bila določena kot načrtovano mesto za 500.000 bodočih prebivalcev. V 1920-ih do 1940-ih je mesto raslo načrtovano in urejeno. Vendar pa je od 1950-ih naprej mesto raslo veliko hitreje, kot je bilo predvideno, saj sta brezposelnost in revščina ljudi prisilili, da so se selili s podeželja v mesto v iskanju boljšega življenjskega standarda. Posledično je bilo okoli mesta zgrajenih veliko nezakonitih hiš, imenovanih ''gecekondu'', kar je povzročilo nenačrtovano in nenadzorovano urbano pokrajino Ankare, saj ni bilo mogoče dovolj hitro zgraditi dovolj načrtovanih stanovanj. Čeprav so negotovo zgrajena, ima velika večina elektriko, tekočo vodo in sodobne gospodinjske pripomočke. Približno tretjina prebivalstva osrednje Anatolije, ki znaša 15.608.868 ljudi, prebiva v Ankari. Stopnja pismenosti v celotni provinci za ljudi, stare 15 let ali več, je po podatkih TÜİK iz leta 2020 98,18 %. Provinca Ankara ima tudi najvišji odstotek diplomantov terciarnega izobraževanja v Turčiji, saj ima 29,08 % prebivalstva dodiplomsko, magisterijsko ali doktorsko izobrazbo.<ref>{{navedi splet |last= |title=İllere Göre Türkiye'de 15+ Yaş Nüfusun Eğitim Durumu ve Oranlar (%) {{!}} @DrDataStats |trans-title=Educational Status and Rates (%) of the 15+ Age Population in Turkey by Province |url=https://www.drdatastats.com/illere-gore-turkiyede-15-yas-nufusun-egitim-durumu-ve-oranlar/ |access-date=2022-03-10 |website=based on TÜİK data |language=tr}}</ref> == Gospodarstvo in infrastruktura == Ankara je že dolgo produktivna kmetijska regija v Anatoliji. V osmanskem obdobju je bila Ankara znana po pridelavi žita, bombaža in sadja.<ref>{{Cite journal |last=Chen |first=Yuan Julian |date=2021-10-11 |title=Between the Islamic and Chinese Universal Empires: The Ottoman Empire, Ming Dynasty, and Global Age of Explorations |url=https://www.academia.edu/59068575 |journal=Journal of Early Modern History |volume=25 |issue=5 |pages=422–456 |doi=10.1163/15700658-bja10030 |issn=1385-3783 |s2cid=244587800}}</ref> Mesto je stoletja izvažalo [[moher]] (iz [[angorska koza|angorske koze]]) in [[angorska volna|angorsko volno]] (iz [[angorski kunec|angorskega kunca]]) v tujino. V 19. stoletju je mesto izvažalo tudi znatne količine kozjih in mačjih kož, [[kavčuk]]a, voska, [[med]]u, jagodičevja in [[bron]]a. Pred prvo svetovno vojno je bilo mesto s Carigradom povezano z železnico, od koder so še naprej izvažali moher, volno, jagodičevje in žito. Regija Osrednja Anatolija je eno glavnih lokacij pridelave [[grozdje|grozdja]] in [[vino|vina]] v Turčiji, Ankara pa je še posebej znana po grozdju ''Kalecik Karası'' in muškatu ter vinu ''Kavaklıdere'', ki ga pridelujejo v soseski Kavaklıdere v mestnem okrožju Çankaya. Ankara je znana tudi po hruškah. Drug naravni proizvod Ankare je avtohtona vrsta medu (''Ankara Balı''), ki je znan po svoji svetli barvi in ​​ga večinoma proizvajajo na gozdni kmetiji in živalskem vrtu Atatürk v okrožju Gazi ter drugi obrati v okrožjih Elmadağ, Çubuk in Beypazarı. Jezova Çubuk-1 in Çubuk-2 na potoku Çubuk v Ankari sta bila med prvimi jezovi, zgrajenimi v Turški republiki. Ankara je središče državnih in zasebnih turških obrambnih in vesoljskih podjetij, kjer so industrijski obrati in sedeži turške vesoljske industrije, MKE, ASELSAN, HAVELSAN, ROKETSAN, FNSS,<ref>{{navedi splet |author=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |title=FNSS Savunma Sistemleri A.Ş. |url=http://www.fnss.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140109163928/http://www.fnss.com.tr/ |archive-date=9 January 2014 |access-date=21 March 2011}}</ref> Nurol Makina,<ref>{{navedi splet |title=Nurol Makina ve Sanayi A.Ş. |url=http://www.nurolmakina.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100322233142/http://www.nurolmakina.com.tr/ |archive-date=22 March 2010 |access-date=21 March 2011 |work=nurolmakina.com.tr}}</ref> in številnih drugih podjetij. Izvoz teh obrambnih in vesoljskih podjetij v tujino se je v zadnjih desetletjih stalno povečeval. IDEF v Ankari je ena največjih mednarodnih razstav svetovne orožarske industrije. Številna svetovna avtomobilska podjetja imajo prav tako proizvodne obrate v Ankari, na primer nemški proizvajalec avtobusov in tovornjakov MAN SE.<ref>{{navedi splet |title=MAN Turkiye |url=http://www.man.com.tr/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026043012/http://www.man.com.tr/ |archive-date=26 October 2013 |access-date=31 March 2011 |work=man.com.tr}}</ref> Ankara gosti industrijsko cono OSTIM, največji industrijski park v Turčiji. Velik odstotek zapletenih delovnih mest v Ankari zagotavljajo državne institucije, kot so ministrstva, podministrstva in drugi upravni organi turške vlade. Številni tuji državljani delajo tudi kot diplomati ali uradniki na veleposlaništvih svojih držav. == Glavne znamenitosti == === Antična arheološka najdišča === [[File:Ankara Castle.jpg|thumb|[[Ankarski grad]] in citadela]] [[File:AugustusAnkara2.jpg|thumb|V ''Monumentum Ancyranum'' ([[Tempelj Avgusta in Rome]]) v Ulusu se je ohranil prvi nedotaknjen izvod Res Gestae, ki ga je napisal prvi rimski cesar Avgust.]] Temelje [[Ankarski grad|ankarskega gradu]] in [[citadela|citadele]] so položili Galatani na izboklini lave ({{Coord|39.941|N|32.864|E|type:landmark|display=inline}}), preostanek pa so dokončali Rimljani. Bizantinci in Seldžuki so nadalje obnovili in dogradili. Območje okoli in znotraj citadele, ki je najstarejši del Ankare, vsebuje veliko lepih primerov tradicionalne arhitekture. Na voljo so tudi rekreacijska območja za sprostitev. Številne obnovljene tradicionalne turške hiše znotraj območja citadele so našle novo življenje kot restavracije, ki strežejo lokalno kuhinjo. Citadela je bila upodobljena na različnih turških bankovcih med letoma 1927–1952 in 1983–1989.<ref>The citadel was depicted in the following Turkish banknotes: * On the [[obverse and reverse|obverse]] of the 1 [[Turkish lira|lira]] banknote of 1927–1939 (1. Emission Group – One Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm |date=17 April 2009 }}). * On the obverse of the 5 lira banknote of 1927–1937 (1. Emission Group – Five Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426025336/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/10.htm |date=26 April 2009 }}). * On the [[Obverse and reverse|reverse]] of the 10 lira banknote of 1927–1938 (1. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090426024951/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/14.htm |date=26 April 2009 }}). * On the reverse of the 10 lira banknote of 1938–1952 (2. Emission Group – Ten Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090225021428/http://tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E2/52.htm |date=25 February 2009 }}). * On the reverse of the 100 lira banknotes of 1983–1989 (7. Emission Group – One Hundred Turkish Lira – [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm I. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603080558/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/256.htm |date=3 June 2009 }} & [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm II. Series] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090603083227/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E7/258.htm |date=3 June 2009 }}). [http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ Central Bank of the Republic of Turkey] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090615060512/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/eng/ |date=15 June 2009 }}. Banknote Museum. – Links retrieved on 20 April 2009. {{navedi splet|url=http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|title="E 1" – The Banknotes of 1. Emission Group – "One Turkish Lira"|website=tcmb.gov.tr|access-date=20 April 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090417141856/http://www.tcmb.gov.tr/yeni/banknote/E1/6.htm|archive-date=17 April 2009}}</ref> Ostanke, oder in zakulisje [[antično rimsko gledališče v Ankari|antičnega rimskega gledališča v Ankari]] si je mogoče ogledati zunaj gradu. Rimski kipi, ki so jih našli tukaj, so razstavljeni v [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzeju anatolskih civilizacij]]. Sedežišče je še vedno v izkopavanjih. Avgusteum,{{sfn|Chisholm|1911b|p=953}} danes znan kot [[Tempelj Avgusta in Rome]], je bil zgrajen 25 x 20 pr. n. št. po osvojitvi osrednje Anatolije s strani rimskega cesarstva. Ancira je nato postala glavno mesto nove province Galatije. Po Avgustovi smrti leta 14 n. št. je bil v notranjosti tempeljskega pronaosa v latinščini vklesan prepis besedila ''Res Gestae Divi Augusti'' (''Monumentum Ancyranum''), na zunanji steni [[cela|cele]] pa grški prevod. Tempelj na starodavni akropoli v Anciri je bil v 2. stoletju razširjen in v 5. stoletju preurejen v cerkev. Stoji v mestni četrti Ulus. Kasneje ga je v 16. stoletju objavil avstrijski veleposlanik Ogier Ghiselin de Busbecq. [[Rimske terme, Ankara|Rimske terme]] v Ankari imajo vse tipične značilnosti klasičnega rimskega kopališča: [[frigidarij]] (hladno sobo), [[tepidarij]] (toplo sobo) in [[kaldarij]] (vročo sobo). Terme so bile zgrajene v času vladavine rimskega cesarja [[Karakala|Karakale]] v začetku 3. stoletja v čast [[Asklepij]]u, bogu medicine. Danes so ohranjene le klet in prvo nadstropje. So v četrti Ulus. Rimsko cesto v Ankari ali ''Cardo Maximus'' je leta 1995 odkril turški arheolog Cevdet Bayburtluoğlu. Dolga je 216 metrov in široka 6,7 ​​metra. Med izkopavanji ob cesti so odkrili številne starodavne artefakte, večina pa je razstavljenih v Muzeju anatolskih civilizacij.<ref>{{navedi splet|url=http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|title=Roma Yolu|date=14 March 2007|publisher=arkitera.com|access-date=10 June 2013|archive-date=12 May 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150512204914/http://v3.arkitera.com/news.php?action=displayNewsItem&ID=26016|url-status=live}}</ref><ref name="Antik Ankara">{{navedi knjigo|last=Sargın|first=Haluk|year=2012|title=Antik Ankara|publisher=Arkadaş Yayınevi|place=Ankara|isbn= 978-975-509-719-0|language=tr|pages=126, 127, 128}}</ref> Julijanov steber, ki danes stoji v okrožju Ulus, je bil postavljen v čast obiska rimskega cesarja [[Julijan (rimski cesar)|Julijana]] v Anciri leta 362. {{wide image|Baños romanos, Ankara, Turquía, 2024-10-03, DD 40-44 PAN.jpg|800px|align-cap=center|Rimske terme v Ankari}} === Mošeje === {{Multiple image | align = right | direction = vertical | image1 = ANKARA_KOCATEPE_CAMİİ.jpg | image2 = Ahmet_Hamdi_Akseki_Mosque,_Ankara_02.jpg | caption2 = Zgoraj: Mošeja Kocatepe (1987)<br />Spodaj: Mošeja Ahmet Hamdi Akseki (2013) }} [[File:Haci Bayram Mosque 01.jpg|thumb|left|[[Mošeja Hacı Bayram]] (1428)]] [[Mošeja Kocatepe]] je največja mošeja v mestu. Stoji v četrti Kocatepe in je bila zgrajena med letoma 1967 in 1987 v klasičnem osmanskem slogu s štirimi [[minaret]]i. Zaradi svoje velikosti in pomembne lokacije je postala znamenitost mesta. [[Mošeja Ahmet Hamdi Akseki]] je v bližini predsedstva za verske zadeve na cesti Eskişehir. Zgrajena je v turškem neoklasicističnem slogu in je ena največjih novih mošej v mestu, dokončana in odprta leta 2013. Med splošnimi molitvami lahko sprejme 6 tisoč ljudi, med pogrebnimi molitvami pa do 30 tisoč ljudi. Mošeja je okrašena z vzorci v anatolskem seldžuškem slogu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218022254/http://www.diyanet.gov.tr/tr/icerik/ahmet-hamdi-akseki-camii-dualarla-ibadete-acildi/8078 |title=Ahmet Hamdi Akseki Mosque has been opened for prayers|archive-date=18 February 2015}}</ref> Mošeja Yeni (Cenab Ahmet) je največja osmanska mošeja v Ankari, ki jo je v 16. stoletju zgradil slavni arhitekt [[Mimar Sinan]]. [[Mimbar]] (prižnica) in [[mihrab]] (molitvena niša) sta iz belega [[marmor]]ja, sama mošeja pa je iz ankarskega kamna, kar je primer zelo fine izdelave. [[Mošeja Hacı Bayram]], v četrti Ulus poleg Avgustovega templja, je bila zgrajena v začetku 15. stoletja v seldžuškem slogu neznanega arhitekta. Kasneje jo je v 16. stoletju obnovil arhitekt Mimar Sinan, v 18. stoletju pa so ji dodali ploščice Kütahya. Mošeja je bila zgrajena v čast Hacı Bayram-ı Velija, čigar grobnica je poleg mošeje, dve leti pred njegovo smrtjo (1427–28).<ref>{{navedi splet|author=SonTech Yazılım |url=http://www.HaciBayramiVeli.com |title=Hacı Bayram-ı Veli :. hacıbayramveli, hacı bayramveli, haci bayrami veli, hacıbayram, nasihatleri, hacı bayram cami, hayatı, hacıbayram-ı veli |publisher=Hacibayramiveli.com |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090525033235/http://www.hacibayramiveli.com/ |archive-date=25 May 2009 |url-status=live}}</ref> Uporabna površina v tej mošeji je 437 m<sup>2</sup> v prvem nadstropju in 263 m<sup>2</sup> v drugem nadstropju. Mošeja Ahi Elvan je bila ustanovljena v četrti Ulus blizu ankarske citadele in jo je zgradila bratovščina Ahi v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Posebej zanimiv je fino izrezljan orehov minbar (prižnica).<ref>{{navedi splet|url=http://www.ankara.com/museums.html|title=Museums – Ankara.com: City guide of Turkey's Capital|access-date=8 July 2016|archive-date=31 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190131145302/http://www.ankara.com/museums.html|url-status=live}}</ref> [[Alâeddinova mošeja]] je najstarejša mošeja v Ankari. Ima izrezljan orehov minbar, napis na katerem beleži, da je bila mošeja dokončana v začetku leta 574 po [[hidžra|hidžri]] (kar ustreza poletju 1178 n. št.) in jo je zgradil seldžuški princ Muhiddin Mesud šah (umrl 1204), beg Ankare, ki je bil sin anatolskega seldžuškega sultana [[Kilič Arslan II.|Kiliča Arslana II.]] (vladal 1156–1192). === Drugo === ''Suluhan'' je zgodovinsko gostišče v Ankari. Imenuje se tudi ''Hasanpaşa Han''. Je približno 400 metrov jugovzhodno od trga Ulus, v soseski Hacıdoğan. Glede na ''vakfije'' (napis) na stavbi je [[Han (gostišče)|han]] iz osmanskega obdobja naročil Hasan Paša, regionalni ''beylerbey'', zgrajen pa je bil med letoma 1508 in 1511, v zadnjih letih vladavine sultana Bajazida II.<ref name="Ank">{{navedi splet|url=http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304185638/http://ankaratarihi.blogspot.com/2009/12/eski-hana-yeni-cehre-suluhan.html |title=Ankara: ESKİ HAN'A YENİ ÇEHRE: SULUHAN|date=3 December 2009|archive-date=4 March 2016}}</ref> Na dvorišču sta 102 sobi (zdaj trgovine).<ref>{{navedi splet|url=http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|title=Eski Han'a yeni çehre: Suluhan/Kent Tarihi/milliyet blog|access-date=8 July 2016|archive-date=12 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160312053234/http://blog.milliyet.com.tr/Eski_Han_a_yeni_cehre__Suluhan/Blog/?BlogNo=171373|url-status=live}}</ref> V vsaki sobi je okno, niša in dimnik. ''Muzej Çengelhan Rahmi M. Koç'' je muzej industrijske tehnologije v Çengel Hanu, gostišču iz osmanskega obdobja, ki je bilo dokončano leta 1523, v zgodnjih letih vladavine sultana [[Sulejman Veličastni|Sulejmana Veličastnega]]. Razstave vključujejo industrijske/tehnološke artefakte od 1850-ih naprej. V knjigi so tudi razdelki o Mustafi Kemalu Atatürku, ustanovitelju moderne Turčije; Vehbiju Koçu, Rahmi Koçevem ​​očetu in enem prvih industrialcev v Turčiji, ter mestu Ankara. Turška državna opera in balet, nacionalni direktorat turških opernih in baletnih skupin, ima sedež v Ankari in mestu služi s tremi prizorišči: Operna hiša v Ankari (Opera Sahnesi, znana tudi kot Büyük Tiyatro) je največje od treh prizorišč za opero in balet v Ankari. [[Muzej anatolskih civilizacij, Ankara|Muzej anatolskih civilizacij]] (''Anadolu Medeniyetleri Müzesi'') je ob vhodu v Ankarski grad. Gre za star ''bezesten'' (pokrit bazar)<ref>{{navedi splet| url=http://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|title=Museum of Anatolian Civilisations – Lonely Planet|first=Lonely|last=Planet|access-date=8 July 2016|archive-date=28 August 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160828183359/https://www.lonelyplanet.com/turkey/central-anatolia/ankara/sights/museums-galleries/museum-anatolian-civilisations|url-status=live}}</ref> iz 15. stoletja, ki je bil obnovljen in zdaj gosti zbirko paleolitskih, neolitskih, hatskih, hetitskih, frigijskih, urartskih in rimskih del ter pomemben del, posvečen lidijskim zakladom. [[Etnografski muzej Ankare]] (''Etnografya Müzesi'') je nasproti operne hiše v Ankari na bulvarju Talat Paşa v okrožju Ulus. V njem je bogata zbirka folklornih predmetov ter artefaktov iz seldžuškega in osmanskega obdobja. Pred muzejsko stavbo stoji marmorni in bronasti konjeniški kip Mustafe Kemala Atatürka (ki nosi moderno vojaško uniformo iz obdobja republike in ima čin feldmaršala), ki ga je leta 1927<ref>{{navedi splet| url=http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara|title=Ethnography Museum of Ankara – Müze|access-date=8 July 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160806193224/http://www.muze.gov.tr/en/museums/ethnography-museum-of-ankara| archive-date=6 August 2016|url-status=dead}}</ref> izdelal italijanski kipar Pietro Canonica. == Opombe == {{notelist}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite EB9|wstitle=Angora|volume=2|page=45}} *{{cite EB1911|wstitle=Ancyra|volume=1|date=1911b|page=953}} * {{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=PydWDwAAQBAJ | title=Historical Dictionary of Turkey | isbn=978-1-5381-0225-1 | last1=Heper | first1=Metin | last2=Öztürk-Tunçel | first2=Duygu | last3=Criss | first3=Nur Bilge | year=2018 | publisher=Rowman & Littlefield |edition=4th}} *{{navedi knjigo|last=Parvis|first=Sarah|url=https://books.google.com/books?id=-jgsQihyWTEC|title=Marcellus of Ancyra And the Lost Years of the Arian Controversy 325–345|place=New York|publisher=Oxford University Press|date=2006|isbn=978-0-19-928013-1}} * {{Cite report |author=World Intellectual Property Organization (WIPO) |year=2024 |title=Global Innovation Index 2024: Unlocking the Promise of Social Entrepreneurship |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2024/assets/67729/2000%20Global%20Innovation%20Index%202024_WEB3lite.pdf |location=Geneva |publisher=WIPO |doi=10.34667/tind.50062 |author-link=}} == Zunanje povezave == {{zbirka|Ankara}} {{Wikivoyage|Ankara}} * [https://www.ankara.bel.tr/ Spletno mesto metropolitanske občine Ankara] * [http://www.ankara.gov.tr/ Spletno mesto province Ankara] * [https://web.archive.org/web/20121130080250/http://www.ankara.bel.tr/ Občina Ankara] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t0128.htm GCatholic – (former and) Latin titular see] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/former/t2026.htm GCatholic – former and titular Armenian Catholic see] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turčiji]] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] [[Kategorija:Ankara| ]] 9db0838j2lh50w7ff06yp7xy66shgoc Občina Kostanjevica na Krki 0 28297 6753035 6691044 2026-09-20T09:54:34Z Sportomanokin 14776 /* Sklici */ 6753035 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Kostanjevica}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Robert Zagorc]] |grb=Grb Občine Kostanjevica na Krki.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Kostanjevica na Krki.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F197_T1257_vF_b4_x533204.5_y77561.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F197_T1257_vF_b4_x533204.5_y77561.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=https://www.kostanjevica.si/ |površina= |prebivalstvo=2424 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1239 |ženske=1185 |sedež=[[Kostanjevica na Krki]]}} '''Občina Kostanjevica na Krki''' s središčem v [[Kostanjevica na Krki|Kostanjevici na Krki]], je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] s skoraj 2.500 prebivalci (2025). Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz občine [[Krško]] in je ena izmed šestih občin v regiji [[Posavje]].Občina ima 28 naselij. Leta 2013 je občina skupaj z vaško skupnostjo Črneča vas prejela [[Valvasorjevo častno priznanje]] za revitalizacijo stavbe nekdanje podružnične šole Črneča vas.<ref name=":21">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Sporo%C4%8Dilo%20za%20javnost_Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja.docx Slovesna podelitev Valvasorjevih odličij. 18. maj 2023. Narodna galerija, Cankarjeva ulica 20 v Ljubljani]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 9. novembra 2023</ref><ref name=":46">[http://www.smd-drustvo.si/Arhiv%20dokumentov/3%20Valvasor/2023/Valvasorjeva%20odli%C4%8Dja%20za%202022_e-knjizica.pdf Valvasorjeva odličja za leto 2022]. ''smd-drustvo.si''. Pridobljeno 13. novembra 2023</ref> == Naselja v občini == [[Avguštine]], [[Dobe]], [[Dobrava pri Kostanjevici]], [[Dolnja Prekopa]], [[Dolšce]], [[Črešnjevec pri Oštrcu]], [[Črneča vas]], [[Globočice pri Kostanjevici]], [[Gornja Prekopa]], [[Grič, Kostanjevica na Krki|Grič]], [[Ivanjše]], [[Jablance, Kostanjevica na Krki|Jablance]], [[Karlče]], [[Kočarija]], [[Koprivnik, Kostanjevica na Krki|Koprivnik]], '''[[Kostanjevica na Krki]]''', [[Male Vodenice]], [[Malence]], [[Orehovec, Kostanjevica na Krki|Orehovec]], [[Oštrc]], [[Podstrm]], [[Ržišče, Kostanjevica na Krki|Ržišče]], [[Sajevce, Kostanjevica na Krki|Sajevce]], [[Slinovce]], [[Velike Vodenice]], [[Vrbje, Kostanjevica na Krki|Vrbje]], [[Vrtača, Kostanjevica na Krki|Vrtača]], [[Zaboršt, Kostanjevica na Krki|Zaboršt]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=135px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mojmir Pustoslemšek]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Vinko Žibert in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=2|[[Ladko Petretič]] | '''{{Abbr|SV|Mojmir Pustoslemšek in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Robert Zagorc in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Robert Zagorc]] | '''{{Abbr|SV|Matej Kuhar in skupina volivcev}}''' |} == Sklici == {{sklici}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Kostanjevica na Krki| ]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Posavje]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Kostanjevica na Krki]] [[Kategorija:Prejemniki Valvasorjevega častnega priznanja]] n6ck3c7us56fhvbjbq6t5p3u40knxyg Seznam slovenskih pesnikov 0 29767 6752927 6752697 2026-09-19T20:41:33Z ~2026-44996-51 264415 /* K */ 6752927 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pesnik]]ov in pesnic.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Matic Ačko]] (* 1991) * [[Špela Ačko]] * [[Alja Adam]] (* 1976) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Damián Ahlin]] * [[Fran Albreht]] (1889–1965) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Jakob Alešovec]] (1842–1901) * [[Vid Ambrožič]] (1890–1961) * [[Miha Andreaš]] (1762–1821) * [[Mojca Andrej]] (* 1982) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Marija Arh]] (haiku) * [[Janez Arlič]] (1812–1879) * [[Majda Arhnauer Subašič]] (* 1960) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Anton Aškerc]] (1856–1912) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Miha Avanzo]] (* 1949) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Majda Babič]] (* 1970) * [[Otto František Babler]] (1901–1984) * Marina Bahovec (* 1946) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1804) * [[France Balantič]] (1921–1943) * [[Danijel Balažek]] (* 1980) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Varja Balžalorsky Antić]] (* 1979) * [[David Bandelj]] (* 1978) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Milena Batič]] (1930–2015) * [[Milan Batista]] (1924–2010) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[David Bedrač]] (* 1978) * [[Joža Bekš]] (1883–1961) * [[Anjuša Belehar]] (* 1986) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Danica Bem Gala]] (1922–2014) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Filibert Benedetič]] (1935–2005) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Ciril Bergles]] (1934–2013) * [[Anita Bergnach]] (* 1970) * [[Blaž Berke]] (1754–1821) * [[Nejc Bernard]] (* 1970) * [[Janez Bernik]] (1933–2016) * [[Mihael Bertalanitš]] (1786–1853) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[Grega Bevc Haš]] (1971–2003) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Jiři Bezlaj]] (* 1949) * [[Janez Bilc]] (1839–1906) * [[Irena Birsa]] (1961–1991) * [[Mario Birsa]] - Zvonimir (1897–1969) * [[Nevin Birsa]] (1947–2003) * [[Brane Bitenc]] (1962–2014) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Gašper Bivšek]] (* 1984) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Jože Bizjak]] (1914–1995) * [[Mateja Bizjak Petit]] (* 1969) * [[Nina Bizjak]] (* 1994) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Meta Blagšič]] (* 1979) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[Andreja Blažič Klemenc]] (* 1968) * [[Marija Bocak Kalan]] (1926–2006) * [[Nina Bohnec]] * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Adam Bokany]] (?–1714) * [[Borja Bolčina ]] (* 1976) * [[Marcela Bole]] (1914–2006) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[Andreja Borin]] (* 1969) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Lara Božak]] (* 1999) * [[Blaž Božič (filolog)|Blaž Božič]] (* 1991) * [[Tanja Božić]] (* 1995) * [[Stane Bračko]] (1923–1945) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Marija Brenčič Jelen]] (1919–2000) * [[Tomaž Brenk]] (1957–2004) * [[Vida Brest]] (1925–1985) * [[Danilo Breščak]] (1911–1960) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Niko Brumen]] (* 1943) * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] (1909–1965) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Matej Brvar]] * [[Ivo Ivanovič Bučar]] (1856–1907) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Mihael Bulovec]] (1862–1915) * [[Štefka Bulovec]] (1901–1984) * [[Stanko Bunc]] (1907–1969) == C == * [[Oroslav Caf]] (1814–1874) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1989) * [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] (1826–1892) * [[Ines Cergol]] (* 1959) * [[Ana Marija Cetin Lapajne]] (1935–2024) * [[Franc Cigan Caki]] (1965) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Fran Cimperman]] (1852–1873) * [[Josip Cimperman]] (1847–1893) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Sekumady Conde]] (* 1980) * [[Benvenut Crobath]] (1805–1880) * [[Jože Cukale]] (1915–1999) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Miljana Cunta]] (* 1976) * [[Aleš Cvek]] (1968–2015) == Č == * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Janko Čar]] (1932–2017) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Zvonko Čemažar]] (1927–2010) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Ivan Černič]] * [[Franc Černigoj]] (* 1948) * [[Jožica Čertov]] (* 1960) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Srečko Čož]] (* 1946) * [[Ivan Črnič]] (* 1960) * [[Primož Čučnik]] (* 1971) * [[Valerija Čučnik]] (* 1963) * [[Marjan Čufer]] (* 1954) * [[Marij Čuk]] (* 1952) * [[Monika Čuš]] == D == * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Anton Debeljak]] (1887–1952) * [[Bine Debeljak]] * [[Lukas Debeljak]] (* 1999) * [[Milan Debeljak]] (* 1958) * [[Tine Debeljak]] (1903–1989) * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak]] ml. (1936–2013) * [[Dane Debič]] (1917–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Ivan Delpin]] (1905–1993) * [[Boštjan Dermol]] (* 1976) * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar (1905–1946) * [[Karel Destovnik Kajuh]] (1922–1944) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Feliks Dev]] (1732–1786) * [[Veronika Dintinjana]] (* 1977) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Tihomila Dobravc]] (1920–2014) * [[Patricija Dodič]] (* 1969) * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[David Fortunat Doktorič]] (1887–1962) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Milan Dolinar]] * [[Vincencij Dolinar]] (1925–1945) * [[Franc Domicelj]] (1832–1855) * [[Mihael Domjan]] (?–1737) * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Krištof Dovjak]] (* 1967) * [[Mitja Drab]] (* 1988) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Mirjam Dular]] (* 1967) == E == * [[Fran Eller]] (1873–1956) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) == F == * [[Pavel Fajdiga]] (* 1954) * [[Adam Farkaš]] (1730–1786) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1875–1943) * [[Stefan Feinig]] (* 1987) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Slavko Fidler]] (1928–2012) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Klara Filipič]] (* 1988) * [[Filip Fischer]] (* 1943) * [[Neva Flajs]] * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[Nino Flisar]] (* 1975) * [[Štefan Flisar]] (* 1951) * [[France Forstnerič]] (1933–2007 * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Matej Frelih]] (1828–1892) * [[Josip Freuensfeld]] (1861–1893) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) * [[Cvetka Furlan]] (1923–?) * [[Vesna Furlanič Valentinčič]] (1957–) == G == * [[Lidija Gačnik Gombač]] (* 1961) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Evgen Gantar]] (* 1959) * [[Roža Gantar]] (* 1937) * [[Julka Gantar Fortuna|Julka]] [[Julka Gantar Fortuna|Gantar Fortuna]] (1916–1999) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Iztok Geister]] - Plamen (* 1945) * [[Herman Germ]] (* 1931) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Alenka Glazer]] (1926–2020) * [[Janko Glazer]] (1893–1975) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Klemen Godec]] (* 1987) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) * [[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Sonja Golec]] Petelinšek (1929–2009) * [[Pavel Golia]] (1887–1959) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Andrej A. Golob]] (* 1958) * [[Anja Golob]] (* 1976) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Sara Nuša Golob Grabner]] (* 1994) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Katja Gorečan]] (* 1989) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Katja Gornik]] * [[Zalka Grabnar Kogoj|Zalka Grabnar]] (* 1967) * [[Jurij Grabrijan]] (1800–1882) * [[Benjamin Gracer]] (* 1942) * [[Bogdan Gradišnik]] (1946–2025) * [[Alojz Gradnik]] (1882–1968) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Ivo Grahor]] (1902–1944) * [[Simon Gregorčič]] (1844–1906) * [[Pankracij Gregorc]] (1867–1920) * [[Srečko Gregorc]] (1894–1972) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (* 1964) * [[Vinko Gregorič (pesnik)|Vinko Gregorič]] (1847–1908) * [[Davorin Grizold]] (1817–1871) * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Lojze Grozde]] (1923–1943) * [[Dora Gruden]] (1900–1986) * [[Dren Gruden]] * [[Igo Gruden]] (1893–1948) * [[Janko Gruden]] (1861–1888) * [[Pavla Gruden (pesnica)|Pavla Gruden]] (1921–2014) * [[Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1904–1977) * [[Andrej Gutman]] (1784–1850) * [[Miroslav Gutman]] (* 1951) == H == * [[Anton Haderlap]] (1930–2016) * [[Katarina Haderlap]] (1904–1944) * [[Lipe Haderlap]] (1849–1896) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Martina Hafnar Gorjanc]] (* 1941) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Gema Hafner]] (1919–1996) * [[Matjaž Hanžek]] (* 1949) * [[Sergej Harlamov]] (* 1989) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Fany Hausmann]] (1818–1853) * [[Bogdana Herman]] (* 1948) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Danijela Hliš]] (* 1949) * [[Karlo Hmeljak]] (* 1983) * [[Andrej Hočevar (pesnik)|Andrej Hočevar]] (* 1980) * [[Kristina Hočevar]] (* 1977) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Emil Hojak]] (1888–1913) * [[Metka Hojnik Verdev]] (* 1959) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Patrik Holz]] * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Stanka Hrastelj]] (* 1975) * [[Anton Hribar (1864)|Anton Hribar]] (1864–1953) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Ivan Hribovšek]] (1923–1945) * [[Milica Hrobath]] (* 1944) * [[Tibor Hrs Pandur]] (* 1985) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) * [[Frančišek Hudoklin]] (1863–1886) * [[Jurij Hudolin]] (* 1973) * [[Kajetan Hueber]] (1810–1870) * [[Zdenko Huzjan]] (* 1948) * [[Doro Hvalica]] (* 1940) * [[Sabina Hvastija]] (* 1968) == I == * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Jožef Iskrač]] (1836–1900) * [[Dragan Ignjić]] (* 1992) * [[Bojan Iršič]] (* 1961) * [[Miloš Ivančič]] (* 1948) == J == * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Feruccio Jakomin]] (1930–1958) * [[Pavle Jakop]] (* 1955) * [[Darja Jakopič]] (* 1953) * [[Marjan Jakopič]] (1923–1978) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Gitica Jakopin (pesnica)|Gitica Jakopin]] (* 2003) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Jože Janež]] (* 1958) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) * [[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Vaclav Jarm]] (* 1962) * [[Urban Jarnik]] (1784–1844) * [[Simon Javornik]] * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Jožef Jazbec]] (1913–1989) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Tonja Jelen]] (* 1988) * [[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Zdravko Jelinčič]] (1921–1997) * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] (1853–1891) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Damjan Jensterle]] (1941–2020) * [[Jože Jensterle]] (1929–2023) * [[Alenka Jensterle Doležal]] (* 1959) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Andrejka Jereb]] (1946–2019) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Dimitrij Oton Jeruc]] (1916–1989) * [[Dragotin Jesenko]] (1864–1902) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Iva Jevtić]] (* 1976) * [[Klarisa Jovanović]] (* 1954) * [[Alenka Jovanovski]] (* 1974) * [[Slavko Jug]] (pravo ime Slavko Kočevar) (1934–1997) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Janez Juvan]] (1936–2017) == K == * [[Ivan (Jan) Kacin]] (1903–1960) * [[Mila Kačič]] (1912–2000) * Sara Kager (* 1989) * [[Ludovika Kalan]] (1900–1983) * [[Jure Kapun]] * [[Borut Kardelj]] (1941–1971) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Marika Kardoš]] (1919–1974) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * Vid Karlovšek (* 2000) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Miha Kastelic]] (1796–1868) * [[Nataša Kastelic]] (1947–1991) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jožef Kenda]] (1859–1929) * [[Marija Kenda]] (1898–1984) * [[Igor Kenda]] (1972–2015) * [[Aleš Kermauner]] (1946–1966) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Dragotin Kette]] (1876–1899) * Karel Klančnik (ps. [[Jernej Roj]]) (1928–1988) * [[Janez Klarič]] (1920–1942) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Rudi Klinar]] (* 1944) * [[Anton Klodič]] (1836–1914) * [[Mile Klopčič]] (1905–1984) * [[Katja Klun]] (* 1978) * [[Majda Kne]] (* 1954) * [[Darja Kniplič]] * [[Pavel Knobl]] (1765–1830) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Josip Kobal]] (1870–1888) * [[Dejan Koban]] (* 1979) * [[Alenka Kobolt]] (* 1951) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Štefan Kociančič]] (1818–1883) * [[Gorazd Kocijančič]] (* 1964) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Darja Kocjančič]] (* 1964) * [[Karlo Kocjančič]] (1901–1970) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Kristina Kočan]] (* 1981) * [[Marjanca Kočevar]] Colarič (* 1947) * [[Slavko Kočevar]] (psevdonim Slavko Jug) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Pavel Kogej]] (1927−2001) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Petra Kolmančič]] (* 1974) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Darko Komac]] (* 1948) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Milček Komelj]] (* 1948) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Franc Kopač]] (* 1953) * [[Tjaša Koprivec]] (* 1981/4?) * [[Aljaž Koprivnikar]] (* 1987) * [[Dragica Korade]] (1963–2019) * [[Sonja Koranter]] (* 1948) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Gregor Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Petra Koršič]] * [[Barbara Korun]] (* 1963) * [[Jože Kos Sine]] (pravo ime Jože Kos Grabar) (* 1959) * [[Vladimir Kos]] (1924–2022) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[France Kosmač (pesnik)|France Kosmač]] (1845–1864) * [[France Kosmač]] (1922–1974) * [[Jurij Kosmač]] (1799–1872) * [[Srečko Kosovel]] (1904–1926) * [[Stano Kosovel]] (1895–1976) * [[Marija Kostnapfel]] (* 1959) * [[Peter Košak]] (1943–1993) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jakob Košar]] (1814–1846) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Milan Kotnik]] * [[Mihael Kotsmar]] (1698–1750) * [[Juri Kous]] (1776–1829) * [[Tatjana Kovač]] (* 1950) * [[Erik Kovačič]] (1921–1990) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Jurij Kovič]] (* 1960) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Barbara Kozak]] * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Štefan Kozel]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Tina Kozin]] (* 1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Kristian Koželj]] (* 1984) * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Marija Krajnik]] (* 1942) * [[Lojze Krakar]] (1926–1995) * [[Andrej Kralj]] (* 1977) * [[Boris Kralj]] (1929–1995) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Jaka Kralj]] * [[Tomaž Kralj]] (1951–2000) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Taja Kramberger]] (* 1970) * [[Urška Kramberger]] (* 1993) * [[Naci Kranjec]] (1916–1945) * [[Bistrica Kranjec Mirkulovska]] (1930–2024) * [[Marjetka Krapež]] (* 1966) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Frančišek Krek]] (1858–1921) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) *[[Samo Kreutz]] (* 1975) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Tomaž Križan]] († po 1661) * [[Danica Križanič Müller]] (* 1950) * [[Mirko Križman]] (1932–2014) * [[Jan Krmelj]] (* 1995) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Anton Kuchling]] (1903–1988) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Julius Kugy]] (1858–1944) * [[Boris Kuntner]] * [[Tone Kuntner]] (* 1943) * [[Martin Kuralt]] (1757–1854) * [[Robert Kuret]] (* 1987) * [[Jernej Kusterle]] (* 1987) * [[Meta Kušar]] (* 1952) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Oto Küzmič]] (* 1956) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Ambrož Kvartič]] (* 1985) * [[Slavko Kvas]] (1946–1995) * [[Mateja Kvaternik Zupan]] == L == * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Franci Lakovič]] (1930–2022) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Tamara Laris]] (* 1968) * [[Pavla Leban]] (1913–1993) * [[Vanja Lebar Varga]] (* 1974) * [[Leopold Legat]] (1925–1945) * [[Mikloš Legen]] (17./18. stoletje) * [[Ladislav Lesar]] (1939–2011) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Peter Levec]] (1923–1999) * [[Jernej Levičnik]] (1808–1883) * [[Jožef Levičnik]] (1826–1909) * [[Zlatka Levstek]] (* 1944) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Francka Ličen]] (1893–1956) * [[Igor Likar]] (* 1953) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Vesna Liponik]] (* 1993) * [[Dušan Lipovec]] (1952–2005) * [[Katica Lipovec]] (1900–1977) * [[Cvetka Lipuš]] (* 1966) * [[Matija Lipužič]] (1888–1965) * [[Fran Ločniškar]] (1885–1947) * [[Tadeja Logar]] (* 1994) * [[Teja Logar Morano]] (* 1963) * [[France Lokar]] - Rado Kolar (1917–1994) * [[Teodor Lorenčič]] * [[Mihael Lotrič|Miha(el) Lotrič]] (1937–2023) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Jože J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Elizabeta Špela Lovšin]] (* 1946) * [[Tom Ložar]] (* 1944) * [[Dušan Ludvik]] (1914–2001) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Agošt Peter Lutarič]] (1708–1751) * [[Andrej Lutman]] (* 1961) == M == * France Magajna (* 1957) * [[Albin Magister]] (1926–?) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Rudolf Maister]] (1874–1934) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Urša Majcen]] (* 1998) * [[Zvezdana Majhen]] (* 1950) * [[Marija Makarovič]] (* 1930) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Ana Makuc]] (* 1982) * [[Igor Malahovsky]] (* 1945) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjeta Manfreda]] (Vakar) (* 1962) * [[Oton Marc]] (* 1963) * [[Franc Marič]] (1791–po 1844) * [[Mojca Marinšek]] * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Dušan Marolt]] * [[Jurij Marussig]] (* 1966) * [[Marko Matičetov]] (* 1984) * [[Marijan Mauko]] (1935–2013) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Blaž Mavrel]] (1896–1977) * [[Franc Meden]] (1843–1872) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Anton Medved (1869–1910)|Anton Medved]] (1869–1910) * [[Ksenija Medved]] (* 1968) * [[Nina Medved]] (* 1989) * [[Rudi Medved]] (* 1959) * [[Aleš Medvešček]] (* 1964) * [[Pavla Medvešček]] (1905–1974) * [[Jožef Meglič]] (1855–1898) * [[Vladimir Memon]] (1953–1980) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Alojzij Merhar]] (ps. Silvin Sardenko) (1876–1942) * [[Franc Merkač]] (* 1954) * [[Milena Merlak Detela]] (1935–2006) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Darja Mihelj]] (* 1985) * [[Marija Mijot]] (1902–1994) * [[Katarina Miklav]] (1904–1944) * [[Emil Miklavčič]] * [[Jurij Miklavčič]] (1756–1829) * [[Albert Miklavec]] (1928–1996) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Nana Milčinski]] (* 1977) * [[Dragojila Milek]] (1850–1889) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Rudi Miškot]] (1922–2007) * [[Iztok Mlakar]] (* 1961) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Lucija Mlinarič, pesnica|Lucija Mlinarič]] (* 1991) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[Štefan Modrinjak]] (1774–1827) * [[Fran Mohorič]] (1866–1928) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Vida Mokrin Paurer]] (* 1961) * [[Vojeslav Mole]] (1886–1973) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Jože Moškrič]] (1909–1943) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Uroš Mozetič]] (1961–2016) * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Anja Muck]] * [[Kristijan Muck]] (* 1941) * [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] (* 1978) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Branko Murko]] (* 1948) * [[Josip Murn - Aleksandrov]] (1879–1901) * [[Erna Muser]] (1912–1991) * [[Aleš Mustar]] (* 1968) == N == * [[Martin Naglič]] (1748–1795) * [[Bogdana Namestnik]] * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Gabriel Nenčič]] * [[Franjo Neubauer]] (1872–1945) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[Anja Novak]] (* 1991) * [[Bojan Novak]] * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Cvetka Novak]] * [[David Novak]] (18. stoletje) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Jožef Novak (literat)|Jožef Novak]] (1896–1972) * [[Jure Novak]] (* 1980) * [[Milan Novak (pesnik)|Milan Novak]] (* 1965) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Vilko Novak]] (1909–2003) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Novica Novaković]] (* 1965) * [[Lili Novy]] (1885–1958) == O == * [[Fanica Obid]] (por. [[Jelinčič]]) (1903–1940) * [[Zlatka Obid]] (* 1951) * [[Leon Oblak]] (* 1966) * [[Pavel Oblak]] (1922–2018) * [[Polde Oblak]] (1924–1993) * [[Mart Ogen]] (1939–1998) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Janez Okorn]] (1901–1925) * [[Jože Olaj]] (1939–2008) * [[Anton Oliban]] (1824–1860) * [[Ksenija Šoster Olmer]] (* 1961) * [[France Onič]] (1901–1975) * [[Mihael Opeka]] (1871–1938) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Nina Osredkar]] * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Jani Oswald]] (* 1957) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Janez Ovsec]] (1922–1989) == P == * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Božidar Pahor]] (1925–2003) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[Rado Palir]] * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Gregor Papež]] (* 1961) * [[Štefan Pauli]] (1760–1829) * [[Marko Pavček]] (1958–1979) * [[Saša Pavček]] (* 1960) * [[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Jožef Pavlič]] (* 1951) * [[Milan Pavlovčič]] (1917–2011) * [[Rudolf Pečjak]] (1891−1940) * [[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Mojca Pelcar Šarf]] (* 1977) * [[Ana Pepelnik]] (* 1979) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Ivan Perhaj]] (1933–2009) * [[Vladimir Perhavec]] (1893–1964) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Željko Perović]] * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Ruža Lucija Petelin]] (1906–1974) * [[Odon Peterka]] (1925–1945) * [[Radivoj Peterlin]]-Petruška (1879–1938) * [[Konrad Peternelj]] (1936–2000) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Borut Petrovič]] Vernikov (* 1955) * [[Rok Petrovič]] (1966–1993) * [[Boštjan Petučnik]] * [[Stane Pevec]] (1935–2025) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Mirko Pihler]] (1942–2014) * [[Matjaž Pikalo]] (* 1963) * [[Branko Pintarič]] (* 1967) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Štefan Pinter]] (1831–1875) * [[Andrej Pirnat]] (1817–1888) * [[Jernej Pirnat]] (1832–1887) * [[Bojan Pisk]] (1933–2008) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Lado Piščanc]] (1914–1944) * [[Anton Plesničar]] (1873–1918) * [[Katja Plut]] (* 1979) * [[Anton Podbevšek]] (1898–1981) * [[Janez Podboj]] (1848–1910) * [[Gregor Podlogar]] (* 1974) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Katarina Podnar]] (* 1964) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]]? (1921–2005) * [[Jožef Pogačnik (pesnik)|Jožef Pogačnik]] (1671–1712) * [[Jožef Pogačnik]] (1902–1980) * [[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) * [[Valentin Polanšek]] (1928–1985) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Andraž Polič]] (* 1972) * [[Ljudmila Poljanec]] (1874–1948) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Ana Porenta]] (* 1965) * [[Marcello Potocco]] (* 1974) * [[Blaž Potočnik]] (1799–1872) * [[Dragan Potočnik]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Krista Povirk]] (1938–2004) * [[Janez Povše]] (* 1941) * [[Leopold Povše]] (1915–1997) * [[Uroš Prah]] * [[Blaž Prapotnik]] (* 1966) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Janez Premk]] (1939–2017) * [[France Prešeren]] (1800–1849) * [[Mirko Pretnar]] (1898–1962) * [[Cveto Preželj]] (* 1947) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Emil Pribac]] (1942–1963) * [[Janez Primic]] (1785–1823) * [[Anton Puc]] (1898–19??) * [[Janez Pucelj]] (1890–1964) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Mira Puhar]] (* 1938) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Adolf Pušnik]] * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == Q == * [[Renato Quaglia]] (* 1941) (Rezija) == R == * [[Meta Rainer]] (1904–1995) * [[Karel Rakovec]] (1917–1988) * [[Janez Ramoveš]] (* 1965) * [[Maja Razboršek]] (* 1959) * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Vesna Rečnik Šiško]] (* 1961) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Vladimira Rejc]] (* 1970) * [[Janez Remic]] (1921–1945) * [[Štefan Remic]] (1953–2026) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Filip Jakob Repež]] (1706–1773) * [[Ivan Resman]] (1848–1905) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Srečko Rijavec]] * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Rudi Robič]] (* 1923) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Vinko Rode]] (* 1932) * [[Tone Rode]] (* 1969) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Janko Rošelj]] * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rozman - Roza]] (* 1955) * [[Božidar Rozman]] (* 1963) * [[Branko Rozman]] (1925–2011) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Zoran Rožič]] (* 1964) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Ivo I. Rudolf]] (1893–1962) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Marija Rus]] (1921–2019) * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Borut Rutar]] (* 1960) * [[Dušan Rutar]] (* 1959) * [[Walter Amigo Dragosavljević Rutar]] (* 1959) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) * [[Kantor-učitelj Ružič]] (18. stoletje) == S == * [[Vid Sagadin Žigon]] (* 1972) * [[Tatjana Sajovic]] (1924–1945) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Ivan Salasegi]] (deloval ok. 1600) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Janko Samec]] (1886–1945) * [[Marko Samec]] (* 1980) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Maksa Samsa]] (1904–1971) * [[René Sansoni]] (* 1985) * [[Bojan Sedmak]] (* 1958) * [[Krizostom Sekovanič]] (1895–1972) * [[Anton Seliškar]] (1897–1964) * [[Boštjan Seliškar]] (1962–1983) * [[Mojca Seliškar]] (* 1947) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Brane Senegačnik]] (* 1966) * [[Majda Senica Vujanovič]] * [[Zdenka Serajnik]] (1911–2003) * [[Špela Setničar]] * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Valentin Sever]] (1903–1945) * [[Albert Franc Sič]] (1865–1949) * [[Franc Siezenheim]] (1658–1714) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Radoslav Silvester]] (1841–1923) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Jan Simončič]] (1992–2019) * [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] (*1966) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Dora Sirk]] (poročena Obljubek) (1903–1999) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Milan Skledar]] (* 1962) * [[Terezina Skočir]] (1905–1995) * [[Stanislava Skvarča]] (1848–1917) * [[Miroslav Slana]] - Miros (1939–2019) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Anton Martin Slomšek]] (1800–1862) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Jožef Smodiš]] (17. stoletje–18. stoletje) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Bogo Smolej]] (1919–1999) * [[Andrej Smrekar]] (1868–1913) * [[Zlatko Smrekar]] (1965–2011) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Vid Snoj]] (* 1965) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Tatjana Soldo]] (1962–1992) * [[Maks Sorgo]] (1918–1944) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Vesna Spreitzer]] (* 1975) * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Valentin Stanič]] (1774–1847) * [[Jernej Stante]] (1900–1966) * [[Karel Starc]] (1920–1944) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Jožef Stefan]] (1835–1893) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Matej Stergar]] (1844–1926) * [[Rudi Stopar]] (* 1939) * [[Jakob Strašek]] (1796–1830) * [[Milenko Strašek]] (* 1945) * [[Janez Strehovec]] (1950–2025) * [[Vladislav Stres]] (* 1958) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Vanja Strle]] (* 1960) * [[Gregor Strniša]] (1929–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Marjan Strojan]] (* 1949) * [[Ivo Stropnik]] (* 1966) * [[Nežka Struc]] (* 1987) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Lucija Stupica]] (* 1971) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Frančišek Svetličič]] (1814–1881) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[Janoš Šadl]] * [[Goran Šalamon]] * [[Magda Šalamon]] (* 1962) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Matjaž Šalej]] (* 1965) * [[Franc Šali]] (* 1941) * [[Severin Šali]] (1911–1992) * [[Ivan Dragotin Šamperl]] (1815–1836) * [[Dragan Šanda]] (1881–1963) * [[Janko Šanda]] (1870–1927) * [[Mitja Šarabon]] (1922–1987) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Slavica Šavli]] * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Vanda Šega]] (* 1959) * [[Franc Serafin Šegula]] (1860–1938) * [[Milan Šelj]] (* 1960) * [[Marjan Šenet]] (* 1973) * [[Anton Šerf]] (1798–1882) * [[Jože Šerjak]] (1918–1945) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) * [[Miha Šimac]] (* 1981) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Albert Širok]] (1895–1985) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Martin Škafar]] - Barjanski (1968–2020) * [[Ada Škerl]] (1924–2009) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Marica Škorjanec]] (* 1934) * [[Adolf Škrjanc]] (* 1923) * [[Tone Škrjanec]] (* 1953) * Dimitrij Škrk (* 1951) * [[Jan Šmarčan]] (* 1979) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Ljubka Šorli]] (1910–1993) * [[Veronika Šoster]] (* 1992) * [[Milena Šoukal]] (1922–2018) * [[Sara Špelec]] (* 1985) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Franček Štabuc]] (1919–1944) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Marijan Štancar]] - Monos (1941–2008) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Tomaž Šturm]] (* 1975) * [[Jakob Šubic]] * [[Kristina Šuler]] (1866–1959) * [[Adam Šuligoj]] (* 1978) * [[Ančka Šumenjak]] (1922–2018) * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Nadja Švara]] (*1967) == T == * [[Aleš Tacer]] (* 1958) * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Vida Taufer]] (1903–1966) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (* 1928) * [[Marjan Telatko]] (1911–1960) * [[Janoš Terboč]] (~1591–1650~) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1848) * [[Jernej Terseglav]] * [[Kaja Teržan]] (* 1983) * [[Ernest Tiran]] (1899–1966) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Lovro Toman]] (1827–1870) * [[Janez Tominec]] (1914–1980) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Emanuel Tomšič]] (1824–1881) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Jela Tomšič]] (19. stol.) * [[Jožef Tomšič]] (1699–1742) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar]] (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Ana Trebežnik]] (* 197#?) * [[Ivan Trinko]] (1863–1954) * [[Andrej Trobentar]] (* 1951) * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Franja Trojanšek]] (1867–1935) * [[Francka Tronkar]] * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Karel Turner]] (* 1963) * [[Jovan Anton Turkuš]] (1849–po 1912?) * Metod Turnšek * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Leopold Turšič]] (1883–1927) * [[Josipina Turnograjska]] (1833–1854) * [[Metka Tušar]] (* 1970) == U == * [[Aleš Učakar]] (* 1968) * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Vojteh Ullrich]] (1862–1881) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Aleš Ušeničnik]] (1868–1952) == V == * [[Fran Valenčič]] (1878–1916) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) * [[Matija Valjavec]] (1831–1897) * [[Glorjana Veber]] (1981) * [[Saša Vegri]] (1934–2010) * [[Nataša Velikonja]] (* 1967) * [[Ivan Vesel – Vesnin]] (1840–1900) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961) * [[Tit Vidmar]] (1929–1999) * [[Danilo Viher]] (1912–1971) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Virant]] (* 1961) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Jožef Virk]] (1810–1880) * [[Rafko Vodeb]] (1922–2002) * [[Anton Vodnik]] (1901–1965) * [[France Vodnik]] (1903–1986) * [[Valentin Vodnik]] (1758–1819) * [[Jurij Vodovnik]] (1791–1858) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Herman Vogel]] (1941–1989) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Ivan Volarič - Feo]] (1948–2010) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Tinka Volarič|Tin(k)a Volarič]] (* 1980) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Jakob Voljč]] (1878–1900) * [[Renato Volker Rene]] (* 1963) * [[Leopold Volkmer]] (1741–1816) * [[Uroš Vošnjak]] (* 1956) * [[Sonja Votolen]] (* 1956) * [[Erika Vouk]] (1941–2026) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Toni Vovk]] (1951–2004) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Stanko Vraz]] (1810–1851) * [[Franc Vrbnjak]] (1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Jure Vuga]] (* 1983) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Franci Zagoričnik]] (1933–1997) * [[Ifigenija Zagoričnik Simonović]] (* 1953) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Klavdija Zbičajnik Plevnik]] (* 1972) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Neža Zajc]] (* 1979) * [[Srečo Zajc]] (* 1954) * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Fran Zakrajšek]] (1835–1903) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Slavko Zaviršek]] (* 1948) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Jožef Zazula]] (1870–1944) * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[France Zbašnik]] (1897–1918) * [[Helena Zemljič]] (* 1995) * [[Matija Zemljič]] (1873–1934) * [[Pavle Zidar]] (1932–1992) * [[Jožef Zizenčeli]] (1658–1714) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ksenija Zmagaj]] (* 1961) * [[Janž Znojilšek]] (1568–1659) * [[Ivan Zoran]] (1935–1999) * [[Fran Zore]] * [[Stanislav Zore]] (* 1958) * [[Franc Saleški Zorko]] (1873–1941) * [[Irena Zorko Novak]] (* 1954) * [[Lučka Zorko]] (* 1981) * [[Blaž Zorman]] * [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] (1889–1957) * [[Ludvik Zorzut]] (1892–1977) * [[Alojzija Zupan Sosič]] (* 1964) * [[Jakob Zupan]] (1785–1852) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Uroš Zupan]] (* 1963) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Brane Zupanc]] (* 1950) * [[Janez Anton Zupančič]] (1785–1833) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Lara Zupančič]] (* 1992) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) * [[Vincenc Zusner]] (1804–1874) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Anton Žakelj]]-Rodoljub Ledinski (1816–1868) * [[Jaka Železnikar]] (* 1971) * [[Dušan Željeznov]] (1927–1995) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Aldo Žerjal]] (* 1957) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Vita Žerjal Pavlin]] (* 1963) * [[Marko Žerovnik]] (* 1932) * [[Fran Žgur]] (1876–1939) * [[Andrej Žigon]]–Aleluja (1952–2003) * [[Joka Žigon]] (1899–1983) * [[Vinko Žitnik]] (1903–1980) * [[Andrej Žnidarčič]] (1835–1913) * [[Asta Žnidaršič]] (1916–2006) * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Marička Žnidaršič]] (1914–1986) * [[Jože Žohar]] (1945–2018) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Janoš Županek]] (1861–1951) * [[Mihael Županek]] (1830–1898/1905?) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Angela Žužek]] (1902–1970) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] {{seznami narodov po poklicu|pesnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pesniki]] [[Kategorija:Slovensko pesništvo]] [[Kategorija:Slovenski pesniki| ]] gh5achvjlcay8acn233gfgg0nbetm3z Seznam slovenskih pisateljev 0 29965 6752928 6746642 2026-09-19T20:42:21Z ~2026-44996-51 264415 6752928 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[pisatelj]]ev in pisateljic''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} == A == * [[Jože Abram]] (1875–1938) * [[Kozma Ahačič]] (* 1976) * [[Ivan Albreht]] (1893–1955) * [[Vera Albreht]] (1895–1971) * [[Bernard Ambrožič]] (1892–1973) * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) * [[Jernej Andrejka]] (1850–1926) * [[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) * [[Milan Apih]] (1906–1992) * [[Rok Arih]] (pravo i. Drago Druškovič) * [[Andraž Arko]] (* 1977) * [[Andrej Arko]] (* 1947) * [[Vojko Arko]] (1920–2000) * [[Tina Arnuš Pupis]] (* 1982) * [[Ivan Artač]] (1921–2005) * [[Majda Artač Sturman]] (* 1953) * [[Imre Augustič]] (1837–1879) * [[Mirko Avsenak]] (1905–1983) == B == * [[Esad Babačić]] (* 1965) * [[Gabriela Babnik]] (* 1979) * [[Bea Baboš Logar]] (* 1945) * [[Jožef Bagari]] (1840–1919) * [[Mihael Bakoš]] (1742–1803) * [[Norma Bale]] (* 1972) * [[Štefan Baler]] (1760–1835) * [[Ivan Baloh]] (1873–1954) * [[Janez Banič (veterinar)|Janez Banič]] (1928–2020) * [[Irena Barber]] (1939–2006) * [[Robert Barbo Waxenstein]] (1889–1977) * [[Mihael Barla]] (1778–1824) * [[Vladimir Bartol]] (1903–1967) * [[Jernej Basar]] (1683–1738) * [[Jernej Bastiančič]] (1754–1818) * [[Ivan Baša]] (1875–1931) * [[Jožef Baša Miroslav]] (1894–1916) * [[Jana Bauer]] (* 1975) * [[Dino Bauk]] * [[Jan Baukart]] (1889–1974) * [[Petra Bauman]] (* 1979) * [[Josip Bavec]] (1876–1918) * [[Vinko Beličič]] (1913–1999) * [[Lajos Bence]] (* 1956) * [[Louis Beniger]] (1894–1979) * [[Aleš Berger]] (* 1946) * [[Franc Berke]] (1764–1840) * [[Ivan Berke]] (1814–1908) * [[Dinko Bertoncelj]] (* 1928) * [[Cvetka Bevc]] (* 1960) * [[France Bevk]] (1890–1970) * [[Tina Bilban]] (* 1983) * [[Vinko Bitenc]] (1895–1956) * [[Bojan Bizjak]] (* 1959) * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] (1936–2018) * [[Igor Bizjan]] (* 1958) * [[Andrej Blatnik]] (* 1963) * [[France Blatnik]] (1899–1977) * [[Vinko Blatnik]] (1931–2018) * [[Franček Bohanec]] (1923–2010) * [[Peter Bohinjec]] (1864–1919) * [[Berta Bojetu]] (1946–1997) * [[Matej Bor]] (pravo ime Vladimir Pavšič) (1913–1993) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) * [[France Borko]] (1904–1956) * [[Silvija Borovnik]] (* 1960) * [[Jožef Borovnjak]] (1826–1909) * [[Janez Borštnar]] (1919–1945) * [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] (1829–1884) * [[Peter Božič]] (1932–2009) * [[Rasto Božič]] (* 1959) *[[Ajda Bračič]] (* 1990) * [[Julija Bračič]] (1913–1994) * [[Silva Brank]] (1938–2021) * [[Ivan Bratko (pisatelj)|Ivan Bratko]] (1914–2001) * [[Igor Bratož]] (* 1960) * [[Barbara Brecelj]] (* 1941) * [[Matej Brence]] (1856–1887) * [[Kristina Brenk]] (1911–2009) * [[Iva Breščak]] (1905–1991) * [[Anton Breznik (pisec)|Anton Breznik]] (1737–1793) * [[Srečko Brodar]] (1893–1987) * [[Tone Brulc]] (1927–1996) * [[Natalija Brumen]] (* 1974) * [[Andrej Brvar]] (* 1945) * [[Kaja Bucik Vavpetič]] (* 1987) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Ivan Bučer]] (1910–1950) * [[Andrej Budal]] (1889–1972) * [[Elza Budau]] (* 1941) * [[Ivan Bukovinski]] (1886–1957) * [[Jožef Burger]] (1800–1870) * [[Frank Bükvič]] (1923–1995) * [[Peter Butkovič]] (1888–1953) * [[Laura Buzeti]] (* 2000) == C == * [[Stanko Cajnkar]] (1900–1977) * [[Ivan Cankar]] (1876–1918) * [[Izidor Cankar]] (1886–1958) * [[Andrej Capuder]] (1942–2018) * [[Alojzij Carli]] (1846–1891) * [[Ludvik Ceglar]] (1917–1998) * [[Fran Celestin]] (1843–1895) * [[Barbara Cerar]] (* 1971) * [[Božo Cerar]] (* 1949) * [[Angelo Cerkvenik]] (1894–1981) * [[Branko Cestnik]] (* [[1965]]) * [[Mare Cestnik]] (* 1962) * [[Emilijan Cevc]] (1920–2006) * [[Stanislava Chrobáková Repar]] (* 1960) * [[Matjaž Chvatal]] (* 1960) * [[Janez Cigler]] (1792–1869) * [[Milena Cigler]] (* 1949) * [[Ivan Cimerman]] (* 1938) * [[Juri Cipot]] (1793/1794–1834) * [[Rudolf Cipot]] (1825–1901) * [[Jože Ciuha]] (1924–2015) * [[Metka Cotič]] (* 1957) * [[Magdalena Cundrič]] (* 1946) * [[Valentin Cundrič]] (* 1938) * [[Aljoša Curavić]] (* 1960) * [[Antonija Curk]] (1906–1996) == Č == * [[Ivanka Čadež]] (* 1938) * [[Lucija Čakš]] (* 1988) * [[Ivan Čampa]] (1914–1942) * [[Jože Čampa]] (1893–1989) * [[Janez Čandek]] (1581–1624) * [[Mitja Čander]] (* 1974) * [[Dušan Čater]] (* 1968) * [[Aleš Čar]] (* 1971) * [[Andrej Čebokli]] (1893–1923) * [[Albin Čebular]] (1900–1952) * [[Peter Čeferin]] (* 1938) * [[Darka Čeh]] (* 1949) * [[Anica Černej]] (1900–1944) * [[Aldo Černigoj]] (* 1935) * [[Frank Česen]] (1890–1983) * [[Ivo Česnik]] (1885–1951) * [[Tone Čokan]] (1916–1942) * [[Ladislav Črnologar]] (1935–2020) * [[Emil Čuk]] (* 1938) * [[Marij Čuk]] (* 1952) == D == * [[Marjeta Dajčman]] (* 1934) * [[Josip Daneš]] (1883–1954) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Peter Dajnko]] (1787–1873) * [[Jurij Dalmatin]] (ok. 1547–1589) * [[Aleš Debeljak]] (1961–2016) * [[Janez Debevec]] (1758–1821) * [[Jože Debevec]] (1867–1938) * [[Dane Debič]] (1927–2008) * [[Milan Dekleva]] (* 1946) * [[Avgust Demšar]] (* 1962) * [[Andrej Detela]] (* 1949) * [[Fran Detela]] (1850–1926) * [[Jure Detela]] (1951–1992) * [[Lev Detela]] (* 1939) * [[Dušan Dim]] (* 1972) * [[Jernej Dirnbek]] (* 1971) * [[Ivan Dobnik]] (* 1960) * [[Rudolf Dobovišek ml.]] * [[Tone Dodlek]] (* 1943) * [[Slavko Dokl]] (1933–2016) * [[Jaro Dolar]] (1911–1999) * [[Ivan Dolenc]] (1927–2006) * [[Mate Dolenc]] (* 1945) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) * [[Hinko Dolenec]] (1838–1908) * [[Rafko Dolhar]] (1933–2026) * [[Jernej Dolžan]] (1815–1880) * [[Tamara Doneva]] (1967–2014) * [[Julia Doria]] * [[Ivan Dornik]] (1892–1968) * [[Nina Dragičević]] (* 1984) * [[Alojz Dravec]] (1866–1915) * [[Ciril Drekonja]] (1896–1944) * [[Miriam Drev]] (* 1957) * [[Maja Drolec]] * [[Drago Druškovič]] - Rok Arih (1920–2009) * [[Jože Dular]] (1915–2000) * [[Zdravko Duša]] (* 1950) == E == * [[Nadja Ebner]] (* 1987) * [[Marko Elsner Grošelj]] (* 1959) * [[Katja Eman]] (* 1982) * [[Tilen Epich]] (1888–1951) * [[Anton Erjavec]] (1887–1910) * [[Fran Erjavec]] (1834–1887) * [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]] (1893–1960) == F == * [[Aco Ferenc]] (* 1950) * [[Franc Fabinc]] (1881–1923) * [[Milan Fabjančič]] (1897–1978) * [[France Fajdiga]] (1925–2013?) * [[Ivan Fajdiga]] (1854–1935) * [[Bogomil Fatur]] (1914–1990) * [[Lea Fatur]] (1865–1943) * [[Damir Feigel]] (1879–1959) * [[Jože Felc]] (1941–2010) * [[Janko Ferk]] (* 1958) * [[Emil Filipčič]] (* 1951) * [[France Filipič]] (1919–2009) * [[Lojze Filipič]] (1921–1975) * [[Fran Saleški Finžgar]] (1871–1962) * [[Vlado Firm]] (1919–2002) * [[Bogo Flander]] (1918–1944) * [[Božidar Flegerič]] (1841–1907) * [[Pavel Flere]] (1883–1963) * [[Leonora Flis]] (* 1974) * [[Evald Flisar]] (* 1945) * [[Janoš Flisar]] (1856–1947) * [[France Forstnerič]] (1933–2007) * [[Franjo Frančič]] (* 1958) * [[Ivan Franke]] (1841–1927) * [[Ivo Frbežar]] (1949–2025) * [[Tone Frelih]] (* 1945) * [[Ervin Fritz]] (* 1940) * [[Marinka Fritz Kunc]] (* 1942) * [[Tanja Frumen]] * [[Jože Ftičar]] (1930–2017) * [[Angela Fujs]] (1937–2018) * [[Anton Funtek]] (1862–1932) == G == * [[Nada Gaborovič]] (1924–2006) * [[Josip Gabrovšek]] (1867−1894) * [[Andrej Gabršček]] (1864–1938) * [[Vladimir Gajšek]] (* 1946) * [[Maja Gal Štromar]] (* 1969) * [[Ana Gale]] (1909–1944) * [[Engelbert Gangl]] (1873–1950) * [[Anica Gartner]] (1905–2003) * [[Alojz Gašpar]] (1848–1919) * [[Karel Gašpar]] * [[Nejc Gazvoda]] (* 1985) * [[Fran Gestrin]] (1865–1893) * [[Juri Gjurgovitš]] * [[Polona Glavan]] (* 1974) * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] (* 1943) * [[Goran Gluvić]] (* 1957) * [[Ferdo Godina]] (1912–1994) * [[Matjaž Godina]] (1768–1835) * [[Jure Godler]] (* 1984) * [[Cvetko Golar]] (1879–1965) * [[Manko Golar]] (1911–1988) *[[Lidija Golc]] (* 1955) * [[Januš Golec]] (1888–1965) * [[Marko Golja]] (* 1960) * [[Alenka Goljevšček Kermauner]] (1933–2017) * [[Berta Golob]] (* 1932) * [[Borut Golob]] (* 1973) * [[Tadej Golob]] (* 1967) * [[Rudolf Golouh]] (1887–1982) * [[Borut Gombač]] (* 1962) * [[Katarina Gomboc Čeh]] (* 1993) * [[Mateja Gomboc]] (* 1964) * [[Vojko Gorjan]] (1949–1975) * [[Mirjam Gostinčar]] (* 1969) * [[Fran Govekar]] (1871–1949) * [[Karel Grabeljšek]] (1906–1985) * [[Branko Gradišnik]] (* 1951) * [[Janez Gradišnik]] (1917–2009) * [[Niko Grafenauer]] (* 1940) * [[Drago Grah]] (1937–1980) * [[Igor Grdina]] (* 1965) * [[Jože Grdina]] (1892–1974) * [[Janez Grm]] * [[Marta Grom]] (1922–1978) * [[Marija Grošelj]] (1881–1961) * [[Janez Gruden]] (1887–1930) * [[Slavko Grum]] (1901–1949) * [[Anastasius Grün]] (1806–1876) * [[Herbert Grün]] (1925–1961) * [[Karel Gržan]] (* 1958) * [[Milan Guček]] (1917–1982) * [[Franc Gumilar]] (1890–1973) * [[Ožbalt Gutsman]] (1725–1790) == H == * [[Vladimir Habjan]] (* 1957) * [[Vlado Habjan]] (1919–2003) * [[Matevž Hace]] (1910–1979) * [[Josip Hacin]] (1881–1957) * [[Maja Haderlap]] (* 1961) * [[Kristina Hafner]] (1893–1969) * [[Fabjan Hafner]] (1966–2016) * [[Jože Hameršak]] (1895–1967) * ([[Peter Handke]] (* 1942)) * [[Barbara Hanuš]] (* 1960) * [[Milka Hartman]] (1902–1997) * [[Herman Koroški]] (~1100–1160) * [[Ivanka Hergold]] (1943–2013) * [[Peter Hicinger]] (1812–1867) * [[Andrej Hieng]] (1925–2000) * [[Jožef Hirnök]] (1957–2024) * [[Matevž Hladnik]] (1806–1865) * [[Barbka Höchtl]] (1860–po 1917) * [[Darja Hočevar]] (* 1955) * [[Zoran Hočevar]] (* 1944) * [[Branko Hofman]] (1929–1991) * [[Mihaela Hojnik]] Barišič (1946–2008) * [[Karel Holec]] (* 1969) * [[Andraš Horvat]] (18. stoletje–19. stoletje) * [[Jože Horvat]] (* 1942) * [[Ivan Hribar]] (1851–1941) * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] (1937–1997) * [[Oskar Hudales]] (1905–1968) * [[Zoran Hudales]] (1907–1982) * [[Jože Hudeček]] (1937–2011) * [[Mohor Hudej]] (* 1968) * [[Anita Hudl]] (1946–2012) * [[Marko Hudnik]] (1931–2025) == I == * [[Ožbalt Ilaunig]] (1876–1945) * [[Alojz Ihan]] (1961–2026) * [[Anton Ingolič]] (1907–1992) * [[Andrej Inkret]] (1943–2015) * [[Franc Ivanoci]] (1857–1913) * [[Andrej Ivanuša]] (* 1958) * [[Marijan Ivanuša]] (* 1966) == J == * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) * [[Helena Jaklič]] (1912–1992) * [[Josip Jaklič]] (1872–1894) * [[Jure Jakob]] (* 1977) * [[Gitica Jakopin]] (1928–1996) * [[Tone Jakše]] (* 1944) * [[Janez Jalen]] (1891–1966) * [[Tatjana Jamnik]] (* 1976) * [[Ivan Jan]] (1921–2007) * [[Drago Jančar]] (* 1948) * [[Ivan Janežič]] (1855–1922) * [[Stanko Janežič]] (1920–2010) * [[Gustav Januš]] (* 1939) * [[Jurij Japelj]] (1744–1807) *[[Marko Jarc]] (* 1957) * [[Miran Jarc]] (1900–1942) * [[Mirko Javornik]] (1909–1986) * [[Jože Javoršek]] (pravo ime Jože Brejc) (1920–1990) * [[Milan Jazbec]] (* 1956) * [[Ernest Jazbinšek]] (* 1944) * [[Branko Jeglič]] (1903–1920) * [[Ciril Jeglič]] (1897–1988) * [[Amalija Jelen Mikša]] (* 1953) * [[Vitomir Feodor Jelenc]] (1885–1922) *[[Aleš Jelenko]] (* 1986) * [[Dušan Jelinčič]] (* 1953) * [[Nikolaj Jeločnik]] (1919–1993) * [[Simon Jenko]] (1835–1869) * [[Vida Jeraj]] (1875–1932) * [[Luka Jeran]] (1818–1896) * [[Frančišek Jerant|Frančišek (Aco) Jerant]] (* 1969) * [[Zoran Jerin]] (1925–2005) * [[Marjetka Jeršek]] (* 1961) * [[Milan Jesih]] (* 1950) * [[Franc Jeza]] (1916–1984) * [[Erica Johnson Debeljak]] (* 1961) * [[Angela Gelč Jontes]] (1906–1973) * [[Ivan Jontez]] (1902–1979) * [[Stanko Jost]] (1944–2022) * [[Dušan Jovanović]] (1939–2020) * [[Guido Jožef Jug|Guido (Gvidon/Zlatko) Jožef Jug]] (1899—po? 1937) * [[Boris Jukić]] (* 1947) * [[Luna Jurančič Šribar]] (* 1981) * [[Branka Jurca]] (1914–1999) * [[Ruda Jurčec]] (1905–1975) * [[Josip Jurčič]] (1844–1881) * [[Edelman Jurinčič]] (* 1952) * [[Terezija Justinek]] (* 1950) == K == * [[Janko Kač]] (1891–1952) * [[Milan Kajč]] (1910–1982) * [[Janez Kajzer]] (1938–2026) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Mija Kalan]] (1927–1997) * [[Mara Kalan]] (* 1934) * [[Uroš Kalčič]] (1951–2020) * [[Štefan Kališnik]] (1929–2004) * [[Varja Kališnik]] (* 1959) * [[Ignac Kamenik]] (1926–2002) * [[Janoš Kardoš]] (1801–1873) * [[Štefan Kardoš]] (* 1966) * [[Alma Maksimiljana Karlin]] (1889–1950) * [[Igor Karlovšek]] (* 1958) * [[Janja Kastelic]] - Mojca (* 1940) * [[Jože Kastelic]] (1913–2003) * [[Peter Kavalar]] (1939–1999) * [[Vladimir Kavčič]] (1932–2014) * [[Irena Kazazić]] (* 1972) * [[Franc Kejžar]] (* 1944) * [[Damjana Kenda Hussu]] * [[Jakob J. Kenda]] (* 1973) * [[Jože Kerenčič]] (1913–1941) * [[Aksinja Kermauner]] (* 1956) * [[Taras Kermauner]] (1930–2008) * [[Janko Kersnik]] (1852–1897) * [[Rudi Kerševan]] (* 1941) * [[Frank Kerže]] (1876–1961) * [[Ladislav Kiauta]] (1914–1990) * [[Urška Klakočar Zupančič]] (* 1977) * [[Apolonija Klančar]] * [[Juro Kislinger]] (1931–1999) * [[Milan Kleč]] (* 1954) * [[Jožef Klekl (starejši)|Jožef Klekl]] (1874–1948) * [[Jožef Klekl (mlajši)|Jožef Klekl]] (1879–1936) * [[Simona Klemenčič]] (* 1971) * [[Matjaž Klemše]] (* 1978) * [[Miha Klinar]] (1922–1983) * [[Ivanka Klopčič Casar]] (* 1945) * [[Matjaž Kmecl]] (* 1934) * [[Marija Kmet]] (1891–1974) * [[Fran Josip Knaflič]] (1879–1949) * [[Janko Kleibencetl]] (1930–2009) * [[Andrew Kobal]] (1899–1988) * [[Aleksij Kobal]] (* 1962) * [[Darinka Kobal]] (* 1946) * [[Fran Kobal]] (1881–1937) * [[Edvard Kocbek]] (1904–1981) * [[Fran Kocbek]] (1863–1930) * [[Matjaž Kocbek]] (1946–2013) * [[Vlady Kociancich]] (1941–2022) (argentinska) * [[Stanko Kociper]] (1917–1998) * [[Alojz Kocjančič]] (1913–1991) * [[Anton Kocjančič]] (1884–1962) * [[Cvetka Kocjančič]] (* 1949) * [[Aleksandra Kocmut]] (* 1976) * [[Jiři Kočica]] (* 1966) * [[Anton Koder]] (1851–1918) * [[Zdenko Kodrič]] (* 1949) * [[Agnes Kojc]] (* 1996) * [[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) * [[Tatjana Kokalj]] (* 1956) * [[Nina Kokelj]] (* 1972) * [[Andrej Kokot]] (1936–2012) * [[Boris Kolar]] (* 1960) * [[Kazimir Kolar]] (* 1979) * [[Marjan Kolar]] (1933–2017) * [[Peter Kolar]] (1855–1908) * [[Jana Kolarič]] (* 1954) * [[Franc Kolenc]] (1903–1985) * [[Janez Kolenc (1922)|Janez Kolenc]] (1922–2014) * Dominik Koletnik * [[Emanuel Kolman]] (1917–1987) * [[Karolina Kolmanič]] (1930–2020) * [[Mihael Kološa]] (1846–1906) * [[Peter Kolšek]] (1951–2019) * [[Vito Komac]] (* 1952) * [[Manica Koman]] (1880–1961) * [[Mirt Komel]] (* 1980) * [[Miklavž Komelj]] (* 1973) * [[Viktor Konjar]] (1935–2017) * [[Ignac Koprivec]] (1907–1980) * [[Janez Koprivnik]] (1849–1912) * [[Klemen Kordež]] (* 1985) * [[Minka Korenčan]] (1920–2009) * [[Darja Korez Korenčan]] * [[Gregor Koritnik|Gregor (Griša) Koritnik]] (1886–1967) * [[Ivan Korošec (1924)|Ivan Korošec]] (1924–2015) * [[Ivanka Korošec]] (* 1947?) * [[Borut Korun]] (* 1946) * [[Marko Kos]] (1925–2020) * [[Matevž Kos]] (* 1966) * [[Anton Kosi]] (1864–1945) * [[Ciril Kosmač]] (1910–1980) * [[Tomaž Kosmač]] (* 1965) * [[Josip Kostanjevec]] (1864–1934) * [[Vinko Košak]] (1903–1942) * [[Jožef Košič]] (1788–1867) * [[Niko Košir]] (1919–2000) * [[Miran Košuta]] (* 1960) * [[Miroslav Košuta]] (1936–2026) * [[Tomaž Kotnik]] (* 1976) * [[Frida Kovač]] (1908–1996) * [[Polonca Kovač]] (* 1937) * [[Tita Kovač]] (1930–2016) * [[Ivan Kovačič]] - Soški (1873–1936) * [[Jani Kovačič]] (* 1953) * [[Lojze Kovačič]] (1928–2004) * [[Vladimir Kovačič]] (* 1953) * [[Števan Kovatš]] (1866–1945) * [[Kajetan Kovič]] (1931–2014) * [[Ferdo Kozak]] (1894–1957) * [[Juš Kozak]] (1892–1964) * [[Primož Kozak]] (1929–1981) * [[France Kozar]] (1904–1944) * [[Lojze Kozar]] (1910–1999) * [[Marija Kozar Mukič]] (* 1952) * [[Branimir Kozinc]] (1890–1975) * [[Darinka Kozinc]] (* 1953) * [[Željko Kozinc]] (* 1939) * [[Alenka Koželj]] (* 1980) * [[Lojz Kraigher]] (1877–1959) * [[Nada Kraigher]] (1911–2000) * [[Karel Krajcar]] (1936–2018) *[[Maja B. Kranjc]] * [[Matej Krajnc]] (* 1975) * [[Vanja Krajnc]] (* 1977) * [[Frančišek Kralj]] (1875–1958) * [[Gašper Kralj]] (* 1974) * [[Lado Kralj]] (1938–2022) * [[Vladimir Kralj]] (1901–1969) * [[Helena Kraljič]] (* 1971) * [[Marijan Kramberger]] (1938–2015) * [[Nataša Kramberger]] (* 1983) * [[Ted Kramolc]] (1922–2013) * [[Jože Kranjc]] (1904–1966) * [[Miško Kranjec]] (1908–1983) * [[Dragica Krapež]] (* 1955) * [[Borut Kraševec]] (* 1973) * [[Bogomila Kravos]] (* 1948) * [[Marko Kravos]] (* 1943) * [[Jela Krečič]] (* 1979) * [[Tadeja Krečič Scholten]] (* 1961) * [[Bratko Kreft]] (1905–1996) * [[Lena Kregelj]] * [[Minka Krejan]] (r. Češnjevar; ps. Marta Kmet) (* 1929–2009) * [[Janez Evangelist Krek]] (1865–1917) * [[Sebastijan Krelj]] (1538–1567) * [[Manka Kremenšek Križman]] (* 1964) * [[Anton Krempl]] (1790–1844) * [[Ivanka Kremžar]] (1878–1954) * [[Marko Kremžar]] (1928–2021) * [[Nina Kremžar]] * [[Rudolf Kresal]] (1905–1975) * [[Maruša Krese]] (1947–2013) * [[Samo Kreutz]] (* 1975) *[[Ada Kristan]] (1873–1925) * [[Etbin Kristan]] (1867–1953) * [[Jože Krivec]] (1916–1991) * [[Igor Krivokapič]] (* 1965) * [[Jernej Križaj]] (1838–1890) * [[Rade Krstić]] (1960–2018) * [[Minka Krvina]] (1929–2002) * [[Špela Kuclar]] (* 1972) * [[Floriš Kühar]] (1893–1943) * [[Janoš Kühar]] (1901–1987) * [[Števan Kühar (slovstveni folklorist))|Števan Kühar]] (1882–1915) * [[Števan Kühar (duhovnik)|Števan Kühar]] (1887–1922) * [[Števan Kühar (novinar)|Števan Kühar]] (1890–1963) * [[Mirko Kuhel]] (1904–1958) * [[Ivan Kuk]] (1823–1864) * [[Roman Kukovič]] (* 1956) * [[Filip Kumbatovič Kalan]] (1910–1989) * [[Mojca Kumerdej]] (* 1964) * [[Mirko Kunčič]] (1899–1984) * [[France Kunstelj]] (1914–1945) * [[Benedikt Kuripečič]] (~1490–?) * [[Eva Kurnik]] (* 1997) * [[Blaž Kutin]] (1970–2025) * [[Mikloš Küzmič]] (1737–1804) * [[Štefan Küzmič]] (1723–1779) * [[Zofka Kveder]] (1878–1926) == L == * [[Ivan Lah]] (1881–1938) * [[Feri Lainšček]] (* 1959) * [[Evgen Lampe]] (1874–1918) * [[Frančišek Lampe]] (1859–1900) * [[Mara Lamut]] (1884–1970) * [[Janez Langerholz]] (1880–1948) * [[Jedrt Lapuh Maležič]] (* 1979) * [[Josip Lavrič]] (1845–1900) * [[Janko Lavrin]] (1887–1986) * [[Josip Lavtižar]] (1851–1943) *[[Vanja Lebar Varga]] (* 1974) * [[Vesna Lemaić]] (* 1981) * [[Mart Lenardič]] (* 1963) * [[Mirko Lenaršič]] (1882–1966) * [[Davorin Lenko]] (* 1984) * [[Tomaž Letnar]] (* 1963) * [[Fran Levstik]] (1831–1887) * [[Vladimir Levstik]] (1886–1957) * [[Anton Leskovec]] (1891–1930) * [[Mirana Likar Bajželj]] (* 1961) * [[Joža Likovič]] (1900–1970) * [[Anton Tomaž Linhart]] (1756–1795) * [[Milan Lipovec]] (1912–1997) * [[Florjan Lipuš]] (* 1937) * [[Manica Lobnik]] (1927–1974) * [[Danilo Lokar]] (1892–1989) * [[Jakob Lorber]] (1800–1864) * [[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) * [[Joža Lovrenčič]] (1890–1952) * [[Joža J. Lovrenčič]] (1921–1992) * [[Evgen Lovšin]] (1895–1987) * [[Blaž Lukan]] (* 1955) * [[Matjaž Lunaček]] (* 1950) *[[Andrej Lupinc]] (* 1961) * [[Adam Lutar]] (1887–1972) * [[Gregor Lutar]] (1841–1925) * [[Mihael Lutar]] († po 1651) * [[Mikloš Lutar]] * [[Pavel Lutar]] * [[Pavel Lužan]] (* 1946) * [[Štefan Lülik]] (?–1847) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) == M == * [[Bogomir Magajna]] (1904–1963) * [[France Magajna]] (1895–1971) * [[Eva Mahkovic]] (* 1986) * [[Tomaž Mahkovic]] (* 1963) * [[Anton Mahnič]] (1850–1920) * [[Matija Majar]] (1809–1892) *[[Ksenija Majcen]] (* 1963) * [[Stanko Majcen]] (1888–1970) * [[Gregor Majdič]] (* 1967) * [[Nina Majer]] (* 1955) * [[Svetlana Makarovič]] (* 1939) * [[Andrej Makuc]] (* 1951) * [[Vitan Mal]] (* 1946) * [[Franc Malavašič]] (1818–1863) * [[Ivan Malavašič]] (1927–2019) * [[Tatjana Malec]] (1936–2007) * [[Mimi Malenšek]] (1919–2012) * [[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) * [[Miroslav Malovrh]] (1861–1922) * [[Valentin Mandelc]] (1837–1872) * [[Marjan Marinc]] (1921–1990) * [[Ivan Marinčič]] (1907–1975) * [[Katarina Marinčič]] (* 1968) * [[Josip Marinko]] (1848–1921) * [[Marjan Marinšek]] (1941–2011) * [[Milan Markelj]] (* 1946) * [[Eva Markun]] (* 1990) * [[Rudolf Marn]] (1875–1947) * [[Marijan Marolt]] (1902–1972) * [[Bojan Martinec]] (1954–2023) * [[Ana Marwan]] (* 1980) (slovensko-avstrijska) * [[Fran Maselj - Podlimbarski]] (1852–1917) * [[Miha Mate]] (1942–2006) * [[Ivan Matičič]] (1887–1979) * [[Nada Matičič]] (1922–2004) * [[Dijana Matković]] (* 1984) * [[Neža Maurer]] (1930–2025) * [[Karel Mauser]] (1918–1977) * [[Miha Mazzini]] (* 1961) * [[Andrej Medved]] (1947–2026) * [[Pavel Medvešček]] (1933–2020) * [[Danica Melihar Lovrečič]] (1911–2005) * [[Janez Menart]] (1929–2004) * [[Tanja Mencin]] (* 1965) * [[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Majda Mencinger]] (* 1935) * [[Dušan Merc]] (* 1952) * [[Marija Mercina]] (* 1948) * [[Ace Mermolja]] (* 1951) * [[Bojan Meserko]] (* 1957) * [[Tadej Meserko]] (* 1984) * [[Elena Messner]] (* 1983) * [[Janko Messner]] (1921–2011) * [[Ivanka Mestnik]] (* 1934) * [[Erna Meško]] (1911–1999) * [[Ksaver Meško]] (1874–1964) * [[Dušan Mevlja]] (1920–2008) * [[Domen Mezeg]] (* 1986) * [[Marjanca Mihelič]] (* 1959) * [[Mira Mihelič]] (1912–1985) * [[Tine Mihelič]] (1941–2004) * [[Miloš Mikeln]] (1930–2014) * [[Branko Miklavc]] (1922–2011) * [[Nevenka Miklič Perne]] (* 1982) * [[Franc Mikša]] (* 1953) * [[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] (1886–1965) * [[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Frane Milčinski - Ježek]] (1914–1988) * [[Vesna Milek]] (* 1971) * [[Jolka Milič]] (1926–2021) * [[Ivan Minatti]] (1924–2012) * [[Marija Mislej]] (1936–1990) * [[Tone Mizerit]] (* 1944) * [[Frank Mlakar]] (1913–1967) * [[Janko Mlakar]] (1874–1953) * [[Peter Mlakar]] (* 1951) * [[Rudi Mlinar]] (* 1950) * [[Kristijan Močilnik]] (* 1960) * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] (1894–1958) * [[Vinko Möderndorfer]] (* 1958) * [[John Modic]] (1922–2000) * [[Milena Mohorič]] (1905–1972) * [[Ivan Molek]] (1882–1962) * [[Mary Molek]] (1909–1982) * [[Dušan Moravec]] (1920–2015) * [[Andrej Morovič]] (1960–2022) * [[Jože Moškrič]] (1902–1943) * [[Marjan Moškrič]] * [[Marjana Moškrič]] (* 1958) * [[Brane Mozetič]] (* 1958) * [[Ivan Mrak]] (1906–1986) * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ludvik Mrzel]] (1904–1971) * [[Desa Muck]] (* 1955) * [[Anja Mugerli]] (* 1984) * [[Francek Mukič]] (* 1952) * [[Joži Munih Petrič]] (1906–1996) == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] (1867–1940) * [[Miha Naglič]]? (* 1952) * [[Boštjan Narat]] (* 1976) * [[Ivan Nemec]] (1907–1976) * [[Nika Nikolič]] * [[Bogdan Novak]] (1944–2026) * [[Boris A. Novak]] (* 1953) * [[Božidar Novak]] (* 1965) * [[Franc Novak (etnološki zbiralec)|Franc Novak]] (1791–1836) * [[Franci Novak]] (* 1969) * [[Iva L. Novak]] (* 1986) * [[Lojze Novak]] (1927–1986) * [[Luka Novak]] (* 1963) * [[Maja Novak]] (* 1960) * [[Marjeta Novak Kajzer]] (* 1951) * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] (1903–1956) * [[Zvonko Novak]] (1882–1953) * [[Lela B. Njatin]] (* 1963) * [[Anton Novačan]] (1887–1951) * [[France Novšak]] (1916–1991) * [[Tomo Novosel]] (* 1989) == O == * [[Teja Oblak]] (* 1983) * [[Vasja Ocvirk]] (1920–1985) * [[Blaž Ogorevc]] (1951–2025) * [[Josip Ogrinec]] (1844–1879) * [[Maša Ogrizek]] (* 1973) * [[Fani Okič]] (1924–2019) * [[Nejka Omahen]] (* 1983) * [[Marija Oprešnik]] (* 1951) * [[Andrej Orehek]] (1878–1935) * [[Iztok Osojnik]] (* 1951) * [[Josip Osti]] (1945–2021) * [[Ferenc Ošlaj]] (1883–1932) * [[Vinko Ošlak]] (* 1947) * [[Jelka Ovaska]] (* 1947) * [[Joško Oven]] (1890–1947) * [[Irma Ožbalt]] (* 1926) == P == * [[Jože Pacek]] (* 1945) * [[Miha Frančišek Paglovec]] (1679–1759) * [[Josip Pagliaruzzi]] (1859–1885) * [[Boris Pahor]] (1913–2022) * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] (1888–1964) * [[Jožef Pajek]] (1843–1901) * [[Pavlina Pajk]] (1854–1901) * [[France Papež]] (1924–1996) * [[Albert Papler]] (1914–2002) * [[Tone Partljič]] (* 1940) * [[Lara Paukovič]] (* 1993) *[[Saša Pavček]] (* 1960) *[[Tone Pavček]] (1928–2011) * [[Avgust Pavel]] (1886–1946) * [[Irena Pavlič]] (1934–2022) * [[Jana Pavlič]] (* 1962) * [[Mile Pavlin]] (1926–2002) * [[Rudolf Pečjak]] (1891–1940) * [[Vid Pečjak]] (1929–2016) *[[Franc Pečnik]] (1948−2017) * [[Vanja Pegan]] (* 1967) * [[Franc Henrik Penn]] (1838–1918) * [[Janko Perat]] (1921–2001) * [[Katja Perat]] (* 1988) * [[Tone Perčič]] (* 1954) * [[Saša Pergar]] (* 1977) * [[Pavel Perko]] (1877–1870) * [[Franc Pernišek]] (1907–1999) * [[Ela Peroci]] (1922–2001) * [[Mateja Perpar]] (* 1974) * [[Ivan Perša]] (1861–1935) * [[Tone Peršak]] (* 1947) * [[Aleksander Peršolja]] (1944–2026) * [[Bruna Marija Pertot]] (* 1937) * [[Rajko Perušek]] (1854–1917) * [[Metka Peserl]] (* 1976) * [[Luiza Pesjak]] (1828–1898) * [[Barbara Pešut]] (z več psevdonimi) * [[Žarko Petan]] (1929–2014) * [[Davorin Petančič]] (1910–1983) * [[Mojca Petaros]] (* 1998) * [[Branko Petauer]] (* 1961) * [[Jože Petek (novinar)|Jože Petek]] (1920–1993) * [[Milan Petek Levokov]] (* 1960) * [[Jože Peternelj]] (1927–2013) * [[Vlado Peteršič]] (1926–1999) * [[Janez Petkoš]] (1947–2023) * [[Biografija osebe|Karl Petrič]] (* 1964) * [[Dragan Petrovec]] (* 1952) * [[Metod Pevec]] (* 1958) * [[Zoran Pevec]] (* 1955) * [[France Pibernik]] (1928–2021) * [[Renata Picej]] ? * [[Boris Pintar]] (* 1964) * [[Miha Pintarič]] (* 1963) * [[Zlatka Pirnat Cognard]] (1912–2009) * [[Klemen Pisk]] (* 1973) * [[Mojca Pišek]] ( * 1985) * [[Zora Piščanc]] (1912–1989) * [[Jan Plestenjak (pisatelj)|Jan Plestenjak]] (1899–1947) * [[Stane Pleško]] (1923–1995) * [[Tatjana Plevnik]] (* 1951) * [[Janez Podboj]] (1848–1910)? * [[Simona Podergajs Fajgelj]] (* 1960) * [[Josip Podmilšak]] (1845–1874) * [[Tomo Podstenšek]] (* 1981) * [[Barbara Pogačnik]] (* 1973) * [[Bogdan Pogačnik]] (1921–2005) * [[Tone Polda]] (1917–1945) * [[Radko Polič (starejši)|Radko Polič]] (1919–1988) * [[Vasko Polič]] (1940–2023) * [[Denis Poniž]] (* 1948) * [[Rok Poles]] (* 1973) * [[Boštjan Potokar]] (* 1959) * [[Jure Potokar]] (* 1956) * [[Ludve Potokar]] (1923–1965) * [[Ivan Potrč]] (1913–1993) * [[Andrej Praprotnik]] (1827–1895) * [[Vasja Predan]] (1930–2021) * [[Zoran Predin]] (* 1958) * [[Aleksij Pregarc]] (* 1936) * [[Ivan Pregelj]] (1883–1960) * [[Sebastijan Pregelj]] (* 1970) * [[Arjan Pregl]] (* 1973) * [[Sanja Pregl]] (* 1970) * [[Slavko Pregl]] (1945–2026) * [[Tatjana Pregl Kobe]] (* 1946) * [[Franček Prelog]] (1922–1943) * [[Ljuba Prenner]] (1906–1977) * [[Janez Prepeluh]] (1923–1969) * [[Prežihov Voranc]] (pravo ime Lovro Kuhar) (1893–1950) * [[Bert Pribac]] (1933–2020) * [[Janko Prunk]] (* 1942) * [[Marjan Pungartnik]] (* 1948) * [[Ivan Pucelj]] (1877–1945) * [[Milan Pugelj]] (1883–1929) * [[Helena Puhar]] (1920–1968) * [[Franc Puncer (pisatelj)|Franc Puncer]] (1934–1994) * [[Frane Puntar]] (1936–2013) * [[Vilma Purič]] (* 1966) * [[Jožef Pustai]] (1864–1934) * [[Ludvik Puš]] (1896–1989) * [[Marijan Pušavec]] (* 1962) * [[Jana Putrle Srdić]] (* 1975) == R == *[[Anja Radaljac]] * [[Marko Radmilovič]] (* 1964) * [[Božidar Radoš]] (* 1937) * [[Pavle Rak]] (* 1950) * [[Janja Rakuš]] * [[Vendel Ratkovič]] (1834–1907) * [[Davorin Ravljen]] (1898–1965) * [[Matevž Ravnikar]] (1776–1845) * [[Vili Ravnjak]] (* 1960) * [[Nežka Raztresen]] (1928–2013) * [[Mateja Reba]] (* 1962) * [[Tomo Rebolj]] - [[Aaron Kronski]] (1954–2020) * [[Alojz Rebula]] (1924–2018) * [[Maksimilijan Redeskini]] (1740–1814) * [[Radivoj Rehar]] (1894–1969) * [[Magda Reja]] (* 1960) * [[Izidor Rejc]] (* 1936) * [[Alojzij Remec]] (1886–1952) * [[Miha Remec]] (1928–2020) * [[Vera Remic Jager]] (1920–1999) * [[Primož Repar]] (* 1967) * [[Borivoj Repe]] (* 1940) * [[Peter Rezman]] (* 1956) * [[Ivan Ribič]] (1920–1982) * [[Josip Ribičič]] (1886–1969) * [[Petja Rijavec]] (* 1971) * [[Dragotin Ferdinand Ripšl]] (1820–1887) * [[Vid Rižner]] (1793–1861) * [[Simona Rituper]] (* 1974) * [[Ivan Rob]] (1908–1943) * [[Anton Zvonko Robar]] (* 1928) * [[Ivan Robida]] (1871–1941) * [[Jože Rode]] (1936–2020) * [[Matija Rode]] (1879–1961) * [[Edo Rodošek]] (1932–2021) * [[Janko Rogelj]] (1895–1974) * [[Fran Rojec]] (1867–1939) * [[Fran Roš]] (1898–1976) * [[Pavla Rovan]] (1908–1999) * [[Andrej Rot]] (* 1953) * [[Braco Rotar]] (* 1942) * [[Leopoldina Rott]] (1849–1942) * [[Alojz Rovan]] (1870–1891) * [[Roman Rozina]] (* 1960) * [[Gregor Rozman]] (* 1974) * [[Ivan Rozman (književnik)|Ivan Rozman]] (1873–1960) * [[Jožef Rozman (1801–1871)|Jožef Rozman]] (1801–1871) * [[Jožef Rozman (1812–1874)|Jožef Rozman]] (1812–1874) * [[Smiljan Rozman]] (1927–2007) * [[Marjan Rožanc]] (1930–1990) * [[Andraž Rožman]] (* 1983) * [[Branko Rudolf]] (1904–1987) * [[Franček Rudolf]] (* 1944) * [[Mojca Rudolf]] (* 1966) * [[Neva Rudolf]] (1934–2014) * [[Vida Rudolf]] (1900–1993) * [[Samo Rugelj]] (* 1966) * [[Aldo Rupel]] (* 1941) * [[Dimitrij Rupel]] (* 1946) * [[Žiga Rus]] * [[Miran Rustja]] (* 1957) * [[Ernest Ružič]] (1941–2020) == S == * [[Jakob Sabar]] (1802/03–1863) * [[Jožef Sakovič]] (1874–1930) * [[Zora Saksida]] (1921–2012) * [[Anka Salmič]] (1902–1969) * [[Anej Sam]] (* 1947) * [[Petra Samec]] (* 1980) * [[Rok Sanda]] (* 1985) * [[Smiljan Samec]] (1912–1995) * [[Ana Schnabl]] (* 1985) * [[Bojan Schwentner]] (* 1957) * [[Tone Seliškar]] (1900–1969) * [[Štefan Selmar]] (1820–1877) * [[Peter Semolič]] (* 1967) * [[Mihael Sever Vanečaj]] (1699–1750) * [[Sonja Sever]] (1900–1995) * [[Štefan Sijarto]] (1765–1833) * [[Aleš Sila (pisatelj)|Aleš Sila]] (* 1976) * [[Samo Simčič]] (* 1946) * [[Zorko Simčič]] (* 1921) * [[Robert Simonišek]] (* 1977) * [[Barbara Simoniti]] (* 1963) * [[Veronika Simoniti]] (* 1967) * [[Muanis Sinanović]] (* 1989) * [[Sandi Sitar]] (* 1937) * [[Anica Sivec (pisateljica)|Anica Sivec]] (* 1936) * [[Ivan Sivec]] (* 1949) * [[Adam Skalar]] (?–1658) * [[Selma Skenderović]] (* 2001) * [[Jakob Sket]] (1852–1912) * [[Valerija Skrinjar]] Tvrz (1928–2023) * [[Andrej E. Skubic]] (* 1967) * [[Anton Slabe]] (1889–1969) * [[Miroslav Slana]] (1949–2019) * [[Julij Slapšak]] (1874–1951) * [[Svetlana Slapšak]] (* 1948) * [[Janoš Slepec]] (1872–1936) * [[Franc Valentin Slemenik]] (1843–1871) * [[France Slokan]] (1906–1998) * [[Ina Slokan]] (r. Javornik) (1910–1989) * [[Jožef Smej]] (1922–2020) * [[Štefan Smodiš]] (1758–1799) * [[Barica Smole]] (* 1948) * [[Dominik Smole]] (1929–1992) * [[Breda Smolnikar]] (* 1941) * [[Jože Snoj]] (1934–2021) * [[Ladislav Sobotin]] (18. stoletje) * [[France Sodja]] (1914–2007) * [[Marko Sosič]] (1958–2021) * [[Sarival Sosič]] (* 1962) * [[Ivko Spetič Magajna]] * [[Dominik Srienc]] (* 1984) * [[Kristo Srienc]] (1910–2002) * [[Jasna Branka Staman]] (* 1961) * [[Leopold Stanek]] (1908–1970) * [[Tončka Stanonik]] (* 1949) * [[Karl Starc]] (1920–1944) * [[Josip Stare]] (1842–1907) * [[Erna Starovasnik]] (1919–1977) * [[Lucija Stepančič]] (* 1969) * [[Marko Sterle]] (1936–2004) * [[Urška P. Sterle]] (* 1979) * [[Ljudevit Stiasny]] (1862–1936) * [[Peter Stopar]] (pravo ime Mitja Zalokar) (* 1946) * [[Majda Strašek Januš]] * [[Anton Stražar]] (1895–1959) * [[Magda Stražišar]] - "Magduška" (1920–1997) * [[Janez Strehovec]] (* 1950) * [[Josip Stritar]] (1836–1923) * [[Gregor Strniša]] (1930–1987) * [[Gustav Strniša]] (1887–1970) * [[Štefa Strojnik]] (1891–1952) * [[Ahacij Stržinar]] (1676–1741) * [[Jana Stržinar]] (* 1963) * [[Primož Sturman]] (* 1980) * [[Josip Suchy]] (1869–1941) * [[Janez Suhadolc]] (* 1942) ? * [[Leopold Suhodolčan]] (1928–1980) * [[Nataša Sukič]] (* 1962) * [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] (1850–1895) * [[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Mihael Svetec]] * [[Irena Svetek]] (* 1975) * [[Ana Svetel]] (* 1990) * [[Ivo Svetina]] (* 1948) * [[Janez Svetina]] (1941–1991) * [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] (* 1970) * [[Stanko Svetina]] (1888–1919) * [[Magdalena Svetina Terčon]] (* 1968) * [[Tone Svetina]] (1925–1998) * [[Sándor Szúnyogh]] (1942–1998) == Š == * [[David Šalamun]] (1974–2015) * [[Tomaž Šalamun]] (1941–2014) * [[Dušan Šarotar]] (* 1968) * [[Ivan Šašelj]] (1859–1944) * [[Vlado Šav]] (1945–2008) * [[Franc Šbül]] (1825–1864) * [[Drago Šega]] (1918–2004) *[[Ivan Šega]] (* 1939) * [[Milan Šega]] (1915–1998) * [[Rudi Šeligo]] (1935–2004) * [[Igor Šentjurc]] (1927–1996) * [[Slavo Šerc]] (* 1959) * [[Franc Šetinc]] (1929–2016) * [[Tone Šifrer]] (1911–1942) * [[Gustav Šilih]] (1893–1961) * [[Milena Šimunič]] (* 1957) * [[Damijan Šinigoj]] (* 1964) * [[Črtomir Šinkovec]] (pravo ime Adolf Šinkovec) (1914–1983) * [[Karel Širok]] (1889–1942) * [[Mojca Širok]] (* 1968) * [[Azra Širovnik]] (* 1954) * [[Igor Škamperle]] (* 1962) * [[Tone Škarja]] (1937–2020) * [[Denis Škofič]] (* 1985) * [[Simona Škrabec]] (* 1968) * [[Stanislav Škrabec]] (1844–1918) * [[Polona Škrinjar]] (* 1946) * [[Angelca Škufca]] (1932–2020) * [[Vinko Šmajs]] (1924–2016) * [[Jože Šmit]] (1922–2004) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) * [[Ivo Šorli]] (1877–1958) * [[Branko Šömen]] (* 1936) * [[Tanja Špes]] * [[Jakob Špicar]] (1884–1970) * [[Luj Šprohar]] (* 1952) * [[Katja Špur]] (1908–1991) * [[Franc Šrimpf]] (1924–1999) * [[Franček Štabuc]]? (1919–1944) * [[Tamara Štajner]] (* 1987) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Milan Štante]] (1930–1999) * [[Marcel Štefančič]] (* 1960) * [[Vladimir P. Štefanec]] (* 1964) * [[Aleš Šteger]] (* 1973) * [[Zoran Šteinbauer]] (* 1965) * [[Artur Štern]] (* 1965) * [[Anton Števanec]] (1861–1921) * [[Nelda Štok Vojska]] (* 1943) * [[Jaka Štoka]] (1867–1922) * [[Leon Štorman|Leon (Lev) Štorman]] (objavljal 1887-93) * [[France Jaroslav Štrukelj]] (1841–1895) * [[Ivan Štrukelj (duhovnik)]] (1869–1948) * [[Jože Štucin]] (* 1955) * [[Helena Šuklje]] (* 1970) * [[Klavdija Šumrada]] * [[Andrej Šuster]] (1768–1825) * [[Aleksa Šušulić]] (* 1961) * [[Marko Švabič]] (1949–1993) * [[Zmago Švajger]] (1910–1942) * [[Janez Švajncer]] (1920–2007) * [[Janez J. Švajncer]] (* 1948) * [[Jurij Švajncer]] (* 1988) * [[Marija Švajncer]] (* 1949) * [[Brina Švigelj-Mérat]] (* 1954) == T == * [[Vanja Tajnšek]] * [[Franc Talanji]] (1883–1959) * [[Anton Tanc]] (1887–1947) * [[Frank S. Tauchar]] (1886–1945) * [[Veno Taufer]] (1933–2023) * [[Ivan Tavčar]] (1851–1923) * [[Josip Tavčar]] (1920–1989) * [[Mara Tavčar]] (1882–1953) * [[Zora Tavčar]] (1928–2025) * [[Franc Temlin]] (17. stoletje–?) * [[Anton Terbovec]] (1882–1962) * [[David Terčon]] (* 1960) * [[Aleksander Terplan]] (1816–1858) * [[Kaja Teržan]] (* 1986) * [[Robert Titan Felix]] (* 1972) * [[Alja Tkačev|Alja Tkačev(a)]] (1934–1991) * [[Vida Tom Lasič]] (1920–1997) * [[Agata Tomažič]] (* 1977) * [[Bojan Tomažič]] (* 1958) * [[Jože Tomažič (pisatelj)|Jože Tomažič]] (1906–1970) * [[Andrej Tomažin]] (* 1988) * [[Jaka Tomc]] (* 1980) * [[Bernard Tomšič]] (1811–1856) * [[Ivan Tomšič]] (1838–1894) * [[Jakob Tomšič]] (1897–1994) * [[Ljudevit Tomšič]] (1843–1902) * [[Marjan Tomšič]] (1939–2023) * [[Matilda Tomšič Sebenikar]] (1847–1933) * [[Aljoša Toplak]] * [[Jože Topolovec]] (ps. [[Jože Haložan]]) (1934–2010) * [[Edo Torkar]] (* 1952) * [[Igor Torkar|Igor Torkar]] (pravo ime Boris Fakin) (1913–2004) * [[Bogomil Trampuž Bratina]] (1908–1974) * [[Suzana Tratnik]] (* 1963) * [[Valentin Tratnik (pisatelj)]] (* 1929) * [[Janez Trdina]] (1830–1905) * [[Vinko Trinkaus]] (1927–2010) * [[Marko Trobevšek]] (* 1965)? * [[Smiljan Trobiš]] (* 1956) * [[Davorin Trstenjak]] (1817–1890) * [[Primož Trubar]] (1508–1586) * [[Jurij Matej Trunk]] (1870–1973) * [[Ivan Tul]] (1877–1959) * [[Janž Tulščak]] (?–1594) * [[Tanja Tuma]] (* 1964) * [[Lavoslava Turk]] (1895–1979) * [[Metod Turnšek]] (1909–1976) * [[Aleksandra Turšič|Aleksandra (Sanda) Turšič]] (* 1940) * [[Ivan Tušek]] (1835–1877) == U == * [[Jože Udovič]] (1912–1986) * [[Drago Ulaga]] (1906–2000) * [[Evelina Umek]] (* 1939) * [[Jože Urbanija]] (1886–1955) * [[Orlando Uršič]] (* 1971) == V == * [[Anton Vadnal]] (1876–1935) * [[Erik Valenčič]] (* 1977) * [[Bazilij Valentin]] (1924–1997) *[[Žiga Valetič]] (* 1973) * [[Janko Valjavec (pisatelj)|Janko Valjavec]] (* 1962) * [[Josip Vandot]] (1884–1944) * [[Vinko Vasle]] (* 1949) * [[Ilka Vašte]] (1891–1967) * [[Narte Velikonja]] (1891–1945) * [[Sergej Verč]] (1947–2015) * [[Jože Vidic (kronist)|Jože Vidic]] (1926–2018) * [[Janez Vidmajer]] * [[Janja Vidmar]] (* 1962) * [[Josip Vidmar]] (1895–1992) * [[Milan Vidmar]] (1885–1962) * [[Jernej Vilfan]] (1940–2011) * [[Milan Vincetič]] (1957–2017) * [[Cene Vipotnik]] (1914–1972) * [[Janez Vipotnik]] (1917–1998) * [[Jani Virk]] (* 1962) * [[Andreja Virk Žerdin]] * [[Boris Višnovec]] (* 1936) * [[Emil Vodeb]] (1880–1921) * [[Božo Vodušek]] (1905–1978) * [[Marija Vogrič]] (1932–2016) * [[Silvester Vogrinec]] (* 1963) * [[Goran Vojnović]] (* 1980) * [[Marija Vojskovič]] (1915–1997) * [[Zlata Vokač]] (1926–1995) * [[Jože Volarič]] (1932–2012) * [[Zlata Volarič]] (1930–2008) * [[Mitja Vošnjak]] (1923–2003) * [[Erika Vouk]] (* 1941) * [[Ivan Vouk]] (1886–1951) * [[Joža Vovk]] (1911–1957) * [[Urban Vovk]] (* 1971) * [[Tomaž Vrabič]] (* 1954) * [[Vlado Vrbič]] (* 1955) * [[Franc Vrbnjak]] (*1792–?) * [[Tomislav Vrečar]] (* 1976) * [[Zarja Vršič]] (* 1993) * [[Tina Vrščaj]] (* 1987) * [[Drago Vresnik]] (1926–1992) * [[Lucijan Vuga]] (1939–2006) * [[Saša Vuga]] (1930–2016) * [[Stanko Vuk]] (1912–1944) * [[Tereza Vuk]] (1976–2024) * [[France Vurnik]] (1933–2023) == W == * [[Venceslav Winkler]] (1907–1975) * [[Borivoj Wudler]] (1932–1981) == Z == * [[Igor Zabel]] (1958–2005) * [[Jože Zadravec (1939)|Jože Zadravec]] (1939–2023) * [[Mihael Zagajšek]] (1739–1827) * [[Suzana Zagorc]] (* 1979) * [[Cvetko Zagorski]] (1916–2006) * [[Dane Zajc]] (1929–2005) * [[Lenart Zajc]] (* 1967) *[[Lucija Zajc]] * [[Zlatko Zajc]] (* 1951) * [[Rado Zakonjšek]] (1913–1999) * [[Kazimir Zakrajšek]] (1878–1958) * [[Rok Zavrtanik]] * [[Fran Zbašnik]] (1855–1935) * [[Andreja Zelinka]] (* 1961) * [[Anica Zidar]] (1936–2018) * [[Pavle Zidar]] (pravo ime Zdravko Slamnik) (1932–1992) * [[Ciril Zlobec]] (1925–2018) * [[Jaša Zlobec]] (1951–2011) * [[Ivan Zorec]] (1880–1952) * [[Ivo Zorman]] (1926–2009) * [[Božo Zuanella]] (1941–2025) * [[Dim Zupan]] (* 1946) * [[Janez Zupan]] (1944–2021) * [[John Zupan]] (1875–1950) * [[Sara Zupan]] (* 1986) * [[Tomo Zupan]] (1839–1937) * [[Vinko Zupan]] (1882–1915) * [[Vitomil Zupan]] (1914–1987) * [[Lojze Zupanc]] (1906–1973) * [[Peter Zupanc (pisatelj)|Peter Zupanc]] (* 1968) * [[Beno Zupančič]] (1925–1980) * [[Jacob Zupančič]] (1895–1980) * [[Katka Zupančič]] (1889–1967) * [[Mirko Zupančič]] (1925–2014) == Ž == * [[Lojze Jože Žabkar]] (1910–1983) * [[Vlado Žabot]] (* 1958) * [[Cilka Žagar]] (* 1939) * [[Janez Žagar]] (1903–1972) * [[Monika Žagar]] (* 1949) * [[Bronja Žakelj]] (* 1969) * [[Zdenka Žebre]] (1920–2011) * [[Matija Žegar]] (prva pol. 18. stoletja–?) * [[Marijana Željeznov Kokalj]] (1898–1964) * [[Štefan Žemlič]] (1840–1891) * [[Anica Žemlja]] (r. Omejc) (1875–1922) * [[Jožef Žemlja]] (1805–1843) * [[Irena Žerjal]] (1940–2018) * [[Branimir Žganjer]] (1919–1999) * [[Marjan Žiberna]] (* 1968) * [[Matjaž Žigon]] (1925–2015) * [[Milojka Žižmond Kofol]] (* 1948) * [[Darko Žlebnik]] (* 1951) * [[Damijana Žišt]] * [[Benjamin Žnidaršič]] (* 1959) * [[Fran Žnideršič]] (1866–1929) * [[Oton Župančič]] (1878–1949) * [[Bina Štampe Žmavc]] (* 1951) * [[Vilmoš Županek]] (1897–1978) * [[Jernej Županič]] (* 1982) * [[Branko Žužek]] (1921–2001) {{div col end}} == Glej tudi == * [[Društvo slovenskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev]] * [[Seznam slovenskih pisateljic]] * [[Seznam slovenskih mladinskih pisateljev]] * [[Seznam pisateljev znanstvene fantastike]] * [[Seznam slovenskih dramatikov]] * [[Seznam slovenskih pesnikov]] * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih prevajalcev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]] * [[Seznam slovenskih knjižničarjev]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji| ]] 57f3k2pe11uotea9688huev80azatug Seznam španskih pisateljev 0 32099 6752914 6752224 2026-09-19T19:17:19Z Doncsecz~slwiki 9581 /* M */ 6752914 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[pisatelj]]ev.''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ignacio Agusti]] (1913–1974) * [[Leopoldo Alas]] (1852–1901) * [[Caterina Albert]] (1869–1966) * [[Álvaro de Albornoz]] (1879–1954) * [[Mateo Alemán]] (1547–1615) * [[Gabriel Alomar]] (1873–1941) * [[Pedro Antonio de Alarcón]] (1833–1891) * [[Juan Carlos Amat]] (1572–1642) * [[Núria Añó]] (* 1973) * [[Sebastià Juan Arbó]] (1902–1984) * [[Fernando Arrabal]] (* 1932) * [[Max Aub]] (1903–1972) * [[Francisco Ayala]] (1906–2009) * [[Vital Aza]] (1851–1912) * [[Azorín]] (1873–1967) *[[Félix de Azúa]] (̈* 1944) == B == * [[Eva Baltasar]] * [[Arturo Barea]] (1897–1957) * [[Pío Baroja]] (1872–1956) *[[Agustí Bartra]] *[[Gustavo Adolfo Bécquer]] *[[Xuan Bello]] * [[Manuel Benavides]] * [[Juan Benet]] (1927–1993) *[[Gonzalo de Berceo]] *[[José Bergamin]] (1897-1983) * [[Jorge Berlanga]] *[[Prudenci Bertrana]] * [[Fernando Trías de Bes]] (1967) * [[Ana Francisca Abarca de Bolea]] (1602–1685) * [[Jordi Botella Miró]] (1958) == C == *[[José Manuel Caballero]] (1926) *[[Jaume Cabré]] i Fabré (1947) *[[Clara Campoamor]] *[[Zenobia Camprubí]] *[[Matilde Camus]] *[[Jesús Carrasco]] (1972) *[[Manuel Castells]] *[[Rosalía de Castro]] (1837-1885) * [[Camilo José Cela]] * [[Javier Cercas]] * [[Miguel de Cervantes]] == D == * [[Luis Mateo Díez|Luis Mateo Díez]] == E == *[[Josep Maria Espinàs]] *[[Vicente Espinel]] == F == * [[Jordi Sierra i Fabra]] * [[Ildefonso Falcones]] * [[Rafael Sánchez Ferlosio]] * [[Blanca Fernández Quintana]] * [[Sonia Fernández-Vidal]] * [[Josep Vicenç Foix]] * [[Vicente Molina Foix]] * [[Jesús Franco]] *[[Joan Fuster]] i Ortells == G == * [[Antón García]] * [[Antonio Gala]] * [[Benito Pérez Galdós]] * [[Domingo Frades Gaspar]] * [[Juán García Hortelano]] * [[José María Gironella]] * [[Ramón Gómez de la Serna]] * [[Xuasús González]] * [[Juan Goytisolo]] * [[Baltasar Gracián]] * [[Almudena Grandes]] * [[Antonio de Guevara]] == H == * [[Fernando de Herrera]] == I == * [[Vicente Blasco Ibáñez]] (1867–1928) * [[Juan Kruz Igerabide]] * [[Juan de Iriarte]] * [[José Francisco de Isla]] * [[Antonio Iturbe]] == J == *[[Clara Janés]] *[[Juan Ramón Jiménez]] *[[Gaspar Melchor de Jovellanos]] == L == * [[Eduardo Lago]] * [[Use Lahoz]] * [[Mariano José de Larra]] *[[María Teresa León]] * [[Ángel María de Lera]] * [[Miquel Llor]] * [[Ramon Llull]] == M == *[[Salvador de Madariaga y Rojo]] (1886–1978) *[[Gregorio Marañón]] *[[Arantxa Margolles]] (1982–) *[[Javier Marías]] (1951–2022) *[[Carmen Martín Gaite]] *[[Xandru Martino Ruz]] (1966–) *[[Ana Maria Matute]] *[[Bernat Metge]] (14./15.stol.) *[[José Moreno Villa]] * [[Juan Pérez de Montalbán]] *[[Pere Coromines i Montanya]] *[[Cristina Morales]] == N == * [[Julia Navarro]] * [[Margarita Nelken]] == O == * [[Narcís Oller]] * [[Eugenio d'Ors]] == P == *[[Emilia Pardo Bazán]] (1851–1921) *[[Francisco García Pavón]] *[[José María de Pereda]] *[[Ana Pereira]] *[[Carmen Posadas]] *[[Francesc Puigpelat i Valls]] == Q == * [[Francisco de Quevedo]] == R == * [[Llucia Ramis]] *[[Dolores Redondo]] *[[Iván Repila]] * [[Mercè Rodoreda]] * [[Jaume Roig]] * [[Fernando de Rojas]] *[[Ana Rossetti]] *[[Carlos Ruiz Zafón]] (1964–2020) == S == * [[Ángel de Saavedra]] *[[Josep Maria de Sagarra i de Castellarnau]] * [[Félix María Samaniego]] * [[Eulogio Florentino Sanz]] * [[Jorge Semprún]] (1923-2011) * [[Ramón J. Sender]] *[[Ramon Solsona i Sancho]] == T == * [[Pedro Tafur]] * ([[Valérie Tasso]]) *[[Javier Tomeo]] * [[Guillermo de Torre]] == U == * [[Miguel de Unamuno]] == V == * [[Armando Palacio Valdés]] * [[Ramón del Valle-Inclán]] *[[Manuel Vázquez Montalbán]] * [[Inka Garcilaso de la Vega]] * [[Lope de Vega]] * [[Xosepe Vega]] *[[Enrique Vila-Matas]] * == Z == *[[María de Zayas y Sotomayor]] (1590–1661) *[[María Zambrano Alarcón]] (1904–1991) == Glej tudi == * [[seznam španskih pesnikov]] {{seznami narodov po poklicu|pisateljev}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Pisatelji]] [[Kategorija:Španski pisatelji|*]] h1b83zhyrarnapajqvgswxfcc6wzzlz Ribe 0 33393 6752922 6751196 2026-09-19T19:50:57Z Pinky sl 2932 +Endotermija 6752922 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta neparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Gibanje === Telo tipične ribe je prilagojeno za učinkovito plavanje z izmeničnim krčenjem parnih skupin [[Mišica|mišic]] na obeh straneh hrbtenice. Ta krčenja ustvarjajo valove v obliki črke S, ki potujejo po telesu navzdol. Ko val doseže repno plavut, potisne vodo in usmeri ribo naprej. Preostale plavuti delujejo kot krmilne površine, podobno kot zakrilca pri letalu, kar ribam omogoča, da zavijanje v katero koli smer.<ref name=Sfakiotakis>{{cite journal |last1=Sfakiotakis |first1=M. |last2=Lane |first2=D. M. |last3=Davies |first3=J. B. C. |date=1999 |url=http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |title=Review of Fish Swimming Modes for Aquatic Locomotion |journal=IEEE Journal of Oceanic Engineering |volume=24 |issue=2 |pages=237–252 |doi=10.1109/48.757275 |bibcode=1999IJOE...24..237S |s2cid=17226211 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224091124/http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |archive-date=2013-12-24 }}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="300px"> File:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|Zunanja telesna zgradba (prikazana je [[Hektorjeva laterna]]):<br />1) [[škržni poklopec]] 2) [[pobočnica]] 3) hrbtna plavut 4) tolščenka<br />5) rep 6) repna plavut 7) podrepna plavut 8) svetilni organi 9) trebušna plavut (parna) 10) prsna plavut (parna) </gallery> Ker je telesno tkivo gostejše od vode, morajo ribe to razliko nadomestiti, saj bi sicer potonile. Številne ribe kostnice imajo notranji organ, imenovan [[plavalni mehur]], ki jim omogoča prilagajanje [[Vzgon|plovnosti]] s povečanjem ali zmanjšanjem količine plina v njem.<ref>{{cite web |title=Actinopterygii: More on Morphology |url=https://ucmp.berkeley.edu/vertebrates/actinopterygii/actinomm.html |publisher=[[University of California Museum of Paleontology]] |access-date=10 February 2024}}</ref> [[ribja luska|Luske rib]] zagotavljajo zaščito pred [[Plenilstvo|plenilci]], a hkrati povečujejo težo in zmanjšujejo gibljivost.<ref name="Quan Yang Lapeyriere Schaible 2020">{{cite journal |last1=Quan |first1=Haocheng |last2=Yang |first2=Wen |last3=Lapeyriere |first3=Marine |last4=Schaible |first4=Eric |last5=Ritchie |first5=Robert O. |last6=Meyers |first6=Marc A. |title=Structure and Mechanical Adaptability of a Modern Elasmoid Fish Scale from the Common Carp |journal=Matter |volume=3 |issue=3 |date=2020 |doi=10.1016/j.matt.2020.05.011 |pages=842–863}}</ref> Luske so pogosto zelo odsevne; to [[Maskirni vzorec|srebrenje omogoča kamuflažo]] na odprtem oceanu. Ker je okolje enake barve, odsev vode ribo naredi skoraj nevidno.<ref name="Herring 2002">{{cite book |last=Herring |first=Peter |author-link=Peter Herring |year=2002 |title=The Biology of the Deep Ocean |url=https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-854956-7 |pages=[https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr/page/192 192]–195}}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="200px"> File:Swim bladder.jpg|S plinom napolnjen [[plavalni mehur]] [[Rdečeperka|rdečeperke]] pomaga ohranjati nevtralno [[Vzgon|plovnost]]. File:Fish scales.jpg|Posrebrene [[ribja luska|luske]] ''[[Labeo rohita]]'' zagotavljajo zaščito in kamuflažo. </gallery> === Krvni obtok === [[File:Fish gill respiration.jpg|thumb|upright=1.5|Ribje srce črpa kri v škrge, kjer se ta obogati s kisikom. Kri nato brez dodatnega črpanja potuje po telesu in se na koncu vrne v srce.]] Ribe imajo [[Obtočila|zaprt krvni obtok]] z enojnim krogotokom, po katerem [[srce]] poganja kri skozi celotno telo. Za primerjavo, srce sesalcev ima dva krogotoka – enega za pljuča, kjer kri sprejema kisik, in enega za telo, ki mu kisik dovaja. Pri ribah srce poganja kri neposredno v škrge, od koder s kisikom bogata kri nato v nasprotju s sesalci teče do telesnih tkiv brez nadaljnjega črpanja. Na koncu se s kisikom osiromašena kri vrne v srce.<ref>{{cite web |title=Animal Circulatory Systems |url=https://organismalbio.biosci.gatech.edu/nutrition-transport-and-homeostasis/animal-circulatory-systems/ |publisher=[[Georgia Tech]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Dihanje === ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]].<ref name="Romer 1977">{{cite book |last1=Romer |first1=Alfred Sherwood |author1-link=Alfred Romer |last2=Parsons |first2=Thomas S. |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |location=Philadelphia |pages=[https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/316 316]–327 |isbn=0-03-910284-X}}</ref> ==== Dihanje atmosferskega zraka ==== Približno 400 vrst rib iz 50 družin lahko diha zrak, kar jim omogoča življenje v vodi z malo kisika ali pa izhod na kopno.<ref name="Graham Wegner 2010">{{cite book |last1=Graham |first1=Jeffrey B. |last2=Wegner |first2=N.C. |chapter=6. Breathing air in water and in air: the air-breathing fishes |editor-last=Nilsson |editor-first=Göran E. |title=Respiratory Physiology of Vertebrates |publisher=[[Cambridge University Press]] |publication-place=New York |year=2010 |isbn=978-0-521-87854-8 |pages=174–221 |doi=10.1017/CBO9780511845178.007 |url=https://www.researchgate.net/publication/263929585}}</ref> To sposobnost sicer omejuje njihov enokrožni krvni obtok, saj se s kisikom obogatena kri iz dihalnega organa meša z razkisano krvjo, ki se iz telesa vrača v srce. Ribe kot so [[Pljučarice]] in nekatere druge so se prilagodile tako, dato mešanje zmanjšujejo ter preprečujejo izgubo kisika skozi škrge v vodo z malo kisika.<ref name="Graham Wegner 2010"/> [[Polypteridae|Mnogoplavutarji]] in pljučarice imajo poleg škrg dve dihalni vrečki, zato morajo obvezno zajemati zrak na vodni gladini. Mnoge druge ribe, na primer prebivalci morskih tolmunov in [[Bibavični pas|bibavičnega pasu]], pa so neobvezni dihalci zraka. Zrak lahko dihajo, ko so zunaj vode, kar se lahko zgodi vsak dan ob [[Oseka|oseki]], v vodi pa uporabljajo škrge. Nekatere obalne ribe, kot so [[Dialommus macrocephalus|skalni skakači]] in [[Oxudercinae|morski skakači]], same zapustijo vodo, da se hranijo na območjih, ki so začasno izpostavljena zraku.<ref name="Graham Wegner 2010"/> Nekateri somi vsrkavajo zrak skozi svoja prebavila.<ref name="Armbruster1998">{{cite journal |last=Armbruster |first=Jonathan W. |year=1998 |title=Modifications of the Digestive Tract for Holding Air in Loricariid and Scoloplacid Catfishes |url=http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |journal=[[Copeia]] |volume=1998 |issue=3 |pages=663–675 |doi=10.2307/1447796 |jstor=1447796 |bibcode=1998Copei1998..663A |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326130527/http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |archive-date=26 March 2009 |access-date=25 June 2009}}</ref> === Prebava === Prebavni sistem je sestavljen iz prebavne cevi, ki poteka od ust do anusa. V ustih ima večina rib zobe, s katerimi grabijo plen, grizejo ali strgajo rastlinsko hrano oziroma drobijo grižljaje. [[Požiralnik]] nato potisne hrano do želodca, kjer se ta shranjuje in delno prebavlja. Posebna mišica zapiralka oziroma pilorus spušča hrano naprej v črevo v določenih časovnih presledkih. Številne ribe imajo okoli pilorusa posebne prstaste izrastke, [[Morske zvezde#Telesna zgradba|pyloric caeca]] (pilorično slepo črevo) katerih natančna vloga še ni povsem pojasnjena. [[Trebušna slinavka]] izloča prebavne encime neposredno v črevo, k razgradnji hrane pa pripomorejo tudi encimi, ki jih izloča črevo samo. [[Jetra]] proizvajajo [[žolč]], ki pomaga razgraditi maščobo v emulzijo, kar črevesju omogoča njihovo lažjo absorpcijo.<ref>{{cite web |title=Digestive System |url=http://web.utk.edu/~rstrange/wfs550/html-con-pages/v-digest-sys.html |publisher=[[University of Tennessee]] |access-date=10 February 2024 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Izločala === Večina rib dušikove odpadne snovi izloča v obliki [[amonijak]]. Te snovi se lahko izločajo skozi škrge ali pa jih [[Filtracija|filtrirajo]] [[človeška ledvica|ledvice]]. Sol izloča rektalna žleza.<ref name="Burton Burton 2017">{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Oxford Scholarship Online |chapter=Excretion |publisher=[[Oxford University Press]] |date=2017-12-21 |volume=1 |doi=10.1093/oso/9780198785552.003.0008}}</ref> [[Morska riba|Morske ribe]] nenehno izgubljajo vodo zaradi [[Osmoza|osmoze]]; zato jim ledvice pomagajo vračati vodo nazaj v telo, pri čemer proizvajajo zelo zgoščen urin. Pri [[Sladkovodna riba|sladkovodnih ribah]] velja ravno nasprotno: voda jim zaradi osmoze nenehno vdira v telo, zato proizvajajo razredčen urin. Nekatere ribe imajo ledvice, ki delujejo tako v sladki kot v morski vodi.<ref name="The Royal Society 1971">{{cite journal | title=Fish gills: mechanisms of salt transfer in fresh water and sea water | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London B | volume=262 | issue=842 | date=1971-08-20| doi=10.1098/rstb.1971.0090 | pages=209–249| bibcode=1971RSPTB.262..209M | last1=Maetz | first1=J. }}</ref> === Možgani === [[File:Fish brain.png|thumb|upright=0.5|Diagram možganov [[Šarenka|šarenke]], od zgoraj|alt=Diagram showing the pairs of olfactory, telencephalon, and optic lobes, followed by the cerebellum and the mylencephalon]] Ribe imajo v primerjavi z drugimi vretenčarji majhne možgane glede na velikost telesa, običajno znaša njihova masa eno petnajstino možganske mase podobno velikega ptiča ali sesalca.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Vendar imajo nekatere ribe relativno velike možgane, zlasti [[Mormyridae|rilčarji]] in [[morski psi]], katerih možgani so glede na njihovo telesno težo približno tako veliki kot pri ptičih in [[Vrečarji|vrečarjih]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|p=191}} Na sprednjem delu možganov sta [[olfaktorni bulbus|vohalna režnja]], par struktur, ki prek dveh [[Vohalni živec|vohalnih živcev]] sprejemata in obdelujeta signale iz [[nosnica|nosnic]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Ribe, ki lovijo predvsem s pomočjo vonja, kot so [[glenavice]] in morski psi, imajo zelo velika vohalna režnja. Za njimi se nahaja [[Veliki možgani|telencefalon]], ki so pri ribah namenjeni predvsem zaznavanju vonja. Te strukture skupaj tvorijo sprednje možgane. [[diencefalon|Diencefalon]] povezuje sprednji in srednji del možganov; sodeluje pri [[Hormon|hormonih]] in [[Homeostaza|homeostazi]]. [[Češerika]] se nahaja tik nad diencefalonom; zaznava svetlobo, vzdržuje [[Cirkadiani ritem|cirkadiane]] ritme in nadzoruje spremembe barv.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} [[mezencefalon|Srednji možgani]] vsebujejo dva optična režnja. Ta sta zelo velika pri vrstah, ki lovijo z vidom, kot so [[šarenka]] in [[ostrižniki]]. [[metencefalon|Zadnji možgani]] nadzorujejo plavanje in ravnotežje. Enorežni [[mali možgani]] so največji del možganov; pri glenavice in [[piškurji|piškurjih]] so majhni, pri [[Mormyridae|rilčarjih]] pa zelo veliki, saj obdelujejo [[Električna riba|električne čute]]. Možgansko deblo ali [[Myelencephalon|mielencefalon]] nadzoruje nekatere mišice in telesne organe ter uravnava dihanje in [[Osmoregulacija|osmoregulacijo]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} === Čutila === [[Pobočnica|Pobočnice]] je mreža senzorjev v koži, ki zaznava šibke vodne tokove in tresljaje. Ta sistem ribam omogoča zaznavanje gibanja drugih rib v bližini, tako plenilcev kot plena.<ref name="Bleckmann Zelick 2009">{{Cite journal |last1=Bleckmann |first1=Horst |last2=Zelick |first2=Randy |date=2009-03-01 |title=Lateral line system of fish |journal=[[Integrative Zoology]] |volume=4 |issue=1 |pages=13–25 |doi=10.1111/j.1749-4877.2008.00131.x |pmid=21392273 |doi-access=free}}</ref> Njeno delovanje lahko obravnavamo kot kombinacijo čuta za [[somatosenzorični sistem|dotik]] in [[sluh]]. [[Astyanax mexicanus|Slepe jamske ribe]] se pri orientaciji zanašajo skoraj izključno na signale iz pobočnice.<ref>{{cite book |last=Godfrey-Smith |first=Peter |author-link=Peter Godfrey-Smith |title=Metazoa |publisher=[[Farrar, Straus and Giroux]] |location=New York |isbn=978-0-374-20794-6 |chapter=Kingfish |date=2020 }}</ref> Nekatere vrste rib, kot so somi in morski psi, imajo [[Lorenzinijeva ampula|Lorenzinijeve ampule]], [[Elektroreceptor|elektroreceptorje]], ki zaznavajo šibke električne tokove reda velikosti milivoltov.<ref name="Albert Crampton 2006">{{cite book |last1=Albert |first1=J. S. |last2=Crampton |first2=W. G. |year=2006 |chapter=Electroreception and Electrogenesis |editor=Lutz, P. L. |title=The Physiology of Fishes |publisher=[[CRC Press]] |location=Boca Raton, Florida |isbn=978-0-8493-2022-4 |pages=429–470}}</ref> [[Vid]] je pomembeno [[čutilo]] pri ribah.<ref name="Guthrie 1986">{{cite book |last=Guthrie |first=D. M. |title=The Behaviour of Teleost Fishes |chapter=Role of Vision in Fish Behaviour |publisher=[[Springer Publishing|Springer]] |publication-place=Boston, Massachusetts |date=1986 |isbn=978-1-4684-8263-8 |doi=10.1007/978-1-4684-8261-4_4 |pages=75–113}}</ref> Ribje oči so zgrajene podobno kot oči kopenskih [[Vretenčarji|vretenčarjev]], kot so ptice in sesalci, a se od njih razlikujejo po bolj [[Sfera|sferični]] [[Leča (oko)|leči]].<ref name="Guthrie 1986"/> V njihovi [[Mrežnica|mrežnici]] se običajno nahajajo tako [[paličnica|paličnice]] kot [[čepnica|čepnice]] (za [[Skotopični vid|skotopični]] in [[fotopični vid]]). Številne vrste imajo [[barvni vid]], pogosto s tremi vrstami čepnic.<ref name="Guthrie 1986"/> [[Teleostei|Prave kostnice]] imajo sposobnost zaznavanja [[Polarizacija valovanja|polarizirane svetlobe;]]<ref name="Hawryshyn 2010">{{cite journal |last=Hawryshyn |first=Craig W. |title=Ultraviolet Polarization Vision and Visually Guided Behavior in Fishes |journal=Brain, Behavior and Evolution |volume=75 |issue=3 |date=2010 |doi=10.1159/000314275 |pages=186–194 |pmid=20733294 }}</ref> nekatere, kot so pravi krapovci, imajo četrto vrsto čepnic, ki zaznava [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično svetlobo]].<ref name="Guthrie 1986"/> Med [[Brezčeljustnice|brezčeljustnicami]] ima [[piškurji|piškur]] dobro razvite oči,<ref name="Meyer-Rochow 1996">{{cite journal |last1=Meyer-Rochow |first1=V. Benno |last2=Stewart |first2=Duncan |title=Review of larval and postlarval eye ultrastructure in the lamprey (cyclostomata) with special emphasis on ''Geotria australis'' (gray) |journal=Microscopy Research and Technique |date=1996 |volume=35 |issue=6 |pages=431–444 |doi=10.1002/(SICI)1097-0029(19961215)35:6<431::AID-JEMT3>3.0.CO;2-L |pmid=9016447 |s2cid=22940203 }}</ref> medtem ko imajo [[Myxini|glenavice]] le primitivne očesne pege.<!--don't wikilink, wrong subject--><ref name="Lamb Collin Pugh 2007">{{cite journal |last1=Lamb |first1=Trevor D. |last2=Collin |first2=Shaun P. |last3=Pugh |first3=Edward N. |title=Evolution of the vertebrate eye: opsins, photoreceptors, retina and eye cup |journal=Nature Reviews Neuroscience |volume=8 |issue=12 |date=2007 |pmid=18026166 |pmc=3143066 |doi=10.1038/nrn2283 |pages=960–976}} See also [https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s12052-008-0091-2.pdf Lamb et al.'s "The origin of the Vertebrate Eye", 2008.]</ref> Tudi [[sluh]] je pomembno čutilo pri ribah. Ribe zaznavajo zvok s pomočjo pobočnice in [[otolit|otolitov]] v notranjem ušesu. Nekatere lahko zvok zaznajo prek plavalnega mehurja.<ref name="Hawkins 1981">{{cite book |last=Hawkins |first=A. D. |editor1-last=Tavolga |editor1-first=William N. |editor2-last=Popper |editor2-first=Arthur N. |editor3-last=Fay |editor3-first=Richard R. |title=Hearing and Sound Communication in Fishes |date=1981 |publisher=[[Springer Publishing|Springer]] |isbn=978-1-4615-7188-9 |pages=109–138 |chapter=6. The Hearing Abilities of Fish |url=https://books.google.com/books?id=egP3BwAAQBAJ}}</ref> Nekatere ribe, vključno z lososi, so sposobne [[Magnetorecepcija|magnetorecepcije]]. Poskusi so pokazali, da se mladice v krožnem bazenu ob spremembi osi magnetnega polja ustrezno preusmerijo in uskladijo z novo osjo.<ref name="Quinn 1980">{{cite journal |last=Quinn |first=Thomas P. |date=1980 |title=Evidence for celestial and magnetic compass orientation in lake migrating sockeye salmon fry |journal=[[Journal of Comparative Physiology A]] |volume=137 |issue=3 |pages=243–248 |doi=10.1007/bf00657119 |s2cid=44036559 }}</ref><ref name="Taylor 1986">{{Cite journal |last=Taylor |first=P. B. |date=May 1986 |title=Experimental evidence for geomagnetic orientation in juvenile salmon, ''Oncorhynchus tschawytscha'' Walbaum |journal=[[Journal of Fish Biology]] |volume=28 |issue=5 |pages=607–623 |doi=10.1111/j.1095-8649.1986.tb05196.x |bibcode=1986JFBio..28..607T }}</ref> Čeprav točen mehanizem magnetorecepcije pri ribah še ni pojasnjen;<ref name="Formicki Korzelecka‐Orkisz Tański 2019">{{cite journal |last1=Formicki |first1=Krzysztof |last2=Korzelecka-Orkisz |first2=Agata |last3=Tański |first3=Adam |title=Magnetoreception in fish |journal=Journal of Fish Biology |volume=95 |issue=1 |date=2019|doi=10.1111/jfb.13998 |pages=73–91|pmid=31054161 |bibcode=2019JFBio..95...73F }}</ref> poskusi na pticah nakazujejo na delovanje [[Radical pair mechanism|mehanizem kvantnih radikalnih parov]].<ref name="Hore Mouritsen 2022">{{cite journal |last1=Hore |first1=Peter J. |author1-link=Peter Hore (chemist) |last2=Mouritsen |first2=Henrik |title=The Quantum Nature of Bird Migration |journal=[[Scientific American]] |url=https://www.scientificamerican.com/article/how-migrating-birds-use-quantum-effects-to-navigate/ |date=April 2022 |pages=24–29}}</ref> === Endotermija === Večina rib je izključno [[Hladnokrvnost|hladnokrvnih]] ali ektotermnih. Izjema pa so pripadniki podreda [[Scombroidei]], vključno z [[Billfish|mečaricami]] in tuni, ki so [[Toplokrvnost|toplokrvne]] oz endotermne živali, ki s pomočjo mišične aktivnosti vzdržujejo temperaturo telesa.<ref name="Block1993">{{cite journal |last1=Block |first1=B.A. |last2=Finnerty |first2=JR |year=1993 |title=Endothermy in fishes: a phylogenetic analysis of constraints, predispositions, and selection pressures |url=https://www.researchgate.net/publication/226138605 |format=PDF |journal=Environmental Biology of Fishes |volume=40 |issue=3 |pages=283–302 |doi=10.1007/BF00002518 |s2cid=28644501 |access-date=1 October 2018 |archive-date=6 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201106144640/https://www.researchgate.net/publication/226138605 |url-status=live }}</ref> [[Lampris guttatus|Svetlica]] uporablja endotermijo po celotnem telesu: toploto ustvarja s plavalnimi mišicami, protitočna izmenjava pa preprečuje njeno izgubo.<ref>{{Cite journal |last1=Wegner |first1=Nicholas C. |last2=Snodgrass |first2=Owyn E. |last3=Dewar |first3=Heidi |last4=Hyde |first4=John R. |date=2015-05-15 |title=Whole-body endothermy in a mesopelagic fish, the opah, Lampris guttatus |journal=Science |volume=348 |issue=6236 |pages=786–789 |doi=10.1126/science.aaa8902|pmid=25977549 |bibcode=2015Sci...348..786W |s2cid=17412022 }}</ref> Med hrustančnicami so endotermni morski psi iz družine [[Lamnidae]] (morski volkovi) in [[Alopiidae]] (morske lisice). Stopnja endotermije se med vrstami močno razlikuje.<ref name="Block1993"/><ref>{{cite journal |last=Goldman |first=K.J. |title=Regulation of body temperature in the white shark, ''Carcharodon carcharias'' |journal=Journal of Comparative Physiology |year=1997 |volume=167 |series=B Biochemical Systemic and Environmental Physiology |issue=6 |pages=423–429 |doi=10.1007/s003600050092 |s2cid=28082417 |url=http://www.mendeley.com/research/temperature-and-activities-of-a-white-shark-carcharodon-carcharias/ |access-date=12 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406114844/http://www.mendeley.com/research/temperature-and-activities-of-a-white-shark-carcharodon-carcharias/ |archive-date=6 April 2012|url-access=subscription }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Carey |first1=F.G. |last2=Lawson |first2=K.D. |title=Temperature regulation in free-swimming bluefin tuna |journal=Comparative Biochemistry and Physiology A |date=February 1973 |volume=44 |issue=2 |pages=375–392 |doi=10.1016/0300-9629(73)90490-8 |pmid=4145757 }}</ref> === Razmnoževanje in življenjski cikel === [[File:Salmonlarvakils.jpg|sličica|[[Salmoninae|Lososova]] mladica se izleže iz jajca in ohrani [[rumenjakova vrečka|rumenjakovo vrečko.]]]] Glavna razmnoževalna organa sta parna [[Modo|moda]] in [[Jajčnik|jajčniki]].<ref name="Guimaraes">{{cite journal |last1=Guimaraes-Cruz |first1=Rodrigo J. |author2=dos Santos, José E. |author3=Santos, Gilmar B. |date=July–September 2005 |title=Gonadal structure and gametogenesis of ''Loricaria lentiginosa'' Isbrücker (Pisces, Teleostei, Siluriformes) |journal=Rev. Bras. Zool. |volume=22 |issue=3 |pages=556–564 |doi=10.1590/S0101-81752005000300005 |doi-access=free}}</ref> Jajčeca se iz jajčnika sprostijo<!--directly or indirectly--> v [[Oviduct|jajcevode]].<ref name="Brito">{{cite journal |last=Brito |first=M.F.G. |author2=Bazzoli, N. |year=2003 |title=Reproduction of the surubim catfish (Pisces, Pimelodidae) in the São Francisco River, Pirapora Region, Minas Gerais, Brazil |journal=Arquivo Brasileiro de Medicina Veterinária e Zootecnia |volume=55 |issue=5 |pages=624–633 |doi=10.1590/S0102-09352003000500018 |doi-access=free}}</ref> Več kot 97% rib, vključno z lososom in zlatimi ribicami, je [[Oviparija|jajcerodnih]] (oviparnih), kar pomeni, da jajčeca odvržejo v vodo in se razvijejo zunaj materinega telesa.<ref name="Scott">{{cite book |last=Scott |first=Peter |title=Livebearing Fishes |publisher=Tetra Press |year=1997 |isbn=1-56465-193-2 |page=13}}</ref> Jajčeca se običajno oplodijo zunaj materinega telesa, pri čemer samec in samica ribe odvržeta svoje [[gameta|gamete]] v okoliško vodo. Takšnemu [[Razmnoževanje|razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Pri nekaj vrstah jajcerodnih rib, kot so [[Rajidae|raže]], je oploditev notranja. To pomeni da sperma pride v stik z jajčeci v notranjosti samice. Samci pri tem uporabijo vrsto preobražene podrepne plavuti (intromittent organ).<ref name="Miller Kendall 2009">{{cite book |last1=Miller |first1=Bruce |last2=Kendall |first2=Arthur W. |title=Early Life History of Marine Fishes |date=2009 |publisher=[[University of California Press]] |isbn=978-0-520-24972-1 |pages=11–37 |chapter-url=https://content.ucpress.edu/chapters/9317.ch01.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042241/https://content.ucpress.edu/chapters/9317.ch01.pdf |archive-date=7 March 2016 |chapter=1. Fish Reproduction}}</ref> Po tem procesu samica odloži ikre v okolje, to se lahko zgodi takoj ali po določenem času. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] so [[parafilija|parafiletska]] skupina, zato se [[Razred (biologija)|razred]] ''Pisces'', ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] ([[Agnatha]], [[Chondrichthyes]] in [[Osteichthyes]]), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi.<ref>{{navedi knjigo |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{navedi knjigo |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Ribolov]] [[Kategorija:Ihtiologija]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] [[Kategorija:Morska hrana]] qd962iiwzp0yofm5haj6v74f9w6fkrv 6752923 6752922 2026-09-19T19:53:42Z Pinky sl 2932 /* Klasifikacija */ tn 6752923 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} {{Paraphyletic group |name=Ribe |fossil_range={{fossilrange|535|0}} [[srednji kambrij]] – [[danes]] |image=Balantiocheilos melanopterus - Karlsruhe Zoo 02 (cropped).jpg |image_caption=Jata rib v akvariju |auto=yes |parent=Vertebrata |includes= * [[Agnatha]] (brezčeljustnice) * {{extinct}}[[Placodermi]] (placodermi) * {{extinct}}[[Acanthodii]] (akantodi) * [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) * [[Osteichthyes]] (kostnice) ** [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** [[Sarcopterygii]] (resoplavutarice in pljučarice) |excludes=[[Tetrapoda|Tetrapodi]] }} '''Ribe''' so [[ektotermija|ektotermni]] [[vretenčarji]], ki so prilagojeni na življenje v [[voda|vodnem]] okolju. So najštevilnejša skupina vretenčarjev. Različnih vrst rib je skoraj toliko kot vseh drugih vretenčarjev ([[Dvoživke|dvoživk]], [[Plazilci|plazilcev]], [[Ptiči|ptičev]], [[Sesalci|sesalcev]]) skupaj. Imajo parne [[plavut]]i ter gladko kožo z [[luska]]mi. Njihovo [[telo]] je vretenasto, kar jim omogoča odlično premagovanje [[upor sredstva|vodnega upora]]. Parne plavuti so [[prsi|prsne]] in [[trebuh|trebušne]], neparne pa [[rep]]na, podrepna in [[hrbet|hrbtna]] (za [[Salmidi|Salmide]] je značilna še četrta neparna plavut, to je tolščenka). Znanih je približno 20.000 vrst rib, čeprav nekateri [[znanstvenik]]i menijo, da jih je še enkrat toliko. Sladkovodnih vrst je okrog 5000, 400 od teh pa jih živi v [[Evropa|Evropi]]. Najmanjša vrsta rib je ''[[Paedocypris progenetica]]'', katere predstavniki dosežejo v dolžino povprečno okoli 9 [[milimeter|mm]], [[kitovec|največji morski pes]] pa zraste do 21 [[meter|m]] in tehta do 25 [[tona|ton]]. == Razširjenost == Ribe naseljujejo vse vodne prostore, od morskih globin [[ocean]]ov in podzemnih jam, kamor nikoli ne posije [[Sonce]] do toplih vrelcev, v katerih [[temperatura]] vode dosega do 45 stopinj. Tudi navpična geografska razširjenost rib je izjemna. Živijo namreč do 10.900 metrov globoko in v visokogorskih [[jezero|jezerih]] do nadmorskih višin 4572 m (jezero [[Titikaka]]). == Telesna zgradba == Glede na sestavo [[ogrodje|ogrodja]] rib ločimo dve glavni skupini: hrustančnice in kostnice. Poleg tega imajo kostnice [[škržni poklopec]], zato posamezne [[škržne reže]] pri njih za razliko od hrustančnic niso vidne. Številne kostnice imajo tudi [[ribji mehur]], ki ga uporabljajo za nadzorovanje [[plovnost]]i, torej je [[Hidrostatski skelet|hidrostatski organ]]. [[Izločala]] so enostavne [[ledvice]], [[krvni obtok]] je enojen. [[Srce]] je zgrajeno iz enega [[preddvor (srce)|preddvora]] in [[prekat]]a. Ribe imajo dokaj dobro razvita [[čutilo|čutila]]. [[Uho]] je le notranje, [[oko]] pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Je akomodacijsko, [[mišica|mišice]] primikajo in odmikajo [[leča (oko)|lečo]] od [[mrežnica|mrežnice]]. Ribe imajo posebno čutilo [[pobočnica|pobočnico]], vidno kot črto na [[bok]]u ribe, s katero zaznavajo premikanje vode. === Gibanje === Telo tipične ribe je prilagojeno za učinkovito plavanje z izmeničnim krčenjem parnih skupin [[Mišica|mišic]] na obeh straneh hrbtenice. Ta krčenja ustvarjajo valove v obliki črke S, ki potujejo po telesu navzdol. Ko val doseže repno plavut, potisne vodo in usmeri ribo naprej. Preostale plavuti delujejo kot krmilne površine, podobno kot zakrilca pri letalu, kar ribam omogoča, da zavijanje v katero koli smer.<ref name=Sfakiotakis>{{cite journal |last1=Sfakiotakis |first1=M. |last2=Lane |first2=D. M. |last3=Davies |first3=J. B. C. |date=1999 |url=http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |title=Review of Fish Swimming Modes for Aquatic Locomotion |journal=IEEE Journal of Oceanic Engineering |volume=24 |issue=2 |pages=237–252 |doi=10.1109/48.757275 |bibcode=1999IJOE...24..237S |s2cid=17226211 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20131224091124/http://www.mor-fin.com/Science-related-links_files/http___www.ece.eps.hw.ac.uk_Research_oceans_people_Michael_Sfakiotakis_IEEEJOE_99.pdf |archive-date=2013-12-24 }}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="300px"> File:Lampanyctodes hectoris (Hector's lanternfish).svg|Zunanja telesna zgradba (prikazana je [[Hektorjeva laterna]]):<br />1) [[škržni poklopec]] 2) [[pobočnica]] 3) hrbtna plavut 4) tolščenka<br />5) rep 6) repna plavut 7) podrepna plavut 8) svetilni organi 9) trebušna plavut (parna) 10) prsna plavut (parna) </gallery> Ker je telesno tkivo gostejše od vode, morajo ribe to razliko nadomestiti, saj bi sicer potonile. Številne ribe kostnice imajo notranji organ, imenovan [[plavalni mehur]], ki jim omogoča prilagajanje [[Vzgon|plovnosti]] s povečanjem ali zmanjšanjem količine plina v njem.<ref>{{cite web |title=Actinopterygii: More on Morphology |url=https://ucmp.berkeley.edu/vertebrates/actinopterygii/actinomm.html |publisher=[[University of California Museum of Paleontology]] |access-date=10 February 2024}}</ref> [[ribja luska|Luske rib]] zagotavljajo zaščito pred [[Plenilstvo|plenilci]], a hkrati povečujejo težo in zmanjšujejo gibljivost.<ref name="Quan Yang Lapeyriere Schaible 2020">{{cite journal |last1=Quan |first1=Haocheng |last2=Yang |first2=Wen |last3=Lapeyriere |first3=Marine |last4=Schaible |first4=Eric |last5=Ritchie |first5=Robert O. |last6=Meyers |first6=Marc A. |title=Structure and Mechanical Adaptability of a Modern Elasmoid Fish Scale from the Common Carp |journal=Matter |volume=3 |issue=3 |date=2020 |doi=10.1016/j.matt.2020.05.011 |pages=842–863}}</ref> Luske so pogosto zelo odsevne; to [[Maskirni vzorec|srebrenje omogoča kamuflažo]] na odprtem oceanu. Ker je okolje enake barve, odsev vode ribo naredi skoraj nevidno.<ref name="Herring 2002">{{cite book |last=Herring |first=Peter |author-link=Peter Herring |year=2002 |title=The Biology of the Deep Ocean |url=https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=978-0-19-854956-7 |pages=[https://archive.org/details/biologyofdeepoce0000herr/page/192 192]–195}}</ref> <gallery class="center" mode="nolines" widths="200px"> File:Swim bladder.jpg|S plinom napolnjen [[plavalni mehur]] [[Rdečeperka|rdečeperke]] pomaga ohranjati nevtralno [[Vzgon|plovnost]]. File:Fish scales.jpg|Posrebrene [[ribja luska|luske]] ''[[Labeo rohita]]'' zagotavljajo zaščito in kamuflažo. </gallery> === Krvni obtok === [[File:Fish gill respiration.jpg|thumb|upright=1.5|Ribje srce črpa kri v škrge, kjer se ta obogati s kisikom. Kri nato brez dodatnega črpanja potuje po telesu in se na koncu vrne v srce.]] Ribe imajo [[Obtočila|zaprt krvni obtok]] z enojnim krogotokom, po katerem [[srce]] poganja kri skozi celotno telo. Za primerjavo, srce sesalcev ima dva krogotoka – enega za pljuča, kjer kri sprejema kisik, in enega za telo, ki mu kisik dovaja. Pri ribah srce poganja kri neposredno v škrge, od koder s kisikom bogata kri nato v nasprotju s sesalci teče do telesnih tkiv brez nadaljnjega črpanja. Na koncu se s kisikom osiromašena kri vrne v srce.<ref>{{cite web |title=Animal Circulatory Systems |url=https://organismalbio.biosci.gatech.edu/nutrition-transport-and-homeostasis/animal-circulatory-systems/ |publisher=[[Georgia Tech]] |access-date=10 February 2024}}</ref> === Dihanje === ====Škrge==== Večina rib izmenjava pline v škrgah na obeh straneh [[žrelo|žrela]]. Škrge sestavljajo nitkaste strukture, t. i. imenovani [[filament]]i. Vsak filament je zgrajen iz mreže [[kapilare|kapilar]], z veliko površino, na kateri se lahko [[kisik]] in [[ogljikov dioksid]] izmenjujeta. Ribe vsesavajo s kisikom bogato vodo skozi usta in jo črpajo skozi škrge. Pri nekaterih vrstah teče kapilarna kri v nasprotni smeri kot pa voda. Škrge vodo izrivajo skozi odprtine ob žrelu. Nekatere ribe, kot recimo [[morski pes]] ali pa [[piškur]], imajo na škrgah več odprtin. [[Kostnica|kostnice]] imajo samo po eno odprtino na vsaki strani. Odprtina je skrita pod zaščitnim koščenim pokrovom, ki se imenuje [[operkulum (ribe)|operkulum]].<ref name="Romer 1977">{{cite book |last1=Romer |first1=Alfred Sherwood |author1-link=Alfred Romer |last2=Parsons |first2=Thomas S. |year=1977 |title=The Vertebrate Body |url=https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9 |publisher=Holt-Saunders International |location=Philadelphia |pages=[https://archive.org/details/vertebratebody0000rome_a5a9/page/316 316]–327 |isbn=0-03-910284-X}}</ref> ==== Dihanje atmosferskega zraka ==== Približno 400 vrst rib iz 50 družin lahko diha zrak, kar jim omogoča življenje v vodi z malo kisika ali pa izhod na kopno.<ref name="Graham Wegner 2010">{{cite book |last1=Graham |first1=Jeffrey B. |last2=Wegner |first2=N.C. |chapter=6. Breathing air in water and in air: the air-breathing fishes |editor-last=Nilsson |editor-first=Göran E. |title=Respiratory Physiology of Vertebrates |publisher=[[Cambridge University Press]] |publication-place=New York |year=2010 |isbn=978-0-521-87854-8 |pages=174–221 |doi=10.1017/CBO9780511845178.007 |url=https://www.researchgate.net/publication/263929585}}</ref> To sposobnost sicer omejuje njihov enokrožni krvni obtok, saj se s kisikom obogatena kri iz dihalnega organa meša z razkisano krvjo, ki se iz telesa vrača v srce. Ribe kot so [[Pljučarice]] in nekatere druge so se prilagodile tako, dato mešanje zmanjšujejo ter preprečujejo izgubo kisika skozi škrge v vodo z malo kisika.<ref name="Graham Wegner 2010"/> [[Polypteridae|Mnogoplavutarji]] in pljučarice imajo poleg škrg dve dihalni vrečki, zato morajo obvezno zajemati zrak na vodni gladini. Mnoge druge ribe, na primer prebivalci morskih tolmunov in [[Bibavični pas|bibavičnega pasu]], pa so neobvezni dihalci zraka. Zrak lahko dihajo, ko so zunaj vode, kar se lahko zgodi vsak dan ob [[Oseka|oseki]], v vodi pa uporabljajo škrge. Nekatere obalne ribe, kot so [[Dialommus macrocephalus|skalni skakači]] in [[Oxudercinae|morski skakači]], same zapustijo vodo, da se hranijo na območjih, ki so začasno izpostavljena zraku.<ref name="Graham Wegner 2010"/> Nekateri somi vsrkavajo zrak skozi svoja prebavila.<ref name="Armbruster1998">{{cite journal |last=Armbruster |first=Jonathan W. |year=1998 |title=Modifications of the Digestive Tract for Holding Air in Loricariid and Scoloplacid Catfishes |url=http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |journal=[[Copeia]] |volume=1998 |issue=3 |pages=663–675 |doi=10.2307/1447796 |jstor=1447796 |bibcode=1998Copei1998..663A |archive-url=https://web.archive.org/web/20090326130527/http://www.auburn.edu/academic/science_math/res_area/loricariid/fish_key/Air.pdf |archive-date=26 March 2009 |access-date=25 June 2009}}</ref> === Prebava === Prebavni sistem je sestavljen iz prebavne cevi, ki poteka od ust do anusa. V ustih ima večina rib zobe, s katerimi grabijo plen, grizejo ali strgajo rastlinsko hrano oziroma drobijo grižljaje. [[Požiralnik]] nato potisne hrano do želodca, kjer se ta shranjuje in delno prebavlja. Posebna mišica zapiralka oziroma pilorus spušča hrano naprej v črevo v določenih časovnih presledkih. Številne ribe imajo okoli pilorusa posebne prstaste izrastke, [[Morske zvezde#Telesna zgradba|pyloric caeca]] (pilorično slepo črevo) katerih natančna vloga še ni povsem pojasnjena. [[Trebušna slinavka]] izloča prebavne encime neposredno v črevo, k razgradnji hrane pa pripomorejo tudi encimi, ki jih izloča črevo samo. [[Jetra]] proizvajajo [[žolč]], ki pomaga razgraditi maščobo v emulzijo, kar črevesju omogoča njihovo lažjo absorpcijo.<ref>{{cite web |title=Digestive System |url=http://web.utk.edu/~rstrange/wfs550/html-con-pages/v-digest-sys.html |publisher=[[University of Tennessee]] |access-date=10 February 2024 }}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Izločala === Večina rib dušikove odpadne snovi izloča v obliki [[amonijak]]. Te snovi se lahko izločajo skozi škrge ali pa jih [[Filtracija|filtrirajo]] [[človeška ledvica|ledvice]]. Sol izloča rektalna žleza.<ref name="Burton Burton 2017">{{cite book |last1=Burton |first1=Derek |last2=Burton |first2=Margaret |title=Oxford Scholarship Online |chapter=Excretion |publisher=[[Oxford University Press]] |date=2017-12-21 |volume=1 |doi=10.1093/oso/9780198785552.003.0008}}</ref> [[Morska riba|Morske ribe]] nenehno izgubljajo vodo zaradi [[Osmoza|osmoze]]; zato jim ledvice pomagajo vračati vodo nazaj v telo, pri čemer proizvajajo zelo zgoščen urin. Pri [[Sladkovodna riba|sladkovodnih ribah]] velja ravno nasprotno: voda jim zaradi osmoze nenehno vdira v telo, zato proizvajajo razredčen urin. Nekatere ribe imajo ledvice, ki delujejo tako v sladki kot v morski vodi.<ref name="The Royal Society 1971">{{cite journal | title=Fish gills: mechanisms of salt transfer in fresh water and sea water | journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London B | volume=262 | issue=842 | date=1971-08-20| doi=10.1098/rstb.1971.0090 | pages=209–249| bibcode=1971RSPTB.262..209M | last1=Maetz | first1=J. }}</ref> === Možgani === [[File:Fish brain.png|thumb|upright=0.5|Diagram možganov [[Šarenka|šarenke]], od zgoraj|alt=Diagram showing the pairs of olfactory, telencephalon, and optic lobes, followed by the cerebellum and the mylencephalon]] Ribe imajo v primerjavi z drugimi vretenčarji majhne možgane glede na velikost telesa, običajno znaša njihova masa eno petnajstino možganske mase podobno velikega ptiča ali sesalca.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Vendar imajo nekatere ribe relativno velike možgane, zlasti [[Mormyridae|rilčarji]] in [[morski psi]], katerih možgani so glede na njihovo telesno težo približno tako veliki kot pri ptičih in [[Vrečarji|vrečarjih]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|p=191}} Na sprednjem delu možganov sta [[olfaktorni bulbus|vohalna režnja]], par struktur, ki prek dveh [[Vohalni živec|vohalnih živcev]] sprejemata in obdelujeta signale iz [[nosnica|nosnic]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} Ribe, ki lovijo predvsem s pomočjo vonja, kot so [[glenavice]] in morski psi, imajo zelo velika vohalna režnja. Za njimi se nahaja [[Veliki možgani|telencefalon]], ki so pri ribah namenjeni predvsem zaznavanju vonja. Te strukture skupaj tvorijo sprednje možgane. [[diencefalon|Diencefalon]] povezuje sprednji in srednji del možganov; sodeluje pri [[Hormon|hormonih]] in [[Homeostaza|homeostazi]]. [[Češerika]] se nahaja tik nad diencefalonom; zaznava svetlobo, vzdržuje [[Cirkadiani ritem|cirkadiane]] ritme in nadzoruje spremembe barv.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} [[mezencefalon|Srednji možgani]] vsebujejo dva optična režnja. Ta sta zelo velika pri vrstah, ki lovijo z vidom, kot so [[šarenka]] in [[ostrižniki]]. [[metencefalon|Zadnji možgani]] nadzorujejo plavanje in ravnotežje. Enorežni [[mali možgani]] so največji del možganov; pri glenavice in [[piškurji|piškurjih]] so majhni, pri [[Mormyridae|rilčarjih]] pa zelo veliki, saj obdelujejo [[Električna riba|električne čute]]. Možgansko deblo ali [[Myelencephalon|mielencefalon]] nadzoruje nekatere mišice in telesne organe ter uravnava dihanje in [[Osmoregulacija|osmoregulacijo]].{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=48–49}} === Čutila === [[Pobočnica|Pobočnice]] je mreža senzorjev v koži, ki zaznava šibke vodne tokove in tresljaje. Ta sistem ribam omogoča zaznavanje gibanja drugih rib v bližini, tako plenilcev kot plena.<ref name="Bleckmann Zelick 2009">{{Cite journal |last1=Bleckmann |first1=Horst |last2=Zelick |first2=Randy |date=2009-03-01 |title=Lateral line system of fish |journal=[[Integrative Zoology]] |volume=4 |issue=1 |pages=13–25 |doi=10.1111/j.1749-4877.2008.00131.x |pmid=21392273 |doi-access=free}}</ref> Njeno delovanje lahko obravnavamo kot kombinacijo čuta za [[somatosenzorični sistem|dotik]] in [[sluh]]. [[Astyanax mexicanus|Slepe jamske ribe]] se pri orientaciji zanašajo skoraj izključno na signale iz pobočnice.<ref>{{cite book |last=Godfrey-Smith |first=Peter |author-link=Peter Godfrey-Smith |title=Metazoa |publisher=[[Farrar, Straus and Giroux]] |location=New York |isbn=978-0-374-20794-6 |chapter=Kingfish |date=2020 }}</ref> Nekatere vrste rib, kot so somi in morski psi, imajo [[Lorenzinijeva ampula|Lorenzinijeve ampule]], [[Elektroreceptor|elektroreceptorje]], ki zaznavajo šibke električne tokove reda velikosti milivoltov.<ref name="Albert Crampton 2006">{{cite book |last1=Albert |first1=J. S. |last2=Crampton |first2=W. G. |year=2006 |chapter=Electroreception and Electrogenesis |editor=Lutz, P. L. |title=The Physiology of Fishes |publisher=[[CRC Press]] |location=Boca Raton, Florida |isbn=978-0-8493-2022-4 |pages=429–470}}</ref> [[Vid]] je pomembeno [[čutilo]] pri ribah.<ref name="Guthrie 1986">{{cite book |last=Guthrie |first=D. M. |title=The Behaviour of Teleost Fishes |chapter=Role of Vision in Fish Behaviour |publisher=[[Springer Publishing|Springer]] |publication-place=Boston, Massachusetts |date=1986 |isbn=978-1-4684-8263-8 |doi=10.1007/978-1-4684-8261-4_4 |pages=75–113}}</ref> Ribje oči so zgrajene podobno kot oči kopenskih [[Vretenčarji|vretenčarjev]], kot so ptice in sesalci, a se od njih razlikujejo po bolj [[Sfera|sferični]] [[Leča (oko)|leči]].<ref name="Guthrie 1986"/> V njihovi [[Mrežnica|mrežnici]] se običajno nahajajo tako [[paličnica|paličnice]] kot [[čepnica|čepnice]] (za [[Skotopični vid|skotopični]] in [[fotopični vid]]). Številne vrste imajo [[barvni vid]], pogosto s tremi vrstami čepnic.<ref name="Guthrie 1986"/> [[Teleostei|Prave kostnice]] imajo sposobnost zaznavanja [[Polarizacija valovanja|polarizirane svetlobe;]]<ref name="Hawryshyn 2010">{{cite journal |last=Hawryshyn |first=Craig W. |title=Ultraviolet Polarization Vision and Visually Guided Behavior in Fishes |journal=Brain, Behavior and Evolution |volume=75 |issue=3 |date=2010 |doi=10.1159/000314275 |pages=186–194 |pmid=20733294 }}</ref> nekatere, kot so pravi krapovci, imajo četrto vrsto čepnic, ki zaznava [[Ultravijolično valovanje|ultravijolično svetlobo]].<ref name="Guthrie 1986"/> Med [[Brezčeljustnice|brezčeljustnicami]] ima [[piškurji|piškur]] dobro razvite oči,<ref name="Meyer-Rochow 1996">{{cite journal |last1=Meyer-Rochow |first1=V. Benno |last2=Stewart |first2=Duncan |title=Review of larval and postlarval eye ultrastructure in the lamprey (cyclostomata) with special emphasis on ''Geotria australis'' (gray) |journal=Microscopy Research and Technique |date=1996 |volume=35 |issue=6 |pages=431–444 |doi=10.1002/(SICI)1097-0029(19961215)35:6<431::AID-JEMT3>3.0.CO;2-L |pmid=9016447 |s2cid=22940203 }}</ref> medtem ko imajo [[Myxini|glenavice]] le primitivne očesne pege.<!--don't wikilink, wrong subject--><ref name="Lamb Collin Pugh 2007">{{cite journal |last1=Lamb |first1=Trevor D. |last2=Collin |first2=Shaun P. |last3=Pugh |first3=Edward N. |title=Evolution of the vertebrate eye: opsins, photoreceptors, retina and eye cup |journal=Nature Reviews Neuroscience |volume=8 |issue=12 |date=2007 |pmid=18026166 |pmc=3143066 |doi=10.1038/nrn2283 |pages=960–976}} See also [https://link.springer.com/content/pdf/10.1007/s12052-008-0091-2.pdf Lamb et al.'s "The origin of the Vertebrate Eye", 2008.]</ref> Tudi [[sluh]] je pomembno čutilo pri ribah. Ribe zaznavajo zvok s pomočjo pobočnice in [[otolit|otolitov]] v notranjem ušesu. Nekatere lahko zvok zaznajo prek plavalnega mehurja.<ref name="Hawkins 1981">{{cite book |last=Hawkins |first=A. D. |editor1-last=Tavolga |editor1-first=William N. |editor2-last=Popper |editor2-first=Arthur N. |editor3-last=Fay |editor3-first=Richard R. |title=Hearing and Sound Communication in Fishes |date=1981 |publisher=[[Springer Publishing|Springer]] |isbn=978-1-4615-7188-9 |pages=109–138 |chapter=6. The Hearing Abilities of Fish |url=https://books.google.com/books?id=egP3BwAAQBAJ}}</ref> Nekatere ribe, vključno z lososi, so sposobne [[Magnetorecepcija|magnetorecepcije]]. Poskusi so pokazali, da se mladice v krožnem bazenu ob spremembi osi magnetnega polja ustrezno preusmerijo in uskladijo z novo osjo.<ref name="Quinn 1980">{{cite journal |last=Quinn |first=Thomas P. |date=1980 |title=Evidence for celestial and magnetic compass orientation in lake migrating sockeye salmon fry |journal=[[Journal of Comparative Physiology A]] |volume=137 |issue=3 |pages=243–248 |doi=10.1007/bf00657119 |s2cid=44036559 }}</ref><ref name="Taylor 1986">{{Cite journal |last=Taylor |first=P. B. |date=May 1986 |title=Experimental evidence for geomagnetic orientation in juvenile salmon, ''Oncorhynchus tschawytscha'' Walbaum |journal=[[Journal of Fish Biology]] |volume=28 |issue=5 |pages=607–623 |doi=10.1111/j.1095-8649.1986.tb05196.x |bibcode=1986JFBio..28..607T }}</ref> Čeprav točen mehanizem magnetorecepcije pri ribah še ni pojasnjen;<ref name="Formicki Korzelecka‐Orkisz Tański 2019">{{cite journal |last1=Formicki |first1=Krzysztof |last2=Korzelecka-Orkisz |first2=Agata |last3=Tański |first3=Adam |title=Magnetoreception in fish |journal=Journal of Fish Biology |volume=95 |issue=1 |date=2019|doi=10.1111/jfb.13998 |pages=73–91|pmid=31054161 |bibcode=2019JFBio..95...73F }}</ref> poskusi na pticah nakazujejo na delovanje [[Radical pair mechanism|mehanizem kvantnih radikalnih parov]].<ref name="Hore Mouritsen 2022">{{cite journal |last1=Hore |first1=Peter J. |author1-link=Peter Hore (chemist) |last2=Mouritsen |first2=Henrik |title=The Quantum Nature of Bird Migration |journal=[[Scientific American]] |url=https://www.scientificamerican.com/article/how-migrating-birds-use-quantum-effects-to-navigate/ |date=April 2022 |pages=24–29}}</ref> === Endotermija === Večina rib je izključno [[Hladnokrvnost|hladnokrvnih]] ali ektotermnih. Izjema pa so pripadniki podreda [[Scombroidei]], vključno z [[Billfish|mečaricami]] in tuni, ki so [[Toplokrvnost|toplokrvne]] oz endotermne živali, ki s pomočjo mišične aktivnosti vzdržujejo temperaturo telesa.<ref name="Block1993">{{cite journal |last1=Block |first1=B.A. |last2=Finnerty |first2=JR |year=1993 |title=Endothermy in fishes: a phylogenetic analysis of constraints, predispositions, and selection pressures |url=https://www.researchgate.net/publication/226138605 |format=PDF |journal=Environmental Biology of Fishes |volume=40 |issue=3 |pages=283–302 |doi=10.1007/BF00002518 |s2cid=28644501 |access-date=1 October 2018 |archive-date=6 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201106144640/https://www.researchgate.net/publication/226138605 |url-status=live }}</ref> [[Lampris guttatus|Svetlica]] uporablja endotermijo po celotnem telesu: toploto ustvarja s plavalnimi mišicami, protitočna izmenjava pa preprečuje njeno izgubo.<ref>{{Cite journal |last1=Wegner |first1=Nicholas C. |last2=Snodgrass |first2=Owyn E. |last3=Dewar |first3=Heidi |last4=Hyde |first4=John R. |date=2015-05-15 |title=Whole-body endothermy in a mesopelagic fish, the opah, Lampris guttatus |journal=Science |volume=348 |issue=6236 |pages=786–789 |doi=10.1126/science.aaa8902|pmid=25977549 |bibcode=2015Sci...348..786W |s2cid=17412022 }}</ref> Med hrustančnicami so endotermni morski psi iz družine [[Lamnidae]] (morski volkovi) in [[Alopiidae]] (morske lisice). Stopnja endotermije se med vrstami močno razlikuje.<ref name="Block1993"/><ref>{{cite journal |last=Goldman |first=K.J. |title=Regulation of body temperature in the white shark, ''Carcharodon carcharias'' |journal=Journal of Comparative Physiology |year=1997 |volume=167 |series=B Biochemical Systemic and Environmental Physiology |issue=6 |pages=423–429 |doi=10.1007/s003600050092 |s2cid=28082417 |url=http://www.mendeley.com/research/temperature-and-activities-of-a-white-shark-carcharodon-carcharias/ |access-date=12 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406114844/http://www.mendeley.com/research/temperature-and-activities-of-a-white-shark-carcharodon-carcharias/ |archive-date=6 April 2012|url-access=subscription }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Carey |first1=F.G. |last2=Lawson |first2=K.D. |title=Temperature regulation in free-swimming bluefin tuna |journal=Comparative Biochemistry and Physiology A |date=February 1973 |volume=44 |issue=2 |pages=375–392 |doi=10.1016/0300-9629(73)90490-8 |pmid=4145757 }}</ref> === Razmnoževanje in življenjski cikel === [[File:Salmonlarvakils.jpg|sličica|[[Salmoninae|Lososova]] mladica se izleže iz jajca in ohrani [[rumenjakova vrečka|rumenjakovo vrečko.]]]] Glavna razmnoževalna organa sta parna [[Modo|moda]] in [[Jajčnik|jajčniki]].<ref name="Guimaraes">{{cite journal |last1=Guimaraes-Cruz |first1=Rodrigo J. |author2=dos Santos, José E. |author3=Santos, Gilmar B. |date=July–September 2005 |title=Gonadal structure and gametogenesis of ''Loricaria lentiginosa'' Isbrücker (Pisces, Teleostei, Siluriformes) |journal=Rev. Bras. Zool. |volume=22 |issue=3 |pages=556–564 |doi=10.1590/S0101-81752005000300005 |doi-access=free}}</ref> Jajčeca se iz jajčnika sprostijo<!--directly or indirectly--> v [[Oviduct|jajcevode]].<ref name="Brito">{{cite journal |last=Brito |first=M.F.G. |author2=Bazzoli, N. |year=2003 |title=Reproduction of the surubim catfish (Pisces, Pimelodidae) in the São Francisco River, Pirapora Region, Minas Gerais, Brazil |journal=Arquivo Brasileiro de Medicina Veterinária e Zootecnia |volume=55 |issue=5 |pages=624–633 |doi=10.1590/S0102-09352003000500018 |doi-access=free}}</ref> Več kot 97% rib, vključno z lososom in zlatimi ribicami, je [[Oviparija|jajcerodnih]] (oviparnih), kar pomeni, da jajčeca odvržejo v vodo in se razvijejo zunaj materinega telesa.<ref name="Scott">{{cite book |last=Scott |first=Peter |title=Livebearing Fishes |publisher=Tetra Press |year=1997 |isbn=1-56465-193-2 |page=13}}</ref> Jajčeca se običajno oplodijo zunaj materinega telesa, pri čemer samec in samica ribe odvržeta svoje [[gameta|gamete]] v okoliško vodo. Takšnemu [[Razmnoževanje|razmnoževanju]] rib pravimo [[drst]], samice v vodo sprostijo [[jajce|jajca]] - [[ikra|ikre]], ki jih samec kasneje [[osemenitev|osemeni]]. Pri nekaj vrstah jajcerodnih rib, kot so [[Rajidae|raže]], je oploditev notranja. To pomeni da sperma pride v stik z jajčeci v notranjosti samice. Samci pri tem uporabijo vrsto preobražene podrepne plavuti (intromittent organ).<ref name="Miller Kendall 2009">{{cite book |last1=Miller |first1=Bruce |last2=Kendall |first2=Arthur W. |title=Early Life History of Marine Fishes |date=2009 |publisher=[[University of California Press]] |isbn=978-0-520-24972-1 |pages=11–37 |chapter-url=https://content.ucpress.edu/chapters/9317.ch01.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307042241/https://content.ucpress.edu/chapters/9317.ch01.pdf |archive-date=7 March 2016 |chapter=1. Fish Reproduction}}</ref> Po tem procesu samica odloži ikre v okolje, to se lahko zgodi takoj ali po določenem času. Iz oplojenih iker se razvijejo [[mladica|mladice]]. Ikre nekaterih rib, denimo [[jeseter|jesetra]], so cenjena [[delikatesa]], imenovana [[kaviar]]. == Klasifikacija == [[riba|Ribe]] (brez tetrapodov) so [[parafilija|parafiletska]] skupina, zato se [[Razred (biologija)|razred]] Pisces, ki ga najdemo v starejših referenčnih delih, v uradni [[taksonomija|taksonomiji]] ne uporablja več. Tradicionalna klasifikacija deli ribe na tri danes živeče [[Razred (biologija)|razrede]] ([[Agnatha]], [[Chondrichthyes]] in [[Osteichthyes]]), pri čemer so izumrle oblike včasih uvrščene znotraj teh skupin, včasih pa kot samostojni razredi.<ref>{{navedi knjigo |last=Benton |first=M.J. |year=1998 |chapter=The quality of the fossil record of vertebrates |pages= 269–303, Fig. 2 |editor1=Donovan, S.K. |editor2=Paul, C.R.C. |title=The adequacy of the fossil record |publisher=Wiley}}</ref> Ribe predstavljajo več kot polovico vseh vrst vretenčarjev. Do leta 2016 je bilo opisanih več kot 32.000 vrst rib kostnic, več kot 1.100 vrst hrustančnic ter več kot 100 vrst piškurjev in glenavic. Tretjina teh vrst pripada devetim največjim družinam; od največje do najmanjše so to [[Cyprinidae]], [[Gobiidae]], [[Cichlidae]], [[Characidae]], [[Loricariidae]], [[Balitoridae]], [[Serranidae]], [[Labridae]] in [[Scorpaenidae]]. Približno 64 družin je [[monotipski takson|monotipskih]], ki vsebujejo samo eno vrsto.<ref name="Nelson 2016">{{navedi knjigo |last=Nelson |first=Joseph S. |chapter=Taxonomic Diversity |title=Fishes of the World |year=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-118-34233-6 |page=3 }}</ref> * Razred "[[Agnatha]]" (brezčeljustnice, [[parafilija|parafiletska]]) ** Podrazred [[Cyclostomata]] ([[glenavice]] in [[piškurji]]) ** Podrazred †"[[Ostracodermi]]" (oklepljene brezčeljustnice, parafiletska) * Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Podrazred [[Elasmobranchii]] ([[morski psi]] in [[skati]]) ** Podrazred [[Holocephali]] ([[himere]] in izumrli sorodniki) * Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) * Razred †"[[Acanthodii]]" (»bodičasti morski psi«, včasih uvrščeni v Actinopterygii in parafiletski) * Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) ** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) ** Klad [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice and [[Tetrapod|tetrapods]]) Zgoraj navedeni sistem razvrščanja je najpogostejši v splošni in poljudni literaturi. Veliko teh skupin je parafiletskih, saj so se iz njih razvile naslednje skupine. Tako so Agnatha (brezčeljustnice) predniki skupine Placodermi (oklepljene brezčeljustnice). Iz teh se je kasneje razvila skupina Osteichthyes (kostnice) in skupine Acanthodii (bodičasti morski psi), ki veljajo za prednike skupine Chondrichthyes (hrustančnice). Z uveljavitvijo [[filogenija|filogenetske nomenklature]] so ribe razdelili v natančnejši sistem, ki vključuje naslednje glavne skupine: * Razred [[Myxini]] (glenavice) * Razred †[[Pteraspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) * Razred †[[Thelodonti]] (teleodonti) * Razred †[[Anaspida]] (anaspidi) * Razred [[Hyperoartia|Petromyzontida ali Hyperoartia]] ** Družina Petromyzontidae ([[piškurji]]) * Razred †[[Conodonta]] (konodonti) * Razred †[[Cephalaspidomorphi]] (zgodnje brezčeljustnice) ** Klad †[[Galeaspida]] (galeaspidi) ** Klad †[[Pituriaspida]] ** Klad †[[Osteostraci]] (osteostraki) * Infradeblo [[Gnathostomata]] (vretenčarji s čeljustjo) ** Razred †"[[Placodermi]]" (placodermi, parafiletska) ** Razred [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) ** Razred †"[[Acanthodii]]" (bodičasti morski psi, parafiletska) ** Nadrazred [[Osteichthyes]] (kostnice) *** Razred [[Actinopterygii]] (žarkoplavutarice) **** Podrazred [[Chondrostei]] (mnogoplavutarji in sorodniki) ***** Red [[Acipenseriformes]] ([[jesetri]] in [[veslokljuni]]) ***** Red [[Polypteriformes]] ([[kačasti mnogoplavutar]] in [[Polypteriformes|mnogoplavutarice]]). **** Podrazred [[Neopterygii]] ***** Infrarazred [[Holostei]] ([[gari]] in [[amija]]) ***** Infrarazred [[Teleostei]] (veliko redov navadnih rib) *** Razred [[Sarcopterygii]] (mesnatoplavutarice in tetrapodi) **** Podrazred [[Actinistia]] **** Podrazred [[Dipnoi]] (pljučarice, sisterska skupina [[tetrapodi|tetrapodom]]) † – označuje izumrli takson<br />Nekateri paleontologi trdijo, da so [[Conodonta]] (konodonti) primitivne ribe, saj spadajo med [[strunarji|strunarje]]. Za podrobnejši pregled te taksonomije si oglejte članek o [[vretenčarji|vretenčarjih]]. Položaj [[glenavice|glenavic]] v deblu Chordata (strunarji) še ni povsem pojasnjen. Filogenetske raziskave v letih 1998 in 1999 so podprle idejo, da glenavice in piškurji tvorijo naravno skupino [[Cyclostomata]], ki je sestrska skupina Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo).<ref>Shigehiro Kuraku, Daisuke Hoshiyama, Kazutaka Katoh, Hiroshi Suga, Takashi Miyata (1999) ''Monophyly of Lampreys and Hagfishes Supported by Nuclear DNA–Coded Genes'' J Mol Evol (1999) 49:729–735</ref><ref>J. Mallatt, J. Sullivan (1998) ''28S and 18S rDNA sequences support the monophyly of lampreys and hagfishes'' Molecular Biology and Evolution V 15, Issue 12, pp. 1706–1718</ref> == Pomen za človeka == Ribe so pomemben del prehrane ljudi po vsem svetu, v tradicionalno pomorskih državah (npr. [[Japonska|Japonski]]) predstavlja ribje [[meso]] poglavitni vir [[beljakovina|beljakovin]] živalskega izvora. Človek se z [[ribištvo]]m ukvarja že od pradavnine, danes pa poleg lova pridobivamo ribe tudi z načrtnim gojenjem. Letni ulov rib (izključujoč pridelek v [[ribogojnica]]h) ocenjujejo na 77,8 milijonov ton (podatek za leto 2006<ref>Yearbooks of Fishery Statistics - ''[ftp://ftp.fao.org/fi/stat/summary/a1a.pdf World capture production - Fish, crustaceans, molluscs, etc]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}''. Fishery information, data and statistics unit, [[Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo|FAO]] OZN. Pridobljeno 9.10.2008.</ref>). Pretiran izlov užitnih vrst rib v zadnjem času predstavlja resno grožnjo svetovni produkciji in [[populacija (biologija)|populaciji]] teh vrst na splošno, saj utegne ob nadaljevanju trenda povzročiti zlom ključnih populacij,<ref>(5.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/scotland/highlands_and_islands/6234881.stm Call to halt cod 'over-fishing']. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref><ref>(26.1.2007) [http://news.bbc.co.uk/2/hi/asia-pacific/6301187.stm Tuna groups tackle overfishing]. BBC News. Pridobljeno 9.10.2008.</ref> poleg tega pa ribištvo in ribogojništvo negativno vplivata na okolje tudi z onesnaževanjem, uničevanjem [[habitat]]ov (npr. morskega dna) in vnašanjem [[tujerodna vrsta|tujerodnih vrst]]. [[Rdeči seznam IUCN]] iz leta 2006 navaja 1.173 ribjih vrst, katerih obstoj je ogrožen.<ref>{{navedi splet|url=http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|title=Tabela 1: Število ogroženih vrst po večjih skupinah organizmov (1996–2004)|accessdate=18 January 2006|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060630054235/http://www.iucnredlist.org/info/tables/table1|publisher=iucnredlist.org|archivedate=2006-06-30|url-status=dead}}</ref> Med njimi je najti [[Gadus morhua|polenovko]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/8784/summ|title=Gadus morhua (Atlantska polenovka)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[Cyprinodon diabolis]],<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/6149/summ|title=Cyprinodon diabolis (Devils Hole Pupfish)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> [[koelakant]]e,<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/11375/summ|title=Latimeria chalumnae (Coelacanth, Gombessa)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> in [[veliki beli morski pess|velikega belega morskega psa]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.iucnredlist.org/search/details.php/3855/summ|title=Carcharodon carcharias (Great White Shark)|publisher=Iucnredlist.org|accessdate=21 May 2011}}</ref> Ker ribe živijo pod vodo, jih je teže raziskovati kot pa kopenske živali in rastline, tako da so podatki o ribjih populacijah pogosto pomanjkljivi. Vendar pa se zdi,da so sladkovodne ribe še posebej ogrožene, saj pogosto živijo v relativno majhnih vodnih telesih (zgoraj omenjeni Cyprinodon diabolis na primer živi samo še v kotlu velikosti 5×3,5×3 m.{{sfn|Helfman|Collette|Facey|1997|pp=449–450}} V nekaterih primerih se lahko pri človeku razvije [[alergija]] na ribje meso, zato ga ti ljudje ne morejo uživati, prav tako se ribjega mesa izogibajo ljudje s posebnimi prehranskimi navadami (npr. [[vegetarijanstvo|vegetarijanci]]). [[Krščanstvo|Krščanska]] cerkev rib ne šteje za [[meso]], zaradi česar se ob petkih in zapovedanih [[Postni čas|postih]], ko se mesa ne sme jesti, lahko jedo ribe. Druge [[religija|religije]] štejejo ribe za meso, prav tako pa so biološko gledano ribe meso. == Glej tudi == * [[Ihtis]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin}} * {{navedi knjigo |last1=Helfman |first1=G. |last2=Collette |first2=B. |last3=Facey |first3=D. |title=The Diversity of Fishes |url=https://archive.org/details/diversityoffishe0000helf |publisher=[[Wiley-Blackwell]] |year=1997 |isbn=978-0-86542-256-8 |edition=1.}} {{refend}} == Zunanji viri == {{Commons category multi|Fish|Actinopterygii|align=right|Marine aquarium fish|Freshwater aquarium fish}} {{Taxonbar|from=Q152}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Vretenčarji]] [[Kategorija:Ribe|*]] [[Kategorija:Opuščene taksonomske skupine]] [[Kategorija:Ekologija voda]] [[Kategorija:Ribolov]] [[Kategorija:Ihtiologija]] [[Kategorija:Parafiletske skupine]] [[Kategorija:Morska hrana]] 1iikz3zuhs9l4sx0bofxfjenqbnb3gs Lado Leskovar 0 38351 6752841 6492011 2026-09-19T14:00:48Z BuDi 13534 /* */ 6752841 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Vladimir Leskovar'''<ref>[http://www.dvk-rs.si/files/files/Seznam%20potrjenih%20list%20kandidatov%20VE03.pdf SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR, KI BODO 3. JUNIJA 2018]{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>, [[Slovenci|slovenski]] [[pevec]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[23. marec]] [[1942]], [[Ljubljana]]. Lado Leskovar je posnel več kot 300 [[popevka|popevk]] in [[šanson]]ov. Igral je tudi v nekaterih slovenskih in tujih [[film]]ih ter gledaliških predstavah. Po končani [[nižja gimnazija|nižji gimnaziji]] se je vpisal na Pomorsko srednjo šolo v [[Piran]]u, kjer je [[matura|maturiral]] leta [[1961]]. Svojo prvo glasbeno nagrado je osvojil leta 1963 na Slovenski popevki na Bledu s pesmijo Malokdaj se srečava. Leta 1967 je s pesmijo Vse rože sveta zastopal Jugoslavijo na tekmovanju za [[Pesem Evrovizije]] na Dunaju. Kot [[novinar]] in [[urednik]] je deloval na [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]. Od leta [[1998]] je slovenski ambasador [[Sklad Združenih narodov za otroke|Unicefa]]. Poročen je bil štirikrat, najprej 1965-1966 z Marjetico Ano Rudolf, pozneje ženo [[Dimitrij Rupel|Dimitrija Rupla]], potem 1967 z Jeleno Bjeličić, s katero ima sina Dušana, z Nono Skomorovskajo (1976-1980) in nazadnje 1990 z Verico, s katero ima sina Martina. Leta 2008 je pod okriljem stranke [[Zares]] kandidiral za poslanca v državnem zboru, deset let kasneje (2018 ) pa je pod okriljem stranke [[Desus]] kandidiral za poslanca v državnem zboru. == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Slovenska popevka]] === {| class="wikitable sortable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Pesem !! Nagrade |- | rowspan="3" style="text-align:center"|'''[[Slovenska popevka 1963|1963]]''' || '''''Malokdaj se srečava''''' <small>([[Beti Jurković]])<ref>Pri letih 1963 in 1964 je v oklepaju naveden drugi izvajalec skladbe (alternacija).</ref></small> || style="text-align:center"|<small>1. nagrada občinstva</small> |- | ''Nikar se mi ne smej'' <small>(Franc Babič)</small> || style="text-align:center"|— |- | ''Vrtiljak'' <small>([[Nino Robić|Nino Robič]])</small> || style="text-align:center"|— |- | rowspan="2" style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1964|1964]] || ''Poslednja postaja'' <small>(Nino Robič)</small> || style="text-align:center"|— |- | ''Verujem v pravljice'' <small>(Beti Jurković)</small> || style="text-align:center"|<small>2. nagrada občinstva</small> |- | rowspan="2" style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1965|1965]] || ''Marec'' || style="text-align:center"|— |- | ''Nebo'' || style="text-align:center"|— |- | rowspan="2" style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1966|1966]] || ''Balada o nekem upanju'' || style="text-align:center"|— |- | ''Čakam preteklost'' || style="text-align:center"|— |- | rowspan="2" style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1968|1968]] || ''Vse je bežno'' || style="text-align:center"|— |- | ''Zgodba o puški št. 503'' || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1969|1969]] || ''Tanja'' || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1971|1971]] || ''Poraz'' || style="text-align:center"|<small>2. nagrada strokovne žirije</small> |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1972|1972]] || ''Špela'' || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1973|1973]] || ''Zakaj'' || style="text-align:center"|<small>2. nagrada mednarodne žirije</small> |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1974|1974]] || ''Tvoje roke'' || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1975|1975]] || ''Kadar boš odšla'' || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1976|1976]] || ''Sanjavo dekle'' || style="text-align:center"|— |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 1998|1998]] || ''Najin stari tango'' <small>(& Nina Vipotnik Rampe)</small> || style="text-align:center"|<small>10. mesto</small> |- | style="text-align:center"|[[Slovenska popevka 2008|2008]] || ''Umetnica ljubezni'' || style="text-align:center"|<small>11. mesto</small> |} '''Dnevi slovenske zabavne glasbe – pesmi svobodnih oblik/šansoni''' * [[Slovenska popevka 1977|1977]]: ''Dva'' * [[Slovenska popevka 1979|1979]]: ''Črna plesalka'' * [[Slovenska popevka 1980|1980]]: ''Zlati plevel'' <small>(& Džejbi)</small> [[Slika:Lado Leskovar 1965 (2).jpg|250px|sličica|Lado Leskovar, 1965]] === Jugoslovanski izbor za Pesem Evrovizije === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Pesem !! TV-center |- | rowspan="2" style="text-align:center"|1965 || ''Vetar s planine'' || style="text-align:center"|Beograd |- | ''Sonata'' || style="text-align:center"|Zagreb |- | style="text-align:center"|1966 || ''Tvoj osmeh'' || style="text-align:center"|Beograd |- | style="text-align:center"|'''1967''' || '''''Vse rože sveta''''' || style="text-align:center"|Ljubljana |} === [[Pesem Evrovizije]] === * [[Pesem Evrovizije 1967|1967]]: ''Vse rože sveta'' — 8. mesto <small>(7 točk)</small> === [[Vesela jesen]] / [[Festival narečnih popevk]] === * [[Vesela jesen 1970|1970]]: ''Dobri pajdaši'' — nagrada za najboljšo narečno popevko * '''[[Vesela jesen 1971|1971]]''': '''''Še en gvažek''''' — zlati klopotec * [[Vesela jesen 1987|1987]]: ''Ka si za svejt dobroga dau'' * [[Vesela jesen 1990|1990]]: ''Kavarna Astoria'' * '''[[Vesela jesen 1991|1991]]''': '''''Glažek vinčka''''' — 1. nagrada strokovne žirije * [[Festival narečnih popevk 2002|2002]]: ''Optimist'' === [[Melodije morja in sonca]] === * [[Melodije morja in sonca 1978|1978]]: ''Svetilnik'' <small>(J. Klemenčič - A. Papler - Milan Ferlež)</small> — nagrada strokovne žirije za najboljšo interpretacijo * [[Melodije morja in sonca 1982|1982]]: ''Deklica Tina'' * [[Melodije morja in sonca 1983|1983]]: ''Prijatelja'' * [[Melodije morja in sonca 1985|1985]]: ''Zgodba št. N'' <gallery caption="Albumi" mode="packed" heights="150"> Lado Leskovar - Bil sem mlajši kakor ti.jpg|''Bil sem mlajši kakor ti'' (1963) Lado Leskovar - Memfis Tenesi.jpg|''Memfis Tenesi'' (1966) Lado Leskovar - Vse rože sveta.jpg|''Vse rože sveta'' (1967) Lado Leskovar - Čestitke.jpg|''Čestitke'' (1968) Lado Leskovar - Hej brigade.jpg|''Hej brigade'' (1969) </gallery> == Opombe in sklici == {{sklici|1}} {{JezkoviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Leskovar, Lado}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Slovenski šansonjerji]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Ježkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nastopajoči na Slovenski popevki]] [[Kategorija:Zmagovalci Slovenske popevke]] [[Kategorija:Člani Demokratične stranke upokojencev Slovenije]] [[Kategorija:Predstavniki Jugoslavije na Pesmi Evrovizije]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] nfpxmptkrkuitfnjzutsbijf4ttkzu6 Aceton 0 38641 6752989 6733043 2026-09-20T07:23:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752989 wikitext text/x-wiki {{chembox | Name = Aceton<ref>''Merck Index'', 11th Edition, '''58'''.</ref> | ImageFileL1 = Acetone-2D-skeletal.svg | ImageSizeL1 = 100px | ImageNameL1 = Aceton | ImageFileR1 = Acetone-3D-balls.png | ImageSizeR1 = 100px | ImageNameR1 = Ball-and-stick model of acetone | ImageFile2 = Acetone-3D-vdW.png | ImageSize2 = 150px | ImageName2 = Space-filling model of acetone | IUPACName = propanon | OtherNames = β-ketopropan,<br />dimetil keton, dimetilformaldehid, DMK | Section1 = {{Chembox Identifiers | CASNo = 67-64-1 | CASNo_Ref = {{cascite|correct|CAS}} | PubChem = 180 | ChemSpiderID = 175 | ChemSpiderID_Ref = {{chemspidercite|correct|chemspider}} | UNII = 1364PS73AF | UNII_Ref = {{fdacite|correct|FDA}} | EINECS = 200-662-2 | UNNumber = 1090 | KEGG = D02311 | KEGG_Ref = {{keggcite|correct|kegg}} | MeSHName = Acetone | ChEBI = 15347 | ChEBI_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | ChEMBL = 14253 | ChEMBL_Ref = {{ebicite|correct|EBI}} | RTECS = AL3150000 | Beilstein = 635680 | Gmelin = 1466 | 3DMet = B00058 | SMILES = CC(=O)C | StdInChI = 1S/C3H6O/c1-3(2)4/h1-2H3 | StdInChI_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | InChI = 1/C3H6O/c1-3(2)4/h1-2H3 | StdInChIKey = CSCPPACGZOOCGX-UHFFFAOYSA-N | StdInChIKey_Ref = {{stdinchicite|correct|chemspider}} | InChIKey = CSCPPACGZOOCGX-UHFFFAOYAF }} | Section2 = {{Chembox Properties | C=3|H=6|O=1 | Appearance = Brezbarvna tekočina | Density = 0,79 g/cm³, tekoče | Solubility = z vodo se meša | MeltingPtC = −94,9 | BoilingPtC = 56,53 | Viscosity = 0,32 c[[Poise|P]] pri 20&nbsp;°C }} | Section3 = {{Chembox Structure | MolShape = trigonalna planarna na C=O | Dipole = 2,91 [[Debye|D]] }} | Section7 = {{Chembox Hazards | GHSPictograms = {{GHS02}} {{GHS07}} | GHSSignalWord = '''DANGER''' | HPhrases = {{H-phrases|225|319|336|373}} | PPhrases = {{P-phrases|210|235|260|305+351+338}} | NFPA-F = 3 | NFPA-H = 1 | NFPA-R = 0 | FlashPtC = −20 | AutoignitionPtC = 465 | ExploLimits = 2.6–12.8%<ref>{{navedi splet |url=http://www.americanchemistry.com/s_acc/sec_solvents.asp?CID=1488&DID=5735 |title=Working with modern hydrocarbon and oxygenated solvents: a guide to flammability |url-status = dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090601224141/http://www.americanchemistry.com/s_acc/sec_solvents.asp?CID=1488&DID=5735 |archive-date=2009-06-01 |publisher=[[American Chemistry Council]] Solvents Industry Group |page=7 |date=January 2008}}</ref> | PEL = 1000{{nbsp}}ppm (2400{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup>)<ref name=NIOSH>{{PGCH|0004}}</ref> | REL = TWA 250{{nbsp}}ppm (590{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup>)<ref name=NIOSH/> | IDLH = 2500{{nbsp}}ppm<ref name=NIOSH/> | TLV-TWA = 1185{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup> | TLV-STEL = 2375{{nbsp}}mg/m<sup>3</sup> | LD50 = {{Unbulleted list | 5800{{nbsp}}mg/kg (rat, oral) | 3000{{nbsp}}mg/kg (mouse, oral) | 5340{{nbsp}}mg/kg (rabbit, oral)<ref name=IDLH>{{IDLH|67641|Acetone}}</ref> }} | LC50 = 20,702{{nbsp}}ppm (rat, 8&nbsp;h)<ref name=IDLH/> | LCLo = 45,455{{nbsp}}ppm (mouse, 1&nbsp;h)<ref name=IDLH/> }} | Section8 = {{Chembox Related | Function = [[razredčilo]] | OtherFunctn = [[Voda (molekula)|Voda]]<br />[[Etanol]]<br />[[Izopropanol]]<br />[[Toluen]] }} }} '''Aceton''' (tudi '''propanon''', '''dimetil keton''', '''2-propanon''' in '''propan-2-on''') je najpreprostejši [[keton]] s [[kemijska formula|kemijsko formulo]] CH<sub>3</sub>(CO)CH<sub>3</sub>. Aceton je brezbarvna, hlapna in vnetljiva tekočina. Meša se z [[voda|vodo]] in skoraj vsemi [[topilo|organskimi topili]], zato je pomembno [[laboratorij]]sko in industrijsko [[topilo]]. Letna svetovna proizvodnja acetona je več kot tri milijone ton, od katerih se večina porabi v industriji polimerov,<ref name=Ullmann>Stylianos Sifniades, Alan B. Levy, “Acetone” in Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry, Wiley-VCH, Weinheim, 2005.</ref> barvnih premazov in nekaterih [[razstrelivo|razstreliv]]. V vsakdanji rabi se največ acetona porabi za odstranjevanje laka za nohte. V naravi se nahaja v majhnih količinah v praženi [[kava|kavi]] in [[lan]]u, v katerem nastaja z razpadom linamarina, in v [[tobak]]u. V majhnih količinah nastaja tudi v človeškem organizmu iz [[aminokislina|aminokislin]], [[maščoba|maščob]] in [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]]. == Proizvodnja == Večina acetona se proizvede neposredno ali posredno iz propena s tako imenovanim kumenskim procesom, v katerem se [[benzen]] alkilira s [[propen]]om, pri čemer nastane [[kumen]] (izopropilbenzen). Z oksidacijo kumena nastaneta [[fenol]] in aceton: ::[[Slika:Cumene-process-overview-2D-skeletal.png|400px|Overview of the cumene process]] Konverzija poteka preko vmesnega produkta kumen hidroperoksida C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>C(OOH)(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>. Aceton se proizvaja tudi z neposredno oksidacijo propena s [[katalizator]]jem [[Paladij|Pd]](II)/[[Baker|Cu]](II) v sorodnem Wackerjevem procesu. === Starejše proizvodne metode === Aceton se je nekoč proizvajal s [[suha destilacija|suho destilacijo]] acetatov, na primer [[kalcij]]evega acetata Ca(CH<sub>3</sub>COO)<sub>2</sub>: :CaCO<sub>3</sub> + 2CH<sub>3</sub>COOH → Ca(CH<sub>3</sub>COO)<sub>2</sub> + CO<sub>2</sub> + H<sub>2</sub>O :Ca(CH<sub>3</sub>COO)<sub>2</sub> → CaO + CH<sub>3</sub>(CO)CH<sub>3</sub> + CO<sub>2</sub> Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je aceton proizvajal s [[fermentacija|fermentacijo]] [[škrob]]a z [[bakterija|bakterijo]] ''clostridium acetobutylicum''. Postopek je razvil Haim A. Weizman, kasnejši prvi predsednik [[Izrael]]a.<ref name=Ullmann /> Proces, v katerem poleg acetona nastajata tudi [[butanol]] in [[etanol]], so zaradi majhnega izkoristka kmalu opustili.<ref name=Ullmann /> === Biosinteza === Človeški organizem proizvaja majhne količine acetona z [[dekarboksilacijo]] [[ketonsko telo|ketonskih teles]]. == Uporaba == Približno polovica svetovne proizvodnje acetona se porabi kot surovina za [[sinteza|sintezo]] [[metil metakrilat]]a (CH<sub>2</sub>=C(CH<sub>3</sub>)CO<sub>2</sub>CH<sub>3</sub>). Sinteza se začne s [[konverzija|konverzijo]] acetona v njegov cianohidrin: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO + HCN → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(OH)CN Naslednji korak je [[hidroliza]] [[nitril]]a v nenasičeni [[amid]], ki se z [[metanol]]om [[estrenje|zaestri]] v metil metakrilat: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(OH)CN + CH<sub>3</sub>OH → CH<sub>2</sub>=C(CH<sub>3</sub>)CO<sub>2</sub>CH<sub>3</sub> + NH<sub>3</sub> Drugo veliko področje uporabe je kondenziranje acetona s [[fenol]]om, v katerem nastane [[bisfenol A]]: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO + 2C<sub>6</sub>H<sub>5</sub>OH → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(C<sub>6</sub>H<sub>4</sub>OH)<sub>2</sub> + H<sub>2</sub>O Bisfenol A je komponenta mnogih [[polimer]]ov, na primer [[polikarbonat]]ov, [[poliuretan]]ov in [[epoksi smola|epoksi smol]]. === Gorenje === Aceton na [[zrak]]u zgori v [[ogljikov dioksid]] in [[voda|vodo]]: :(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO + 4O<sub>2</sub> → 3CO<sub>2</sub> + 3H<sub>2</sub>O === Aceton kot topilo === Aceton je dobro topilo, zato je sestavnina nekaterih zaščitnih barv in [[lak]]ov, [[plastična masa|plastičnih mas]] in [[sintetično vlakno|sintetičnih vlaken]]. Aceton je idealno [[razredčilo]] za [[poliestrska smola|poliestrske smole]], sredstvo za čiščenje orodja, topilo za dvokomponentna [[epoksidna smola|epoksidna]] [[lepilo|lepila]] in [[cianoakrilat|sekundno lepilo]] (cianoakrilat) preden se lepila dokončno utrdijo. Aceton je tudi odlično sredstvo za razmaščevanje, zato se uporablja za pripravo kovinskih površin pred nanašanjem zaščitnega premaza. Aceton raztaplja mnogo vrst plastičnih mas, tudi tistih, ki se uporabljajo v Nalgenovih laboratorijskih steklenicah iz [[polistiren]]a, [[polikarbonat]]a in nekaterih vrst [[polipropilen]]a.<ref>[http://www.nalgenelabware.com/techdata/chemical/ NALGENE Labware - Technical Data]</ref> Veliko acetona se porabi za [[sinteza|sintezo]] topil metil izobutil akohola in metil izobutil ketona. Oba produkta nastaneta preko začetne [[aldolna kondenzacija|aldolne kondenzacije]], v kateri nastane diaceton alkohol:.<ref name=Ullmann /> :2(CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>CO → (CH<sub>3</sub>)<sub>2</sub>C(OH)CH<sub>2</sub>C(O)CH<sub>3</sub> V farmacevtski industriji se aceton uporablja kot topilo in ekscipient v nekaterih farmacevtskih proizvodih,<ref>http://www.accessdata.fda.gov/scripts/cder/iig/index.cfm</ref> uporablja pa se tudi za denaturiranje [[etanol]]a.<ref>{{navedi knjigo | isbn = 9780824782108 | pages = [https://archive.org/details/excipienttoxicit103wein/page/32 32] | last1 = Weiner | first1 = Myra L. | last2 = Lois A. | first2 = Kotkoskie | title = Excipient Toxicity and Safety | url = https://archive.org/details/excipienttoxicit103wein | date = 1999 }}</ref> ==== Skladiščenje acetilena ==== [[Acetilen]] (CH≡CH) je zaradi [[trojna vez|trojne vezi]] zelo nestabilen in že pri tlaku okrog 200 kPa eksplodira. Varno skladiščenje in transportiranje komprimiranega acetilena zato ni mogoče. Acetilen se zato skladišči in prevaža v jeklenkah raztopljen v acetonu (ali dimetilformamidu) kot [[DISSOUS plin|dissous plin]]. [[Topnost]] acetilena je okrog 250 L/L acetona.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.msha.gov/alerts/hazardsofacetylene.htm |title=Mine Safety and Health Administration (MSHA) - Safety Hazard Information - Special Hazards of Acetylene |accessdate=2009-03-06 |archive-date=2016-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160122062046/http://www.msha.gov/alerts/hazardsofacetylene.htm |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.aga.com/web/web2000/com/WPPcom.nsf/pages/History_Acetylene_1 |title=History - Acetylene dissolved in acetone |access-date=2009-03-06 |archive-date=2015-09-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150915040643/http://www.aga.com/web/web2000/com/WPPcom.nsf/pages/History_Acetylene_1 |url-status=dead }}</ref> === Laboratorijska raba === Aceton se v laboratoriju uporablja kot polarno aprotično topilo v raznih organskih reakcijah, na primer v dvomolekularnih [[nukleofilna substitucija|nukleofilnih substitucijah]] (SN2) in Jonesovih oksidacijah. Zaradi nizke cene, velike hlapnosti in topnosti v vodi se uporablja tudi za čiščenje laboratorijske posode in kot sušilno sredstvo. Aceton tvori s [[ogljikov dioksid|suhim ledom]] (trdnim ogljikovim dioksidom) hladilno zmes, ki se lahko ohladi do -78&nbsp;°C in ne zmrzne. Zmes se uporablja za hladilne kopeli za reakcije, ki morajo potekati pri nizkih [[temperatura]]h. Aceton v [[ultravijolična svetloba|UV svetlobi]] [[fluorescenca|fluorescira]], zato se acetonove pare uporabljajo kot sledilno sredstvo v poskusih s [[pretok|pretokom tekočin]].<ref>{{cite journal |author1=Lozano, A. |author2=Yip, B. |author3=Hanson, R.K. | title = Acetone: a tracer for concentration measurements in gaseous flows by planar laser-induced fluorescence | journal = Exp. Fluids | volume = 13 | pages = 369-376 | year = 1992 | doi = 10.1007/BF00223244}}</ref> === Domača in druga raba === Aceton se uporablja predvsem za odstranjevanje laka za nohte in za odstranjevanje ostankov sekundnega lepila s [[porcelan]]a in [[steklo|stekla]]. Če izpis ali fotokopijo z laserskega pisalnika položimo s tiskom navzdol na gladko ravno površino in hrbtno stran izpisa premažemo z acetonom in previdno zgladimo, se bo izpis prenesel na novo površino. Nekateri avtomobilistični navdušenci dodajajo aceton v gorivo svojega [[avtomobil]]a (1 del acetona na 500 delov goriva). Dodatek naj bi občutno zmanjšal porabo goriva in podaljšal življenjsko dobo [[motor]]ja.<ref>{{navedi splet|author=Louis laPonte|url=http://www.brightgreen.us/lubedev/smartgas/additive.htm|title=Acetone in Fuels (A Study of Dimethylketone or Propanone)|accessdate=2007-06-06|date=2007-02-13|publisher=Smartgas.net|archive-date=2018-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20180402225621/http://www.brightgreen.us/lubedev/smartgas/additive.htm|url-status=dead}}</ref> Sistematični preskusi in meritve teh trditev niso potrdili,<ref>{{navedi splet|url=http://www.helenair.com/articles/2006/01/21/automotive/c01012106_03.txt|publisher=Independent Record|date=2006-01-21|title=Click and Clack Talk Cars|author=Tom and Ray Magliozzi|accessdate=2007-06-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://msgboard.snopes.com/message/ultimatebb.php?/ubb/get_topic/f/20/t/000594/p/1.html|title=Can adding Acetone to fuel increase mpg by 15 to 35 %?|publisher=Snopes.com, Message Board|accessdate=2007-06-06}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> oziroma so dokazali ravno nasprotne učinke.<ref>MythBusters (4. sezona, 53. epizoda): "Exploding Pants"</ref> == Nevarnosti == === Vnetljivost === Najpogostejša nevarnost, ki je povezana z acetonom, je njegova izredna vnetljivost: temperatura [[Vnetišče|vnetišča]] je -20&nbsp;°C, temperatura [[samovžig]]a pa 465&nbsp;°C. Zmesi acetona z [[zrak]]om, ki vsebujejo od 2,5 do 12,8 vol % acetona, so eksplozivne. Pare so težje od zraka, zato se širijo daleč od kraja izpusta, [[eksplozija|eksplozijo]] in [[požar]] pa lahko povzroči tudi iskra [[statična elektrika|statične elektrike]].<ref>[http://www.jtbaker.com/msds/englishhtml/A0446.htm Acetone MSDS<!-- Bot generated title -->]</ref> === Aceton peroksid === {{glavni|Aceton peroksid}} Pri oksidaciji acetona nastaja kot stranski produkt zelo nestabilen aceton peroksid. Peroksid lahko nastane po naključju, na primer med čiščenje posode z acetonom, v kateri so ostanki [[vodikov peroksid|vodikovega peroksida]]. Aceton peroksid je več kot desetkrat bolj občutljiv na [[trenje]] in udarce kot [[nitroglicerin]]. Zaradi nestabilnosti se uporablja zelo redko, čeprav je njegova sinteza enostavna. === Toksičnost === Aceton je pri normalni uporabi samo rahlo toksičen in ob upoštevanju osnovnih varnostnih ukrepov ne povzroča kroničnih oboljenj.<ref>http://ccohs.ca/oshanswers/chemicals/chem_profiles/acetone/basic_ace.html</ref> Pri visokih [[koncentracija]]h hlapov deluje dražilno, pomirja [[centralni živčni sistem]] ter močno draži [[oko|oči]] in dihalne poti. Dokumentiran je primer zaužitja večje količine acetona, ki je povzročil sitemsko zastrupitev, vendar je pacient nazadnje popolnoma ozdravel.<ref>{{navedi splet|url=http://ccohs.ca/oshanswers/chemicals/chem_profiles/acetone/health_ace.html|title=Health Effects of Acetone|accessdate=2008-10-21|author=Canadian Centre for Occupational Health and Safety}}</ref> Nekateri viri navajajo, da je [[LD50|LD<sub>50</sub>]] pri zaužitju za človeka 1,159 g/kg. LD<sub>50</sub> pri vdihavanju je za miši 44 g/m<sup>3</sup> v 4 urah.<ref>{{Navedi splet |url=http://msds.chem.ox.ac.uk/PR/propanone.html |title=Safety (MSDS) data for propanone<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-03-07 |archive-date=2011-08-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110821081825/http://msds.chem.ox.ac.uk/PR/propanone.html |url-status=dead }}</ref> Aceton je sredstvo za sproščanje krčev pri nekaterih vrstah [[epilepsija|epilepsije]] in v majhnih (milimolskih) koncentracijah ni toksičen.<ref name="Likhodii">{{cite journal |author1=Likhodii SS |author2=Serbanescu I |author3=Cortez MA |author4=Murphy P |author5=Snead OC 3rd |author6=Burnham WM |title=Anticonvulsant properties of acetone, a brain ketone elevated by the ketogenic diet|url=https://archive.org/details/sim_annals-of-neurology_2003-08_54_2/page/n106 |journal=Ann Neurol.|year=2003|volume=54|issue=2|pages=219–226|doi=10.1002/ana.10634}}</ref> Predpostavlja se, da [[ketogena dieta]] z veliko količino [[maščoba|maščob]] in majhno količino [[ogljikovi hidrati|ogljikovih hidratov]], ki se uporablja za nadziranje epilepsije, ki se ne odziva na zdravila, pri otrocih deluje tako, da se dvigne koncentracija acetona v [[možgani]]h.<ref name="Likhodii" /> === Vplivi na okolje === Aceton je zelo hlapen in zato hitro izpari celo iz vode in zemlje. V zraku se pod vplivom [[ultravijolična svetloba|UV svetlobe]] razgradi. [[Razpolovni čas]] je 22 dni. V zemlji, živalih in vodnih virih se razgrajuje bolj počasi, tudi s pomočjo nekaterih mikroorganizmov.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.atsdr.cdc.gov/tfacts21.pdf |title=tf21<!-- Bot generated title --> |accessdate=2009-03-07 |archive-date=2017-07-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170707122610/https://www.atsdr.cdc.gov/tfacts21.pdf |url-status=dead }}</ref> Zaradi velike topnosti v vodi je potencialni onesnaževalec podtalnice. LD<sub>50</sub> acetona za [[riba|ribe]] je 8,3 g/L vode v 96 urah, razpolovni čas v okolju pa od 1 do 10 dni. Aceton lahko zaradi povečane aktivnosti mikroorganizmov povzroči zmanjšanje koncentracije kisika v vodnih sistemih.<ref>{{Navedi splet |url=http://jmloveridge.com/cosh/Acetone.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2009-03-07 |archivedate=2009-03-20 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090320150055/http://jmloveridge.com/cosh/Acetone.pdf |url-status=dead }}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|aceton|Aceton}} [[Kategorija:Ketoni]] {{normativna kontrola}} a6koy0ttcr6yp44cd8hh0dfyfwgh97p Dimitrij Rupel 0 40989 6752839 6740880 2026-09-19T13:47:22Z BuDi 13534 /* Otroštvo in sorodstvo */ 6752839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Dimitrij Rupel | order=1. [[minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|minister za zunanje zadeve<br>Republike Slovenije]] | term_start=[[16. maj]] [[1990]] | term_end=[[25. januar]] [[1993]] | successor= [[Lojze Peterle]] | term_start2=[[2. februar]] [[2000]] | term_end2=[[7. junij]] [[2000]] | predecessor2=[[Boris Frlec]] | successor2= [[Lojze Peterle]] | term_start3=[[30. november]] [[2000]] | term_end3=[[6. julij]] [[2004]] | predecessor3=[[Lojze Peterle]] | successor3= [[Ivo Vajgl]] | term_start4=[[3. december]] [[2004]] | term_end4=[[21. november]] [[2008]] | predecessor4=[[Ivo Vajgl]] | successor4=[[Samuel Žbogar]] | birth_date=<!-- Wikipodatki --> | death_date= | death_place= | brother= Fedja Rupel | niece= Anja Rupel | spouse= M(arj)et(ic)a Ana Rudolf Rupel | party=[[Zveza komunistov Slovenije|ZKS]], [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]], [[DS]], [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]], [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | vicepresident= |}} '''Dimitrij Rupel''', [[Slovenci|slovenski]] [[sociolog]], [[politik]], [[diplomat]], [[pisatelj]], [[dramatik]], [[urednik]] in [[publicist]], * [[7. april]] [[1946]], [[Ljubljana]]. Je avtor velikega števila knjig in člankov o kulturi, umetnosti, politiki, mednarodnih odnosih in zunanji politiki, pa tudi literarnih del, predvsem proze in dramatike. Je univerzitetni profesor, sprva je deloval na področju sociologije kulture in umetnosti, kasneje pa tudi nacionalne in mednarodne politike. Bil je eden poglavitnih osamosvojiteljev Slovenije kot njen prvi in dolgoletni zunanji minister (skupaj okoli 10 let v treh ločenih obdobjih). Od poletja 2013 je upokojenec, nazadnje pa je bil uslužbenec [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrstva za zunanje zadeve]]. Leta 2021 je prevzel vodstvo [[Javna agencija za knjigo|Javne agencije za knjigo]] in jo vodil do oktobra 2022. == Otroštvo in sorodstvo == Rodil se je v družini violinista in glasbenega pegagoga ter rektorja [[Akademija za glasbo v Ljubljani|Akademije za glasbo]] [[Karlo Rupel|Karla Rupla]], Dimitrijev starejši brat je bil flavtist in prav tako profesor na AG [[Fedja Rupel]], stric slovenist in ravnatelj [[NUK]] [[Mirko Rupel]], praded tržaški slovenski politik [[Ivan Nabergoj]], očetov bratranec pa [[Bogdan Grom]] (1918-2013), slovensko-ameriški slikar, grafik, kipar in ilustrator, po rodu iz Trsta. Je tudi v sorodstvu z družino Bleiweis in [[Marko Turk|Markom Turkom]], njegova nečakinja je pevka [[Anja Rupel]]. Poročen je bil s pravnico Marjetico Ano Rudolf Rupel (1941-2022), tast pa je bil prvoborec, politik in narodni heroj [[Janko Rudolf]].{{Cn}} V prvi polovici 1960. let je nastopal na TV v duetu skupaj z [[Matija Milčinski|Matijo Milčinskim]]. [[Slika:2007 06 14 slovenia 600.jpg|thumb|right|250px|Rupel in [[Condoleezza Rice]] leta 2007]] == Akademska kariera == Rupel je po začetem študiju na angleški univerzi [[Essex University|Essex]], ga je 1968 prekinil zaradi očetove bolezni, leta 1970 [[diploma|diplomiral]] iz [[primerjalna književnost|primerjalne književnosti]] in [[sociologija|sociologije]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani, ter kasneje po posredovanju [[Vladimir Dedijer|Vladimirja Dedijerja]] odšel na študij v ZDA, kjer je 1976 [[doktorat|doktoriral]] iz sociologije (literature) na ameriški univerzi ''[[Brandeis]]'' v [[Waltham]]u pri [[Boston, Massachusetts|Bostonu]] (država [[Massachusetts]]) pod mentorstvom [[Kurt H. Wolff|Kurta H. Wolffa]]. V svojem doktoratu je postavil tezo o "slovenskem kulturnem sindromu", uporabo kulture za politične cilje in je značilen za Slovence in druge male narode. Leta 1970 se je zaposlil kot asistent na [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani]], kjer so mu doktorat priznali šele 1978, je predaval sociologijo kulture, oblikoval je tudi izbirna predmeta sociologija umetnosti in literature (docent je postal 1981, 1986 [[izredni profesor|izredni]], 1992 [[redni profesor]] na (že preimenovani) [[FDV]]. 1989 je postal (skupaj s [[Tine Hribar|Tinetom Hribarjem]]) njen prodekan in soutemeljitelj študija [[Kulturologija|kulturologije]] na tej fakulteti. Po letu 2000 je s FDV prešel na novoustanovljeno ''[[Fakulteta za državne in evropske študije|Fakulteto za državne in evropske študije]]'' ([[Brdo pri Kranju]]) in na ''[[Evropska pravna fakulteta|Evropsko pravno fakulteto]]'' v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]; bil je dekan nove [[Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca|Fakultete za slovenske študije]] ter postal tudi prvi rektor [[Nova univerza|Nove univerze]]; zdaj ima tam status prorektorja in [[zaslužni profesor|zaslužnega profesorja]]. Predaval je tudi na Queen´s University v [[Kingston, Ontario|Kingstonu]] ([[Ontario]], Kanada 1977/78)'', New School for Social Research'' v New Yorku (en semester 1985/86-''Fulbrightova štipendija''), ''Cleveland State University'' (1989/90) in mnogih drugih svetovnih univerzah, aktiven pa je bil v več domačih in tujih strokovnih in literarnih združenjih, mdr. je 1982 postal mednarodni podpredsednik Raziskovalnega komiteja 37 ISA za sociologijo umetnosti in v tej vlogi sodeloval na mednarodnih kongresih in konferencah (eno je organiziral v Ljubljani 1984). Na področju sociologije kulture in umetnosti, posebej literature, so najprej opazni vplivi Luciena Goldmanna, pozneje pa ameriške sociologije ([[Daniel Bell]], [[Harold Garfinkel]], [[Alfred Schütz|Alfred Schutz]]). Več let je kritiško spremljal sprotno [[Literarna kritika|literarno]] ustvarjanje in se ukvarjal s kulturno in politično publicistiko (kolumne v reviji ''[[Teleks]]'', kjer je ocenjeval aktualne izdaje del in dogodke v rubriki z nadnaslovom ''"To morate...prebrati, videti..."'' , med katerimi je bila najkontroveznejša negativna ocena prve male plošče [[Pankrti|Pankrtov]] z nadnaslovom "''To morate preslišati''") ter se uveljavil kot zanimiv polemik. Sodeloval je v uredništvih več [[revija|revij]]; že konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je sodeloval v neoavantgardnem gibanju in v zbornikih skupin [[Skupina OHO|OHO]] in Katalog. V letih 1968-69 je bil odgovorni urednik ''[[Tribuna (časopis)|Tribune]]'' in na kulturniško-politični pamflet ''Demokracija da, razkroj ne!'' odgovoril s člankom ''Demokracija da ali ne?''. 1970-71 je bil urednik ''Problemov'', glavni urednik knjižne zbirke ''[[Znamenja]]'' pri založbi Obzorja Maribor in v obdobju 1984-87 kot eden njenih soustanoviteljev tudi odgovorni urednik ''[[Nova revija|Nove revije]]'' (pobuda zanjo je bila napisana v njegovem stanovanju),<ref>Enciklopedija Slovenije; knjiga 10, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996</ref> dokler ni bil zaradi političnih pritiskov, ki so sledili objavi [[Prispevki za slovenski nacionalni program|Prispevkov za slovenski nacionalni program]] v 57. številki te revije v začetku leta 1987, skupaj z glavnim urednikom [[Niko Grafenauer|Nikom Grafenauerjem]] prisiljen v odstop. == Politično delovanje == V 1960. letih se je politično angažiral zlasti v študentski organizaciji in postal član [[ZKS|ZK(S]]), iz katere je bil izključen med služenjem vojaškega roka po vrnitvi iz ZDA zaradi ovadbe s strani slovenkega novinarja B. K. Ob koncu 80. let se je ponovno politično aktiviral in bil 11. januarja 1989 na ustanovnem kongresu [[Slovenska demokratična zveza|SDZ]] izvoljen za njenega predsednika. Med bivanjem v ZDA 1989/90 je začel intenzivno navezovati stike z vodilnimi predstavniki tamkajšnjih slovenskih izseljencev. Postal je tudi podpredsednik kmalu zatem ustanovljene koalicije Demokratične opozicije Slovenije ([[DEMOS]]) pod predsedstvom [[Jože Pučnik|Jožeta Pučnika]] in po njeni zmagi na volitvah naslednjega leta prvi zunanji minister Slovenije (maj 1990 - maj 1992), pri čemer je odigral eno ključnih vlog pri osamosvojitvi Slovenije in njenem vključevanju v mednarodne povezave in organizacije. Leta 1991 je z liberalnim krilom (mdr. skupaj s Tinetom in [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]] ter [[France Bučar|Francetom Bučarjem]]) zapustil 3. kongres SDZ in ustanovil Demokratsko stranko (DS), ki pa jo je skupaj z njenim večinskim delom pod vodstvom [[Igor Bavčar|Igorja Bavčarja]] že leta 1994 pridružil novi [[LDS]] pod vodstvom premierja [[Janez Drnovšek|Janez Drnovška]]. Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član [[Odbor za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za kulturo, šolstvo in šport]] (tudi njegov predsednik do 23. aprila 1995), [[Odbor za mednarodne odnose Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za mednarodne odnose]] in [[Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj Državnega zbora Republike Slovenije|Odbora za znanost, tehnologijo in razvoj]] (oboje do 2. junija 1995). Decembra 1994 je bil izvoljen za [[Župan Ljubljane|ljubljanskega župana]] (prvega uradno s tem nazivom po okoli pol stoletja) od leta 1997 do 2000 je bil [[veleposlanik]] RS v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Po vrnitvi v domovino je postal ponovno, tokrat za kar 8 let zunanji minister (z nekajmesečno prekinitvijo leta 2004, ko je izstopil iz LDS in prestopil v [[Slovenska demokratska stranka|Slovensko demokratsko stranko]] - SDS). Bil je tudi prvopodpisnik pobude za ustanovitev [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]] sredi tega leta. Kot eden najvplivnejših slovenskih "atlanticistov" je imel eno ključnih vlog pri vključevanju Slovenije v evroatlantske povezave, predvsem v [[NATO]] (v začetku leta 2002 je skupaj z Janezom Janšo, ki je bil takrat v opoziciji, ustanovil Slovenski odbor za NATO). Leta 2003 je s podpisom t.i. Vilenske izjave podprl sodelovanje Slovenije z ZDA v "koaliciji voljnih" pri napadu na [[Irak]]. V vladi [[Janez Janša|Janeza Janše]] je kot zunanji minister odslužil celoten štiriletni mandat in na tej funkciji leta 2005 predsedoval [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), v prvi polovici leta 2008 pa še Svetu za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) [[Evropska unija|Evropske unije]]. Leta 2006 je bil pobudnik vsakoletnega mednarodnega diplomatsko-državniškega posvetovanja [[Blejski strateški forum]], ki mu je ob svojem 20. jubilejnem srečanju podelilo posebno priznanje. Potem, ko je [[predsednik Republike Slovenije]] [[Danilo Türk]] zavrnil njegovo imenovanje za [[veleposlaništvo Republike Slovenije v Avstriji|veleposlanika v Avstriji]], kljub agremaju te države, ga je 27. novembra 2008 [[predsednik Vlade Republike Slovenije]] [[Borut Pahor]] imenoval za posebnega odposlanca za zunanje zadeve in svetovalca v kabinetu predsednika Vlade.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2008/11/vlada_bo_pretresala_vprasanje_veleposlanikov.aspx Siol.net - Pahor imenoval Rupla za posebnega odposlanca za zunanje zadeve]</ref> Konec marca 2009 je s položaja posebnega odposlanca odstopil in postal uslužbenec ministrstva za zunanje zadeve, leto pred upokojitvijo pa je bil imenovan za generalnega konzula v [[Trst|Trstu]].<ref>[http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042256237 Rupel podpisal svoj odhod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090404084627/http://dnevnik.si/novice/slovenija/1042256237 |date=2009-04-04 }}, Dnevnik, pridobljeno 25.6.2009</ref> Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je še kandidiral na listi SDS, 2015 pa je iz te stranke dokončno izstopil. Tretja Janševa vlada ga je imenovala za direktorja Javne agencije za knjigo (2021/22). Zdaj je aktiven v skupini Katedrala svobode (poleg njega še [[Peter Jambrek]], [[Ernest Petrič]], [[Žiga Turk]] idr). == Literarno in publicistično delo == Dimitrij Rupel je pisal slogovno inovativno družbeno kritično kratko prozo oz. [[novela (književnost)|novele]]: ''Na pol poti do obzorja'' (1968), ''Bele sobe'' (1970) in [[roman]]e: ''Tajnik šeste internacionale'' (1971), ''[[Čaj in puške ob štirih]]'' (1972; srb. prevod 1973), ''[[Peto nadstropje trinadstropne hiše]]'' (v soavtorstvu z [[Mate Dolenc|Matetom Dolencem]] 1972), ''Čas v njej rabelj hudi'' - ''ali kako strašno kaznujejo slovenske pisatelje'' (1974), ''[[Hi kvadrat]]'' (1975), ''Družinska zveza'' (1977; hrv. prev. 1980), ''Odloženi'' (1980), ''Maks'': ''roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino'' (1983; srb. prev. 1985), ''Povabljeni, pozabljeni'' (1985), ''Levji delež'' (1989), mladinski deli ''Zakaj je svet narobe?'' (1987) in ''Zgodba o času'' (1989). Napisal je [[dramatika|drame]]: ''Mrzli viharji jezne domačije'' (1977, uprizorjena 1979), ''Job'' (1982), ''Pošljite za naslovnikom'' (1982, uprizorjena 1984, ko izšla v knjigi skupaj z ''Jobom''; ''Kar je res, je res'', 1984) ter televizijske igre in nadaljevanke: ''Dogodek v mestu Gogi'', 1966, ''Zrna jutrišnjih pridelkov'', 1968, ''Stari časi'', 1970; ''Manj strašna noč'' (nadaljevanka, 1981) ter radijski igri ''Sanje starega murna: Ljubljana, Trst, Hamburg'' (1982) in ''Prepovedana igra'' (1991), napisal je tudi [[scenarij]] za [[film]] ''Oxygen'' (1971, režija [[Matjaž Klopčič|M. Klopčič]]). Po koncu politične kariere se je Rupel deloma spet vrnil k leposlovju z romanoma ''Predsednik ali Tako, kot je bilo (Globokarjev rokopis)'' (2009) in ''Bazar'' (2021). Prevajal je zlasti sodobno ameriško literaturo (John Updike, [[Saul Bellow]], [[Joseph Roth]]). Uredil je več zbornikov in ''Dnevnik 1951/52'' [[Edvard Kocbek|E. Kocbeka]] (1986). Kot angažiran pisatelj, publicist in urednik se je zavzemal za avtonomijo kulture in umetnosti, njuno neodvisnost od ideologij in političnih intervencij, v kulturnopolitičnem delu, zlasti v osemdesetih letih 20. stoletja, pa za večjo samostojnost [[Slovenci|Slovencev]] v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] oziroma za samostojno Slovenijo. Aktualna vprašanja je tematiziral v literarnosocioloških [[esej]]h in študijah, ki se prepletajo s kulturnopolitično angažiranimi besedili, v teoretičnih delih pa je obravnaval velika kulturna vprašanja Slovencev in Slovencev kot [[narod]]a, čigar neuresničena državotvornost je omejevala njegovo avtonomnost tudi na področju kulture in umetnosti (''Branje'', 1973; ''Svobodne besede: od Prešerna do Cankarja'' - sociologija literature - na osnovi doktorske disertacije), 1976; ''Oton Župančič'', 1978; ''Prijazno življenje'', 1979, ''Besede in dejanja'', 1981; ''Literarna sociologija'' ([[Literarni leksikon]],18. zv.), 1982; ''Poskusi z resničnostjo'', 1982; ''Sociologija kulture in umetnosti'' (učbenik), 1986; ''Besede božje in božanske'', 1987, ''Slovenske slovesnosti in vsakdanjosti'' ''1888-1988'', 1990; ''Slovenski intelektualci: od vojaške do civilne družbe'', 1989 / hrv. prevod: ''Od vojnog do civilnog društva'', 1990) Ruplova politična in dokumentarno-spominska publicistika, ki je izšla po osamosvojitvi Slovenije, je zelo obsežna: ''Skrivnost države'' (1992); ''Slovenska pot do samostonosti in priznanja'' (1992); ''Slovenstvo kot politično prepričanje'' (1992); ''Odčarana Slovenija'' (1993); ''Čas politike'' (1994); ''Edinost, sreča, sprava'' (1996); ''Svoboda proti državi'' - ''osvobodilni in prosti čas'' (1998); ''Srečanja in razhajanja'' (2001); ''Prevzem zgodbe o uspehu'' (2004); ''Enotni v zmagi: osamosvojitev Slovenije'' (soavtor, 2006); ''Stabilnost ali svoboda? Mednarodni položaj in zunanja politika'' (2009); ''Slovensko predsedovanje v ognju lastnih sil: osebno poročilo o predsedovanju Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) med 1. januarjem in 30. junijem 2008'' (2009); ''Slovenija na svetovnem prizorišču: od Brionske deklaracije do arbitražnega sporazuma, od cone A do točke 5'' (2011); ''Negotovo življenje 176. članice OZN: negotovo življenje Slovencev od avstrijskega cesarja, srbskega kralja in jugoslovanskega maršala do Demosa in stricev iz ozadja...'' (2013); ''Železo in žamet ali od kulture do države: slovenska državnost in Evropska unija po koncu hladne vojne'' (2017); ''Zadnjih sto let'' ''(1917–2017): kratka zgodovina od jugoexita in sloexita do katalexita'' (2017); ''Bomo Prusi ali Rusi?'' ''Geopolitični vidiki slovenske osamosvojitve in državnosti'' (2018); ''Se je slovenska država po(ne)srečila?'' (2019); ''Nepozabnosti: bolj ali manj diplomatske opazke ob 30. obletnici'' (644 strani, 2021); ''Pomen osamosvojitve: priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve'' (2023); ''Podobe iz resničnosti: od Šumija do Valenčaka'' (2023); ''Voditelji Slovenije: Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša'' (2024), spomine na 600 straneh ''Približevanje: dokumentarna pripoved o državi, družini, prijateljih in sovražnikih'' (2024); ''Diplomati: zunanja politika je notranja politika'' (2025) ter ''Dobri nameni'' (2026). Bil je tudi pobudnik, glavni urednik in soavtor leksikona ''Osamosvojitev: prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti'' (2021). V zadnjem obdobju se je pri interpretacijah domačih in mednarodnih političnih procesov naslonil na kontroverznega nemškega pravnika in političnega filozofa [[Carl Schmitt|Carla Schmitta]]. == Nagrade in priznanja == Leta 1986 je s soavtorji prejel [[Nagrada Sklada Borisa Kidriča|Nagrado Sklada Borisa Kidriča]] za ''Literarni leksikon.''<ref>{{Navedi splet |url=http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |title=Poročilo o delu za leto 1986, Raziskovalna skupnost Slovenije, Posebne raziskovalne skupnosti, Občinske raziskovalne skupnosti |accessdate=2012-10-10 |archive-date=2016-03-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160305014207/http://www.arrs.gov.si/sl/finan/letpor/inc/rss-porocilo-1986.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 1992 je prejel skupaj z ostalimi vodilnimi osamosvojitelji [[Zlati častni znak svobode Republike Slovenije|Zlati častni znak svobode Republiie Slovenije]] (ki ga je leta 1993 vrnil, leta 2022 pa od predsednika Boruta Pahorja dobil nazaj). Prejel je naziv zaslužnega profesorja [[Nova univerza|Nove univerze]]. Po vzpostavitvi četrte Janševe vlade mu je junija 2026 novi zunanji minister [[Tone Kajzer]] podelil najvišje priznanje za življenjsko delo v diplomaciji.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje za življenjsko delo v diplomaciji prvemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-06-23-priznanje-za-zivljenjsko-delo-v-diplomaciji-prvemu-zunanjemu-ministru-dr-dimitriju-ruplu/|website=Portal GOV.SI|date=2026-06-23|accessdate=2026-06-29|language=sl}}</ref> ==Viri== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Kategorija v Zbirki}} {{wikinavedek}} * [http://www.economist.com/world/europe/displaystory.cfm?story_id=8173594 ''The Economist'']: Zunanji minister Dimitrij Rupel je nenavadno okoren za nekoga z dvajsetletnimi diplomatskimi izkušnjami {{ikona en}} {{Navpolja| list1= &nbsp; {{start box}} {{succession box | prej = prvi zasedel položaj | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[16. maj]] [[1990]] &ndash; [[14. maj]] [[1992]] | potem = prvi mandat}} {{succession box | prej = on | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[14. maj]] [[1992]] &ndash; [[25. januar]] [[1993]] | potem = [[Alojz Peterle]]}} {{succession box | prej = [[Jože Strgar]] | naziv = [[Župan Ljubljane]] | leta = [[1995]] &ndash; [[1997]] | potem = [[Vika Potočnik]]}} {{succession box | prej = [[Ernest Petrič]] | naziv = [[Veleposlanik Republike Slovenije v ZDA]] | leta = [[1997]] &ndash; [[2000]] | potem = [[Davorin Kračun]]}} {{succession box | prej = [[Boris Frlec]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[2. februar]] [[2000]] &ndash; [[7. junij]] [[2000]] | potem = [[Alojz Peterle]]}} {{succession box | prej = [[Alojz Peterle]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[30. november]] [[2000]] - [[19. december]] [[2002]] | potem = prvi mandat}} {{succession box | prej = Dimitrij Rupel | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[19. december]] [[2002]] - [[6. julij]] [[2004]] | potem = [[Ivo Vajgl]]}} {{succession box | prej = [[Ivo Vajgl]] | naziv = [[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije]] | leta= [[3. december]] [[2004]] - [[21. november]] [[2008]] | potem = [[Samuel Žbogar]]}} {{end box}} {{1VladaSLO}} {{2VladaSLO}} {{4VladaSLO}} {{6VladaSLO}} {{7VladaSLO}} {{8VladaSLO}} {{MzZZRS}} {{1DZRS}} {{3DZRS}} {{ZupaniLjubljane}} {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} }} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupel, Dimitrij}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski poslanci]] [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Slovenski veleposlaniki]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Ministri za zunanje zadeve Republike Slovenije]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Člani Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 3. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Dimitrij Rupel|*]] hauul2lyl04n63dch0glptbacox3efz Seznam iranskih politikov 0 52615 6752935 6752684 2026-09-19T21:10:21Z ~2026-44996-51 264415 /* R */ 6752935 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[Politik|politikov]].''' '''Vsebina''' [[Seznam iranskih politikov#A|A]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#B|B]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#C|C]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C4%8C|Č]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#D|D]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#E|E]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#F|F]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#G|G]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#H|H]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#I|I]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#J|J]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#K|K]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#L|L]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#M|M]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#N|N]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#O|O]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#P|P]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Q|Q]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#R|R]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#S|S]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%A0|Š]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#T|T]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#U|U]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#V|V]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#W|W]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#X|X]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Y|Y]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#Z|Z]] ''' ·''' [[Seznam iranskih politikov#%C5%BD|Ž]] == A == *[[Mohammad Abbasi]] *Mohammad-Mehdi Abdekhodaei *[[Mohammad-Hassan Aboutorabi Fard]] *Mohammad Hossein Adeli *Aga Khan (več) [[Sadruddin Aga Khan]] *Mohammad Saeed Ahadian *[[Ahmad Ahmadi]] *[[Ali Akbar Ahmadian]] * [[Mahmud Ahmadinedžad]] * [[Mohammad Hosein Airom]] *[[Zohreh Akhyani]] *[[Mohamad Ali Ajazi]] (ajatola) * [[Asadollah Alam]] * [[Nuredin Alamuti]] * [[Mahmud Alavi]] * [[Fatemeh Alia]] (ž) *[[Mohammad Aliabadi]] *[[Muhammad Javad Haj Ali Akbari]] *[[Ibrahim Alizade]] *Mohammad Javad Ameri * [[Ali Amini]] * [[Elham Aminzadeh]] (ž) * [[Hosein Amirabdolahjdžan]] (Hossein Amir-Abdollahian) * [[Hossein-Ali Amiri]] * [[Jamshid Amouzegar]] (1923-2016) * [[Jahangir Amouzegar]] * [[Majid Ansari]] * [[Alireza Arafi]] 1959- (ajatola) * [[Abas Aragči]] * [[Mohammad Reza Aref]] * [[Abbas Araghchi]] *[[Mohammad Ardakani]] *Ali Ashfari *[[Asdolah Asgar-Oladi]] *[[Ebrahim Asgharzadeh]] *Hesamoldin Ašna *[[Hassan Ayat]] * [[Gholam Reza Azhari]] == B == *[[Hamid-Reza Haji Babaee]] *[[Asadollah Badamchian]] *[[Ali-Asghar Badi'zadegan]] *[[Ali Bagheri Kani]] *Mahmoud Bahmani *[[Mohammad Džavad Bahonar]] *[[Mohammad-Reza Bahonar]] *[[Mohammad Bahrami]] *[[Shapour Bakhtiar|Shapour Bahtiar]] /Bakhtiar *[[Teymour Bakhtiar]] /Bahtiar *[[Soraya Esfandiary Bakhtiari|Soraya Esfandiary Bahtiari]] *Gani Balurian (Kurd) * [[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) * Mustafa Barzani (Kurd) *[[Abdolali Bazargan]] * [[Mehdi Bazargan]] * [[Mehrdad Bazrpash]] * [[Mohammad Hossein Beheshti]] (ajatola) *Hossein Borujerdi 1906-86 (veliki ajatola) *[[Hashem Hosseini Bushehri]] * [[Sar Lashgar Buzarjomehri]] == C == * [[Mehdi Chamran]] == D == * [[Ali Akbar Davar]] * [[Parviz Davoodi]] * [[Abbas Duzduzani]] * [[Mohamed Ali Džafari]] * [[Ešak Džahangiri]] * [[Said Džalili]] * [[Ali Džanati]] * Dzadola Džavani == E == *[[Širin Ebadi]] (pravnica) *[[Masoumeh Ebtekar]] (ž) *[[Manouchehr Eghbal]] *[[Hassan Emami]] (1903-81) *[[Nasrollah Entezam]] *Iraj Eskandari *[[Soleiman Eskandari]] *[[Asadollah Nasr Esfahani]] == F == * [[Hossein Fardoust]] * [[Hossein Fatemi]] * [[Ghaffar Farzadi]] * [[Mohammad Ali Foroughi]] (Zoka-ol-Molk) *[[Mohammad-Taqi Bahjat Foumani]] == G == *[[Mohammad Bagher Ghalibaf]] (''Mohamad Baker Kalibaf/Mohammad Baqer Qalibaf'') *Hassan Ghafourifard *Abbas Gharabaghi *[[Rostam Ghasemi]] *[[Abdul Rahman Ghassemlou]] (Kurd) *[[Ahmad Ghavam os-Saltaneh]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *Lotfollah Safi Golpaygani (1919-2022) ajatola *Mohammad Mohammadi Golpayegani (1899-1993) ajatola *[[Sadek Gotbzadeh]] == H == *[[Hassan Habibi]] (= H. Habil?) *[[Mohammad Nabi Habibi]] *[[Gholam-Ali Haddad-Adel]] *Azam Haji-Abbasi *Mohammad Hanifnejad *[[Ebrahim Hakimi]] (1869-1959) *ajatola Halhali *Hossein Noori Hamedani *[[Modžtaba Hamenei]] (hodžatoleslam) *Mostafa Hamenei *[[Ali Hamenej|Saed Ali Hamnei]] (veliki ajatola, vrhovni vodja) *[[Kamal Harazi]] *[[Elias Hazrati]] *Amir-Hossein Ghazizadeh Hashemi    *[[Ali Akbar Hashemi Rafsandžani|Ali Akbar Hašemi Rafsandžani]] (1934-2017) (ajatola/hodžatoleslam?) *[[Mohsen Hašemi Rafsandžani]] *[[Mohammad Hašemi Rafsandžani]] *[[Mahmud Hašemi Šahrudi]] (1948-2018) (ajatola) *[[Ahmad Hatami]] (ajatola) *[[Mohamed Hatami|Mohamed (Mohammad) Hatami]] (ajatola) *[[Mohammad-Reza Hatami]] *Abdolhossein Hazhir *[[Mohsen Hejdari Alekasir]] (ajatola) *[[Mansoor Hekmat]] *[[Reza Hekmat]] *[[Abdonnaser Hemmati]] *[[Mustafa Hijri]] *Ahmad Hoda? * [[Ruholah Musavi Homeini|Ruholah (Musavi) Homeini]] (ajatola, imam) * Ahmad Homeini (1946-1995) * Mostafa Homeini (1930-1977) * [[Mahmoud Hosravi-Vafa]] * [[Mohammad Hosseini]] * [[Amir Abbas Hoveida]] (1919-79) == J == *[[Saeed Jalili]] (Džalili) *[[Amanullah Jahanbani]] *[[Eshaq Jahangiri]] Kouhshahi *[[Ahmad Jannati]] (ajatola?) 1927- *[[Ali Jannati]]=Ali Džanati *Fatemeh Javadi (Džavadi) *Abdolkarim Haeri Yazdi (ajatola) *Mezbah Jazdi (ajatola) *Mohammad Yazdi *Mohamad Taki Mesbah Jazoi (ajatola) == K == * Issa Kakoui * [[Isa Kalantari]] * [[Mohamad Kalibat]] * [[Hossein Kamali]] * [[Naser Kanani]] * Hossein Kanani Moghaddam * [[Mohamad Karami]] * [[Gholamhossein Karbaschi]] * [[Mehdi Karroubi]]/Mehdi Karubi * [[Rostam Kasemi]] * Emam Kašani (ajatola) * Sayyed Abol-Ghasem Mostafavi-Kashani * [[Mostafa Kavakebian]] *[[Masoud Keshmiri]] *Hojjati Kermani (ajatola) *[[Mohammad-Ali Movahedi Kermani]] (ajatola) *[[Kamal Kharazi]] *[[Ensieh Khazali]] (ž) *Hossein Vahid Khorasani * [[Nour Addin Kianouri]] (Nuredin Kinauri) *[[Mirza Kuchik Khan]] == L == *[[Asadollah Lajevardi]] *Mohammad Fazel Lankarani *[[Ali Laridžani]] (Ali Ardeshir Larijani) (1958-2026) *[[Sadeq Laridžani]] (Amoli Larijani/Sadek Amoli Laridžani) (ajatola) == M == *[[Ali Madanizade]] *Šariat Madari (ajatola) *[[Mohammad-Reza Mahdavi Kani]] (ajatola) (1931-2014) *[[Sadegh Mahsouli]] *[[Hassan-Ali Mansour]] Ali Kan Mansur (1886-1974) *[[Azar Mansouri]] *[[Esfandiar Rahim Mashaei]] *[[Mohammadsadeh Maserrat]] *Sadegh Mahsouli *Tahmasb Mazaheri *[[Zahra Merrikhi]] Ahangarkala'i *Abdolreza Mesri *Ali Meshkini/Ali Meškini (ajatola) *[[Mohammad-Mahdi Mirbagheri]] (ajatola) *[[Mohsen Mirdamadi]] *[[Mostafa Mir-Salim]] *[[Ahmed Modai]] * [[Hassan Modarres]] * [[Nasser Moghaddam]] *[[Mohammad-Javad Mohammadizadeh]] *Kazi Mohamad (Kurd) * [[Mustafa Pur Mohamadi]] * [[Narges Mohamadi]] * Mohammad-Ali Movahedi Kermani (ajatola) * Amir Mohebbian * Saeid Mohsen *Gholam-Hossein Mohseni-Eje'i (hodžatoleslam) *[[Abdulla Mohtadi]] *[[Ali Akbar Mohtashamipur]] *[[Maryam Mojtahedzadeh]] (ž) *[[Mohammad Mokhber]] *[[Morteza Mokhtadaj]] (ajatola) *[[Shahindokht Molaverdi]] (ž) * [[Hussein-Ali Montazeri]] (veliki ajatola) * Saeed Mortazavi * [[Mohammad Mosaddegh|Mohammad Mosadek]] *[[Ali Motahari]] *[[Morteza Motahari]] 1919-79 (ajatola) *Šahid Motahari? *[[Abdolkarim Moussavi-Ardabili]] (ajatola) (1926–2016) *Mohammad Mousavi Khoeiniha * [[Mir Hossein Musavi]]/Mousavi == N == *[[Behzad Nabavi]] *[[Mohammad-Ali Najafi]] *[[Mohammad Reza Naqdi]] *[[Nematollah Nassiri]] *[[Mohammad Bagher Nobakht|Mohammad Bager Nobaht]] *Mohsen Nourbahsh *[[Ali Akbar Nategh-Nouri]] *Jahya Nouri *[[Abdulah Nuri]]/Abdollah Nuri *Fadl Allah Nuri == P == * [[Mohamed Reza Pahlavi]] * [[Hassan Pakravan]] * [[Habibollah Peyman]] *[[Masoud Pezeshkian]] /[[Masud Pezeškjan]] *[[Ja'far Pishevari]] *[[Mostafa Pourmohammadi]] == Q == * [[Ahmad Shah Qajar]] * Ahmad Qavam (os-Saltaneh) == R == *[[Mohammed Ali Radžaj]] [[Mohammad Ali Režaj]] (''Mohammad-Ali Rajai'') (ajatola) (1933-1981) *[[Maryam Radžavi]] *[[Massud Radžavi]] *[[Mohammad Reza Rahimi]] *[[Abdul-Reza Rahmani Fazli]] *[[Mohammad-Reza Rahchamani]] *[[Ebrahim Raisi]] Sayyed Ebrahim Rais al-Sadati (1960-2024) *[[Ebrahim Raisolsadati]] *[[Hamid Rasai]] *Haj Ali Razmara *Ahmad Rezaei *[[Mohsen Rezaee]] (= ?) Mohsen Rezaji (Rezadži?) *[[Abdollah Riazi]] *[[Hasan Rohani]] (ajatola) *Mohammad Sadeq Ro(u)hani (ajatola) (1926–2022) *[[Abdolhossein Rouhalamini]] == S == *[[Fazlollah Sadr]] *Hossein Saffar Harandi *[[Abulhassan Banisadr]] (Bani-Sadr) *Hosein Salami? *Yousef Saanei *[[Mohammad Sa'ed]] (1881-1973) *[[Javad Saeed]] *[[Ali Saeedlou]] *Ali Said *Kamal Sajjadi *[[Ali Salajegheh]] *[[Ali Akbar Salehi]] *[[Reza Salehi Amiri]] *Lotfollah Safi Golpaygani *Hadijeh Saqafi (1915/16–2009) (Homeinijeva žena) *[[Abdol Hossein Sardari]] *Kazem Seddiqi/Sedighi (ajatola) *Valiollah Seif *Hossein Ali Shahriari *Mohammad Kazem Shariatmadari (veliki ajatola) *[[Ali Shakouri-Rad]] *[[Jafar Sharif-Emami]] *Ebrahim Sheibani *[[Abdolreza Sheykholeslami]] *Mohammad al-Shirazi (veliki ajatola iraškega rodu) *Naser Makarem Shirazi (1927-) (veliki ajatola) *[[Navid Shomali]] *[[Ali Soheili]] *[[Nasrin Soltankhah]] (ž) *[[Ali Soufi]] *Kasam Sulejmani? *[[Avetis Sultan-Zade]] == Š == *[[Ali Šariati]] *[[Jafar Šarif-Emami]] *Mahmoud Hashemi Shahroudi (1948–2018) *[[Ali Shamkhani]] / [[Ali Šamhani]] *[[Sayed Mohammad Shirazi]] == T == * [[Seyyed Zia'eddin Tabatabaee]] * Seyyed Hossein Ali Tabatabaei Borujerdi (1875–1961) (veliki ajatola) * [[Mohammad Reza Tabesh]] * [[Zohreh Tabibzadeh-Nouri]] (ž) * [[Amir Taheri]] * [[Džalalol-Din Taheri]] (ajatola) * [[Amir Abdollah Tahmasebi]] * Reza Talaei-Nik *[[Mahmoud Taleghani]]/Talekani 1911-79 (ajatola) * [[Hassan Taqizadeh]]/Hassan Taqizadeh (1878-1970) * [[Teymour Tash]] * [[Ahmad Tavakkoli]] * [[Mohammad Tavasoli]]     *[[Ali Abbaspour Tehrani-Fard]] * [[Hasan Toufanian]] == V == *[[Ahmad Vahidi]] *Mehdi Vakilpour *[[Ali Akbar Velayati]] == Y == * Mohammad Yazdi (1934–2020) ajatola * Taqi Yazdi (1935–2021) == Z == * [[Fazlollah Zahedi]]/Fazlollah Zahedi *[[Mohammad Mehdi Zahedi]] *[[Alireza Zakani]] *Mousa Shubairi Zanjani *Seyed Ahmad Zanjani *Mohammad [[Džavad Zarif]] *[[Mojtaba Zonnour]] {{CompactTOC2}} {{seznami narodov po poklicu|politikov}} [[Kategorija:Seznami Irancev|Politiki]] [[Kategorija:Iranski politiki|*]] 6wa0wtw9lx52o2wd8f7wshr9lv5lafi Grška kolonizacija 0 59150 6753092 6388444 2026-09-20T11:50:42Z Erardo Galbi 166658 6753092 wikitext text/x-wiki [[Slika:Griechischen und phönizischen Kolonien.jpg|thumb|right|400px|Grške (rdeče) in [[Fenicija|feničanske]] (rumene) kolonije okoli 8. do 4. stoletja pr. n. št.]]'''Grška kolonizacija''' je preseljevanje [[Grki|Grkov]] v druge predele [[Sredozemlje|Sredozemlja]] od 8. do 6. stoletja pr. n. št. V tem času so Grki ob obalah Sredozemskega in Črnega morja ustanovili številne kolonije. Skoraj nobeno tuje ljudstvo ni oviralo njihovega naseljevanja, razen [[Feničani|Feničanov]] v [[Kartagina|Kartagini]] in [[Etruščani|Etruščanov]]. Pomembno vlogo pri ustanavljanju kolonij je imelo preročišče v [[Delfi]]h, saj so se kolonizatorji tja odpravili po »božji nasvet«. Razlogov za preseljevanje je bilo veliko. Prebivalstvo je hitro naraščalo, povečale so se zahteve po obdelovalni zemlji in hrani, ki pa je je bilo v gorati Grčiji zelo malo. Pojavljali so se tudi politični nemiri, nekatere ljudi so izgnali. Zelo pogosti vzroki so bili lakota, revščina, prezadolženost, želja po bogastvu, boljšem življenju, dogodivščinah. [[kolonija (geografija)|Kolonije]] so bile sprva [[poljedelstvo|poljedelske]] naselbine. Pridelovali so veliko [[žito|žita]] in razvili različne [[obrt]]i. Praviloma so kolonijo ustanovili pripadniki iste [[polis]]. Potovali so lahko samo moški, vendar so vseeno obdržali stike z družino in sorodniki. Kolonizacija je pospešila razvoj trgovine. Trgovci in pomorščaki so bogateli. Iz kolonij so uvažali surovine in dobrine, ki jih v Grčiji ni bilo, predvsem žito, kovine, rude in sužnje. Grški naseljenci so s seboj prinašali znanje in grško kulturo. Grški trgovci so prišli v stik z orientalskim blagom in kulturo. Nova spoznanja so sprožila nove poglede na svet, kar se je močno izražalo v [[filozofija|filozofiji]]. Slaba posledica je bila propadanje malih kmetov v matičnih državicah, ker so bili pridelki iz kolonij cenejši. == Obseg kolonij == Kolonije so bile ustanovljene v [[Jonija|Joniji]] in [[Trakija|Trakiji]] že v 8. stoletju pr. n. št..<ref name="HornblowerSpawforth2003">{{navedi knjigo| last1 = Hornblower| first1 = Simon| last2 = Spawforth| first2 = Antony| title = The Oxford Classical Dictionary| url = https://books.google.com/?id=flSVuAAACAAJ| accessdate = 24 February 2013| year = 2003| publisher = Oxford University Press| isbn = 978-0-19-956738-6| page = 1515| quote = From the 8th century BC the coast of Thrace was colonised by Greeks. }}</ref> [[File:Ancient colonies.PNG|right|300px|thumb|Zemljevid feničanskih (rdeče) in grških kolonij (modre) okrog 550 pr. n. št.]] Več kot 30 grških mestnih držav je imelo več kolonij po vsem sredozemskem svetu, največ jih je imel [[Milet]], 90, in so se raztezale ob celotnem Sredozemskem morju, od obale Črnega morja in Anatolije (sodobna Turčija) na vzhodu do južnih obal Iberskega polotoka na zahodu, pa tudi številne kolonije na obalah severne Afrike v Libiji<ref name="Hammond1959">{{navedi knjigo|author=Nicholas Geoffrey Lemprière Hammond|title=A history of Greece to 322 B.C.|url=https://books.google.com/books?id=Y0FoAAAAMAAJ|accessdate=8 August 2013|year=1959|publisher=Clarendon Press|page=109}}</ref> iz poznega 9. do 5. stoletja pr. n. št.. Bili sta dve vrsti kolonij: ἀποικία – ''apoikia'' (pl: ἀποικίαι – ''apoikiai'') in ἐμπορίov – ''emporion'' ali emporium (pl: ἐμπορία – ''emporia''). Prve so bile mestne države; druge grške trgovske kolonije. Grške mestne države so začele ustanavljati kolonije okoli 900 do 800 pr. n. št.,<ref>[http://www.metmuseum.org/toah/hd/angk/hd_angk.htm Ancient Greek Colonization and Trade and their Influence on Greek Art | Thematic Essay | Heilbrunn Timeline of Art History | The Metropolitan Museum of Art<!-- Bot generated title -->]</ref> sprva v Mini na obali Sirije okoli [[estuarij]]a reke Oront in grškem ''emporionu'' Pithekusaj na Ischii v Neapeljskem zalivu, obe sta bili ustanovljeni okoli 800 pr. n. št., ustanovila ju je [[Evboja]].<ref name="Fox2010">{{navedi knjigo| author = Robin Lane Fox| title = Travelling Heroes: In the Epic Age of Homer| url = https://books.google.com/?id=NZFM-TUwFxgC| accessdate = 24 February 2013| date = 9 March 2010| publisher = Random House Digital, Inc.| isbn = 978-0-679-76386-4| page = 131| quote = Robin Lane Fox examines the cultural connections made by Euboean adventurers in the 8th century }}</ref> Dva valova novih naseljencev sta bila poslana iz Grčije na prehodu med "grškim srednjim vekom" in na začetku arhaičnega obdobja, eden v začetku 8. stoletja pr. n. št. in drugi v 6. stoletju. Rast prebivalstva in utesnjen prostor doma najbrž ni zadostna obrazložitev, saj je bil gospodarski in politični razvoj med pogostim pomanjkanjem voditeljev posledica tekmovalnega duha novo zasnovanih grških mestnih državic, ki so si bolj prizadevale razširiti svoj gospodarski vpliv kot pa storilnost. S to širitvijo je uporaba grških kovancev cvetela na celotnem sredozemskem območju. [[File:Greek colonies of the Euxine Sea.svg|thumb|300x300px|Antične grške kolonije ob [[Črno morje|Črnem morju]] v 8. do 3. stoletju pr. n. št.]] Vplivne grške kolonije v zahodnem Sredozemlju, mnoge so v današnji Italiji: Kume, Regium sta ustanovili mesti Halkis in Zankla (8. st. pr. n. št.), Sirakuze Korint/Teneja (približno 734 pr. n. št.), Naksos Halkida (približno 734 pr. n. št.), Masalio (pozneje Marseille, Francija, približno 598 pr. n. št.) in Agde (kmalu za Masalio) Fokaja, Eleo (Italija) in Empejo (danes Španija) Fokaja/Masalia (približno 540 pr. n. št. in zgodnje 6. st.), Antipol (danes Francija) Ahaja, Alalio (Korzika) Fokaja/Masalia (približno 545 pr. n. št.) in Kireno (Kirenaika, danes Libija) Tera (762/61 in 632/31 pr. n. št.).<ref>:Category:Greek colonies|A list of Greek colonies with individual articles.</ref> Grki so kolonizirali tudi sodobni Krim ob Črnem morju. Med naselji je mesto Kersoneso ali Kersonez, danes [[Sevastopol]].<ref>[http://www.chersonesos.org/?p=index&l=eng|work=National Preserve of Tauric Chersonesos, accessdate=7 April 2014]</ref> Obsežno grško kolonizacijo opisuje [[Cicero]], ko ugotavlja: »To je bilo, kot da bi stkali grško obrobo ob obalah barbarov.«<ref>Cicero, ''De republica'', ii, 9</ref> == Razmerja med kolonijami in metropolo == Odnos med kolonijo in matičnim mestom, znanim kot ''metropolis'', je bil medsebojno naklonjen. Vse nastale razlike so razrešili mirno, kadar je le bilo mogoče, vojna je bila opravičljiva le v zelo nujnih primerih. Treba je omeniti, da je bila [[peloponeška vojna]] deloma posledica spora med [[Antični Korint|Korintom]] in njegovo kolonijo Korkiro ([[Krf]]). Listina ustanovitve vsebuje splošne določbe za ureditev zadeve kolonije in tudi nekaj posebnih splošnih aktov. Ustavo matičnega mesta je običajno sprejela tudi kolonija, toda nova mesta so ostala politično neodvisna. "Sveti ogenj" iz ''metropolisa'' se je hranil v posebnem prostoru, da je opominjal na skupne vezi. Če je kolonija ustanovila novo kolonijo, se je običajno posvetovala z matičnim mestom ali vsaj zahtevala, da predlaga vodjo. Pogosto so se kolonije povezale z različnimi mestnimi povezavami, oblikovanimi v celinski Grčiji iz verskih razlogov, da bi se poklonili v verskih središčih, kot so bili Delfi, Olimpija ali Delos. ''Kleruhijo'' (κληροῦχοι, ''klêrouchoi'') je oblikoval poseben razred grških kolonistov, vsakemu je pripadalo posamezno zemljišče (κλῆρος, ''klerus'' − zemljiški posestnik) v mestu, ki jim je bilo dodeljeno. Tovarne, postavljene v tujih državah, kot je bil Egipt, so bile nekoliko drugačne od običajnih kolonij, člani so ohranili pravico do stalnega prebivališča v matični državi in so se omejili na svojo četrt v tujem mestu. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * Ancient History Encyclopedia [http://www.ancient.eu/Greek_Colonization Greek Colonization] * [http://learningobjects.wesleyan.edu/greek_colonies/ Map of Greek Colonies 9th-6th Centuries BC] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150916112429/http://learningobjects.wesleyan.edu/greek_colonies/ |date=2015-09-16 }} * [http://web.upmf-grenoble.fr/Haiti/Cours/Ak ''The Roman Law Library'' by Professor Yves Lassard and Alexandr Koptev] * ''Donald Kagan'', Introduction to Ancient Greek History. [http://www.youtube.com/watch?v=HMs9mema--Q 6. The Greek "Renaissance" - Colonization and Tyranny] ([[Open Yale Courses]]) [[Kategorija:Antična Grčija]] [[Kategorija:Grške kolonije|*]] pldk2spk4idxl9yk4904us1ryygvo1q Seznam iranskih generalov 0 62757 6752936 6707075 2026-09-19T21:11:26Z ~2026-44996-51 264415 /* N */ 6752936 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Iranci|iranskih]] [[general]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Irancev|Iran|iranskih}} {{CompactTOC2}} == A == Gholam Reza Azhari == B == [[Mohamad Bageri]] (ubit 2025) - [[Teymur Bakhtiar]] - [[Karim Buzarjomehri]] - == F == [[Hasan Firuzabadi]] == I == [[Shahram Irani]] (admiral) == H == [[Kiumars Hejdari]] == J == [[Amanullah Jahanbani]] - == K == [[Esmail Kani]] == M == [[Seyyed Abdolrahim Mousavi]] (1960–2026-ubit) == N == [[Abbas Nilforushan]] == R == [[Mohsen Rezaji]] (Rezadži?) == S == [[Hosein Salami]] (1960-2025-ubit) - Ali Shamkhani (admiral) - Ali Šadmani (ubit 2025) - Abolfazli Šekarči '''-''' [[Ali Sayad Shirazi]] (1944-1999) - [[Qasem Soleimani]] (1957-2020) == T == [[Hassan Toufanian]] (1918–2000) == V == [[Ahmad Vahidi]] == Z == [[Fazlollah Zahedi]] - [[Mohamad Reza Zahedi]]? (ubit 2024) {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|generalov}} {{portal|Vojaštvo}}[[Kategorija:Seznami Irancev|Generali]] [[Kategorija:Iranski generali|*]] shcjij5e8ubvi7dvk1qpt7a2wmtgthv Ukrajinci 0 63199 6752826 6752769 2026-09-19T12:55:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752826 wikitext text/x-wiki {{Lektura}}{{Infopolje Etnična skupina| |group = Ukrajinci |image = [[Slika:1961 CPA 2523.jpg|x350px]]<br />Znamka z ukrajinsko narodno nošo |popplace = {{UKR}}:<br> &nbsp;&nbsp; 37.541.700 | popplace = [[Ukrajina]] 37.541.700 (2001)<ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality|title=Number and composition population of Ukraine: population census 2001|work=[[Ukrainian Census (2001)|State Statistics Committee of Ukraine]]|date=5 December 2001|access-date=5 August 2007|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070706003257/http://www.ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/nationality/|archive-date=6 July 2007}}</ref> | region1 = [[Rusija]] | pop1 = 1.864.000 (2023) | region2 = [[Poljska]] | pop2 = 1.651.918 (2023) | ref2 = <ref>{{navedi splet|url=https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|title=Populacja cudzoziemców w Polsce w czasie COVID-19|access-date=20 January 2022|archive-date=20 January 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220120135627/https://stat.gov.pl/statystyki-eksperymentalne/kapital-ludzki/populacja-cudzoziemcow-w-polsce-w-czasie-covid-19,12,1.html|url-status=live}}</ref> | region3 = [[Kanada]] | pop3 = 1.359.655 (2016) | ref3 = <ref>{{navedi splet|url=http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|title=Census Profile, 2016 Census: Ethnic origin population|work=Statistics Canada|access-date=22 April 2018|date=8 February 2017|archive-date=22 April 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180422053324/http://www12.statcan.gc.ca/census-recensement/2016/dp-pd/prof/details/page.cfm?Lang=E&Geo1=PR&Code1=01&Geo2=PR&Code2=01&Data=Count&SearchText=Canada&SearchType=Begins&SearchPR=01&B1=Ethnic%20origin&TABID=1|url-status=live}}</ref> | region4 = [[Nemčija]] | pop4 = 1.125.000 (2023) | ref4 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html|title=Bevölkerung in Privathaushalten nach Migrationshintergrund im weiteren Sinn nach ausgewählten Geburtsstaaten|website=Statistisches Bundesamt|access-date=10 February 2022|archive-date=20 April 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190420232930/https://www.destatis.de/DE/Themen/Gesellschaft-Umwelt/Bevoelkerung/Migration-Integration/Tabellen/migrationshintergrund-staatsangehoerigkeit-staaten.html/|url-status=live}}</ref> | region5 = [[Združene države Amerike]] | pop5 = 1.028.492 (2016) | ref5 = <ref>{{navedi splet|url=http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|title=Selected Social Characteristics in the United States 2010–2016 American Community Survey 1-Year Estimates|work=United States Census Bureau|access-date=19 November 2017|archive-date=14 February 2020|archive-url=https://archive.today/20200214010655/http://factfinder.census.gov/faces/tableservices/jsf/pages/productview.xhtml?pid=ACS_16_1YR_DP02&prodType=table|url-status=dead}}</ref> | region6 = [[Brazilija]] | pop6 = 600.000–1.500.000 (2015) | ref6 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|title=Brazil|publisher=The Ukrainian World Congress|access-date=17 December 2020|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424230057/https://www.ukrainianworldcongress.org/country-info/brazil/|url-status=live}}</ref> | region7 = [[Češka]] | pop7 = 636.282 (2023) | ref7 = <ref>{{navedi splet |url=https://cesky.radio.cz/na-konci-roku-2022-zilo-v-cesku-legalne-pres-636-tisic-ukrajincu-predloni-jich-8773042|title=Foreigners by type of residence, sex and citizenship as at 31 December 2018 |access-date=3 February 2019 |archive-date=4 February 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190204014351/https://www.czso.cz/documents/11292/27914491/1812_c01t11.pdf/ddfa8a3d-8875-4b38-8d3a-e7245706b6f7?version=1.0 |url-status=dead }}</ref> | region8 = [[Italija]] | pop8 = 347.183 (2023) | ref8 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|title=Ucraini in Italia|publisher=tuttitalia.it(Elaborazioni su dati ISTAT-L’Istituto nazionale di statistica)|access-date=14 February 2022|archive-date=7 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190107090351/https://www.tuttitalia.it/statistiche/cittadini-stranieri/ucraina/|url-status=live}}</ref> | region9 = [[Kazahstan]] | pop9 = 387.000 (2021) | ref9 = <ref name="auto">{{navedi splet|url=http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|title=Total Migrant stock at mid-year by origin and by major area, region, country or area of destination, 1990–2015|publisher=United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2015)|archive-url=https://web.archive.org/web/20171226173148/http://www.un.org/en/development/desa/population/migration/data/estimates2/estimates15.shtml|archive-date=26 December 2017|access-date=22 November 2017}}</ref> | region10 = [[Argentina]] | pop10 = 305.000 (2007) | ref10 = <ref name="Ucrania.com">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|title=Inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|work=Ucrania.com|date=3 February 2008|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20131227233709/http://www.ucrania.com/Articulos/tabid/57/ctl/Details/mid/388/ItemID/1/language/en-US/Default.aspx|archive-date=27 December 2013}}</ref><ref name="Article">{{navedi splet|url=http://www.ucrania.com/article_read.asp?id=69|title=La inmigración Ucrania a la República Argentina|trans-title=Ukrainian immigration to Argentina|language=es|access-date=5 August 2007|work=Ucrania.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20050207175738/http://ucrania.com/article_read.asp?id=69|archive-date=7 February 2005}}</ref> | region11 = [[Španija]] | pop11 = 264.528 (2023) | ref11 = <ref>{{navedi splet|title=Población extranjera por Nacionalidad, comunidades, Sexo y Año. Datos provisionales 2020.|url=https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=/t20/e245/p08/l0/&file=02005.px#!tabs-tabla|publisher=[[Instituto Nacional de Estadística (Spain)|INE]]|access-date=9 November 2020|archive-date=27 October 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201027160218/https://www.ine.es/jaxi/Datos.htm?path=%2Ft20%2Fe245%2Fp08%2Fl0%2F&file=02005.px#!tabs-tabla|url-status=live}}</ref> | region12 = [[Romunija]] | pop12 = 251.923 (2023) | ref12 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|title=Romanian 2011 census|publisher=edrc.ro|access-date=13 December 2011|archive-date=2 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190802060014/http://www.recensamantromania.ro/wp-content/uploads/2012/02/Comunicat_DATE_PROVIZORII_RPL_2011.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|script-title=uk:Українська діаспора в Румунії|trans-title=Ukrainian diaspora in Romania|language=uk|publisher=Буковина толерантна|access-date=5 November 2017|archive-date=7 November 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171107031942/http://buktolerance.com.ua/?page_id=8|url-status=live}}</ref> | region13 = [[Slovaška]] | pop13 = 228.637 (2023) | ref13 = <ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=31 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220531025903/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=SODB2021 - Obyvatelia - Základné výsledky |url=https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |access-date=25 August 2022 |website=www.scitanie.sk |archive-date=15 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220715111536/https://www.scitanie.sk/obyvatelia/zakladne-vysledky/struktura-obyvatelstva-podla-dalsej-narodnosti/SR/SK0/SR |url-status=live }}</ref> | region14 = [[Moldavija]] | pop14 = 181.035 (2014) | ref14 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|title=Population and Housing Census in the Republic of Moldova, May 12–25, 2014|publisher=Biroul Național de Statistică al Republicii Moldova|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20171114194151/http://www.statistica.md/pageview.php?l=en&idc=479|archive-date=14 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|title=Статистический ежегодник 2017|publisher=Министерство экономического развития, Государственная служба статистики Приднестровской Молдавской Республики|access-date=30 September 2017|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170927202651/http://mer.gospmr.org/gosudarstvennaya-sluzhba-statistiki/informacziya/ezhegodnik-gosudarstvennoj-sluzhby-statistiki/statisticheskij-ezhegodnik-2017.html|archive-date=27 September 2017}}</ref> | region15 = [[Belorusija]] | pop15 = 159.656 (2019) | ref15 = [https://www.belstat.gov.by/ofitsialnaya-statistika/solialnaya-sfera/naselenie-i-migratsiya/naselenie/statisticheskie-izdaniya/index_17854/] | region16 = [[Uzbekistan]] | pop16 = 124.602 (2015) | ref16 = <ref name="auto" /> | region17 = [[Francija]] | pop17 = 106.697 (2017) | ref17 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=20 November 2021|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|title=Ukraine|date=2 March 2015|access-date=10 February 2022|archive-date=25 February 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220225163637/https://www.atout-france.fr/notre-reseau/ukraine|url-status=live}}</ref> | region18 = [[Nizozemska]] | pop18 = 98.010 (2023) | ref18 = <ref>{{navedi splet|url=https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|title=Cijfers opvang vluchtelingen uit Oekraïne in Nederland|date=24 March 2022 |publisher=Rijksoverheid|access-date=12 September 2023|archive-date=23 July 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220723170721/https://www.rijksoverheid.nl/onderwerpen/opvang-vluchtelingen-uit-oekraine/cijfers-opvang-vluchtelingen-uit-oekraine-in-nederland|url-status=live}}</ref> | region19 = [[Turčija]] | pop19 = 95.000 (2022) | ref19 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|title=European countries|access-date=8 November 2017|archive-date=26 December 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226124308/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/european-countries|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|title=У Туреччині підрахували кількість українців. Цифра вражає|publisher=svitua.com.ua|access-date=12 October 2017|date=20 June 2017|archive-date=22 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190822215220/http://svitua.com.ua/news/201706/4027-turechchyni-pidrahuvaly-kilkist-ukrayinciv-cyfra-vrazhaye|url-status=dead}}</ref> | region20 = [[Latvija]] | pop20 = 50.699 (2018) | ref20 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|title=Latvijas iedzīvotāju sadalījums pēc nacionālā sastāva un valstiskās piederības|publisher=Latvijas Republikas Iekšlietu ministrijas. Pilsonības un migrācijas lietu pārvalde|access-date=17 May 2018|archive-date=25 November 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201125191614/https://www.pmlp.gov.lv/lv/assets/documents/1aaaa/ISVN_Latvija_pec_TTB_VPD.pdf|url-status=dead}}</ref> | region21 = [[Portugalska]] | pop21 = 45.051 (2015) | ref21 = <ref name="auto"/> | region22 = [[Australia]] | pop22 = 38.791 (2014) | ref22 = <ref>{{navedi splet |url=http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20140116133105/http://www.immi.gov.au/media/publications/statistics/comm-summ/textversion/ukraine.htm |archive-date=16 January 2014|title=Ukrainian Australians|author=Australian Government – Department of Immigration and Border Protection|access-date=1 October 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|title=Asia and Oceania countries|author=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=8 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720123015/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/asia-and-oceania|url-status=dead}}</ref> | region23 = [[Grčija]] | pop23 = 32.000 (2016) | ref23 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|title=Ukrainians Аbroad|publisher=Ministry of Foreign Affairs of Ukraine|access-date=22 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003523/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/ukrainians-abroad|url-status=dead}}</ref> | region24 = [[Izrael]] | pop24 = 30.000–90.000 (2016) | ref24 = <ref>{{navedi splet|url=http://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|title=Middle East and Africa|access-date=8 November 2017|archive-date=1 October 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20191001003522/https://mfa.gov.ua/en/about-ukraine/bilateral-cooperation/nest-africa|url-status=dead}}</ref> | region25 = [[Združeno kraljestvo]] | pop25 = 23.414 (2015) | ref25 = <ref name="auto" /> | region26 = [[Estonija]] | pop26 = 23.183 (2017) | ref26 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.stat.ee/34267|title=Population by ethnic nationality, 1 January, years|publisher=Eesti Statistika|access-date=28 October 2017|archive-date=4 January 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180104172617/http://www.stat.ee/34267|url-status=dead}}</ref> | region27 = [[Gruzija]] | pop27 = 22.263 (2015) | ref27 = <ref name="auto"/> | region28 = [[Azerbajdžan]] | pop28 = 21.509 (2009) | ref28 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|title=Censuses of Republic of Azerbaijan 1979, 1989, 1999, 2009|publisher=State Statistical Committee of the Republic of Azerbaijan|access-date=1 October 2017|archive-date=30 November 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121130101713/http://www.azstat.org/statinfo/demoqraphic/en/AP_/1_5.xls|url-status=live}}</ref> | region29 = [[Kirgizistan]] | pop29 = 12.691 (2016) | ref29 = <ref>{{navedi splet|url=http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|title=Ethnic composition: 2016 estimation (data for regions)|publisher=Кыргыз Республикасынын Улуттук статистика комитети|access-date=6 November 2017|archive-date=21 March 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220321205540/http://pop-stat.mashke.org/kyrgyzstan-ethnic2016reg.htm|url-status=live}}</ref> | region30 = [[Litva]] | pop30 = 12.248 (2015) | ref30 = <ref name="auto"/> | region31 = [[Danska]] | pop31 = 12.144 (2018) | ref31 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statbank.dk/10024|title=Population at the first day of the quarter by country of origin, ancestry, age, sex, region and time – Ukraine|publisher=Statistics Denmark|access-date=27 May 2018|archive-date=16 March 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210316064152/https://www.statbank.dk/10024|url-status=live}}</ref> | region32 = [[Paragvaj]] | pop32 = 12.000–40.000 (2014) | ref32 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820100348/http://www.ukrainianworldcongress.org/index.php/id/327|url-status=dead|archive-date=20 August 2019|title=PARAGUAY|publisher=Ukrainian World Congress|access-date=10 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|title=La cooperación cultural y humanitaria entre Ucrania y Paraguay|publisher=Ministerio de Relaciones Exteriores de Ucrania|access-date=10 November 2017|archive-date=20 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190720194828/https://argentina.mfa.gov.ua/es/ukraine-paraguay/culture|url-status=dead}}</ref> | region33 = [[Avstrija]] | pop33 = 12.000 (2016) | ref33 = <ref>{{navedi splet|url=http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|script-title=uk:Українці в Австрії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Republik Österreich|access-date=5 October 2017|archive-date=13 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131013061824/http://austria.mfa.gov.ua/ua/ukraine-at/ukrainians-in-%D0%B0t|url-status=dead}}</ref> | region34 = [[Združeni arabski emirati]] | pop34 = 11.145 (2017) | ref34 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.chasipodii.net/article/18749/|title=Євгеній Семенов: "Українська громада в ОАЕ об'єднується, не чекаючи жодних офіційних статусів чи закликів, і це – головне!"|publisher=chasipodii.net|access-date=13 October 2017|archive-date=16 October 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171016112836/http://www.chasipodii.net/article/18749|url-status=live}}</ref> | region35 = [[Švedska]] | pop35 = 11.069 (2019) | ref35 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.statistikdatabasen.scb.se/pxweb/sv/ssd/START__BE__BE0101__BE0101E/FodelselandArK/table/tableViewLayout1/|title=Befolkning efter födelseland, ålder, kön och år|publisher=Statistiska centralbyrån|access-date=25 February 2020|archive-date=20 December 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081220091841/http://celade.cepal.org/cgibin/RpWebEngine.exe/PortalAction?&MODE=MAIN&BASE=CPVBLZ2000&MAIN=WebServerMain.inl|url-status=live}}</ref> | region36 = [[Madžarska]] | pop36 = 10.996 (2016) | ref36 = <ref name="KSH">{{navedi knjigo|last=Vukovich|first=Gabriella|url=http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|title=Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok|trans-title=2016 microcensus – 12. Ethnic data|language=hu|publisher=Hungarian Central Statistical Office|location=Budapest|year=2018|access-date=9 January 2019|isbn=978-963-235-542-9|archive-date=9 October 2022|archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/idoszaki/mikrocenzus2016/mikrocenzus_2016_12.pdf|url-status=live}}</ref> | region37 = [[Urugvaj]] | pop37 = 10.000–15.000 (1990) | ref37 = <ref>{{navedi splet|url=http://www.en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-/|archive-url=https://web.archive.org/web/20171003091041/http://en.migraciya.com.ua/news/ukrainian-abroad/en-our-color---all-over-the-world-|url-status=dead|archive-date=3 October 2017|title=Our color-all over the world|publisher=State Migration Service of Ukraine and Foundation for assistance to refugees and displaced people "Compassion"|access-date=25 September 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|title=С. А. Макарчук, Етнічна історія України|publisher=ebk.net.ua|access-date=2 October 2017|archive-date=20 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820102651/http://www.ebk.net.ua/Book/history/makarchuk_eiu/part17/1703.htm|url-status=live}}</ref> | region38 = [[Švica]] | pop38 = 6681 (2017) | ref38 = <ref>{{navedi splet|url=http://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|script-title=uk:Українці в Швейцарії|publisher=Botschaft der Ukraine in der Schweizerischen Eidgenossenschaft|access-date=5 November 2017|archive-date=15 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190715064822/https://switzerland.mfa.gov.ua/ua/ukraine-switzerland/ukrainians-in-switzerland|url-status=dead}}</ref> | region39 = [[Finska]] | pop39 = 5000 (2016) | ref39 = <ref>{{navedi splet|url=http://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|title=Ukrainians in Finland|publisher=Embassy of Ukraine in the Republic of Finland|access-date=5 November 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://finland.mfa.gov.ua/en/ukraine-finland/ukrainians-in-finland|url-status=dead}}</ref> | region40 = [[Jordanija]] | pop40 = 5000 (2016) | ref40 = <ref>{{navedi splet|url=http://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|title=Ukrainian community in Jordan|publisher=Embassy of Ukraine in the Hashemite Kingdom of Jordan|access-date=12 October 2017|archive-date=6 September 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190906130348/https://jordan.mfa.gov.ua/en/ukraine-jo/ukrainians-in-jo|url-status=dead}}</ref> |langs = [[ukrajinščina]], [[ruščina]] |rels = |related-c = drugi [[Slovani]] }} '''Ukrajinci''' so [[Vzhodni Slovani|vzhodnoslovanski]] [[narod]], katerega pripadniki živijo na območju današnje [[Ukrajina|Ukrajine]]; pomembne [[manjšina|manjšine]] pa so v sosednjih [[država]]h ([[Rusija]], [[Belorusija]], [[Poljska]], [[Moldavija]], [[Romunija]], [[Madžarska]]) ter drugje ([[Nemčija]], [[Združene države Amerike|ZDA]], [[Kanada]]). Govorijo [[ukrajinščina|ukrajinščino]]. == Etimologija == Ime tega ljudstva izhaja iz geografskega izraza; po večini razlag dobesedno pomeni »ljudje, ki živijo na obrobju« (ali »v obmejnih deželah«), kar odraža zgodovinski položaj Ukrajine na stičišču [[Vzhodna Evropa|evropske civilizacije]] (na zahodu), »[[Moskovska kneževina|ruskega sveta]]« (na vzhodu) ter muslimanskega sveta in [[Krimski Tatari|krimskih Tatarov]] (na jugu). [[Slika:Delineatio generalis camporum desertorum vulgo Ukraina cum adjacentibus provinciis bono publico erecta - per Guilhelmum le Vasseur de Beauplan ; sculpt. Guilhelmus Hondius fecit - btv1b53041146h.jpg|thumb|270px|»Ukrajina – dežela kozakov« je zemljevid, ki ga je leta 1648 izdelal francoski veleposlanik Guillaume de Beauplan (jug je na vrhu zemljevida)]] Ime »Ukrajina« se na primer pojavi v zapisu iz leta 1187 v Kijevski kroniki delu Ipatijevega rokopisa in se nanaša na južne kneževine Rusi, vključno s kijevsko, černigovsko in perejaslavsko <ref>[https://likbez.org.ua/ru/kakoe-soderzhanie-vkladyivalos-v-slovo-ukraina-vo-vremena-drevney-rusi.html Какое содержание вкладывалось в название "Украина" во времена Древней Руси?]</ref>. Prva pisna omemba specifičnega etnonima »Ukrajinci« je zabeležena v [[Republika obeh narodov|poljskih]] kronikah iz leta 1596 v povezavi z uporom Severina Nalivajka, kjer ga je uporabil hetman Stanisław Żółkiewski <ref>[https://ukraine-history.com/pershi-kozaczki-povstannya-za-shho-naspravdi-borovsya-severyn-nalyvajko/ Перші козацькі повстання: за що насправді боровся Северин Наливайко?]</ref>. Podobno je pisatelj [[Nikolaj Vasiljevič Gogolj|Nikolaj Gogol]] v predgovoru k noveli "Taras Bulba" (natančneje v prvotnem osnutku, ki je nastal pred različico, ki jo je leta 1842 odobrila carska cenzura) svojo domovino označil za »polnomadski kotiček Evrope« <ref>[https://medium.com/@newsich/%D0%BF%D0%BE%D1%85%D0%BE%D0%B4%D0%B6%D0%B5%D0%BD%D0%BD%D1%8F-%D0%BD%D0%B0%D0%B7%D0%B2%D0%B8-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-237d49cbc04d Походження назви “Україна”]</ref>. Do 19. stoletja se je za označevanje Ukrajincev aktivno uporabljal izraz [[Rusini]] <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Rusyny РУСИНИ]</ref> <ref>[https://www.ridivira.com/uk/istoriya/yak-rusyny-staly-ukraintsiamy Як русини стали українцями]</ref> == Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>{{Navedi splet |url=https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ |title=Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933 |access-date=2026-09-10 |archive-date=2020-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200927101356/https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ |url-status=dead }}</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889601852).jpg|thumb|250px|Ukrajinski otroci v vyšivankah]] Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>.== Zgodovina == [[Slika:Leslie Mosley - Johannes I defeats Sviatoslav in 972.png|thumb|270px|Ena od slik, ki prikazujejo kneza Svjatoslava]] Ukrajinci so se kot samosvoj narod začeli oblikovati v srednjem veku iz vzhodnoslovanskih plemen, ki so naseljevala [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], kot etnična skupina pa so se dokončno izoblikovali v času [[Zaporoška Seč|Zaporoške Seči)]]. Po vključitvi v Rusko in Avstro-ogrsko cesarstvo je bil večji del Ukrajine izpostavljen rusifikaciji – procesu, ki je vključeval prepoved uporabe maternega jezika za Ukrajince. Po [[Rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni v letih 1768–1774]] si je Ruski imperij ob sodelovanju ukrajinskih kozakov zagotovil celotno območje vzdolž severne obale Črnega morja in polotok Krim. Na mestih nekdanjih kozaških in krimskotatarskih naselbin so nastala mesta, kot je [[Herson]], [[Kirovogradska oblast|Kropivnicki]], [[Mikolajivska oblast|Mykolajiv]], [[Odesa]], [[Dnipro]], [[Mariupol]]; to je znatno razširilo ozemlje, naseljeno z Ukrajinci, ter spodbudilo širjenje in bogatenje ukrajinske kulture. Leta 1775 je odlok Katarine II. ukinil [[Zaporoški kozaki|ukrajinske kozake]], večina ukrajinskih kmetov pa je zapadla v tlačanstvo – status, ki je veljal vse do leta 1861. V obdobju okrepljene rusifikacije se je mesto Jelisavetgrad (danes Kropivnicki) razvilo v pomembno središče ukrajinske kulture; prav tu je bilo ustanovljeno prvo profesionalno ukrajinsko gledališče na svetu, mesto pa je bilo tudi rojstni kraj številnih uglednih osebnosti ukrajinskega, poljskega in judovskega rodu. Poleg tega je arhitekturna dediščina mesta skoraj v celoti zasnovana v neoklasicističnem slogu <ref>[https://www.dnipro.libr.dp.ua/vishivka_texnika_uzori Магія вишивки Придніпров‘я. Частина 1. Розмаїття на полотні]</ref> <ref>[https://ns-gromada.gov.ua/news/1747331416/ Вишиванка Херсонщини — це тканий літопис півдня України]</ref> <ref>[https://www.expertkr.com.ua/posts/vishivanki-apostolivshchini-krivorizhzhya-i-hersonshchini-hrestik-lishtva-ta-shiroki-rukavi Вишиванки Апостолівщини, Криворіжжя і Херсонщини: хрестик, лиштва та широкі рукави]</ref> <ref>[https://magiavizerynky.com/novyny-statti/vyshyvanka-hersonsko-oblasti--ornamenty-hersonschyny/ Вишиванка Херсонської області | Орнаменти Херсонщини]</ref> <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinska vojna za neodvisnost|vojno za neodvisnost]] so potekali poskusi vzpostavitve stabilne in neodvisne države na etnično ukrajinskih ozemljih; vendar so ta prizadevanja zaradi vojaške agresije sosednjih držav propadla, [[Ukrajinska ljudska republika]], razglašena leta 1918, pa je bila razdeljena v skladu z določili Riškega miru iz leta 1921. Zagovornike ukrajinske neodvisnosti je likvidirala Čeka. V času [[Stalinizem|stalinizma]], in zlasti v letih [[Dekulakizacija|dekulakizacije]], je življenje v Ukrajinski SSR doživelo popolno preobrazbo. Tradicionalne noše, ogrlice in okrasje so praktično izginili iz vsakdana, medtem ko so bili ljudski prazniki, kot sta božič in praznik Gospodovega razglašenja, prepovedani; vsakogar, ki je poskušal ohraniti te običaje, so označili za »nacionalista« ali »kulaka«, kar je vodilo v zaplembo ali uničenje njegovega premoženja s strani [[NKVD]] ter – v obdobju med tridesetimi in petdesetimi leti 20. stoletja – v usmrtitev ali zaprtje v taborišča [[Gulag]]. Tako so izginili edinstveni elementi tradicionalnega ljudskega življenja – elementi, ki so se od druge polovice tridesetih let prejšnjega stoletja dalje skrčili na zgolj odrske rekvizite za »kulturne domove« in uradne ansamble; poleg tega so dejansko izginile regionalna raznolikost in simbolika, povezane z oblačili, praznovanji ali glasbo. Ukrajinci, ki so preživeli [[Gladomor|Glalodomor v letih 1932–1933]] ali deportacije – in ki so od časa drugega petletnega načrta dalje skoraj brez izjeme postali delavci v kolektivnih kmetijah – so bili prisiljeni nositi standardizirana delovna in civilna oblačila, prav tako kot prebivalci drugih republik Sovjetske zveze <ref>[https://dyvys.info/2016/09/27/bez-terminu-davnosti-sim-zhyttiv-yuriya/ Без терміну давності: сім життів Юрія Горліс-Горського і його таємнича смерть]</ref>. Ti dogodki so korenito spremenili demografsko strukturo prebivalstva in prekinili medgeneracijsko prenašanje izročila: medtem ko so imele ukrajinske družine običajno od pet do osem otrok – pri čemer je imela vzgoja v številčni družini ključno vlogo pri ohranjanju običajev – se je od druge polovice tridesetih let dalje povprečno število rojenih otrok v celotni Sovjetski zvezi zmanjšalo na dva ali tri. Za njihovo socializacijo je skrbel sistem vrtcev, državnih šol in pionirskih taborov, otroke kmetov, ki so bili žrtve »razkulačenja«, pa so pošiljali v sirotišnice, kjer so bili deležni popolne rusifikacije <ref>{{Navedi splet |url=https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ |title=Національна книга пам’яті жертв Голодомору 1932-1933 |access-date=2026-09-10 |archive-date=2020-09-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200927101356/https://holodomormuseum.org.ua/hololomor/natsionalna-knyha-pam-iati-zhertv-holodomoru-1932-1933/ |url-status=dead }}</ref>. [[Slika:Родина з Новоолександрівки, Знам'янська громада, Кіровоградська область.jpg|thumb|250px|[[Kirovogradska oblast]], Ukrajinska SSR, sredina 20. stoletja. Zaradi dekulakizacije in rusifikacije – procesov, ki so se nadaljevali tudi po drugi svetovni vojni – so bila skoraj vsa tradicionalna oblačila v tej regiji uničena in nadomeščena z oblačili, ki so ustrezala standardnim sovjetskim normam]] Med [[Velika čistka|velikim terorjem]] v letih 1937–1938 je NKVD usmrtil ali deportiral ukrajinske znanstvenike, pisatelje, fotografe, filmske ustvarjalce, glasbenike in zgodovinarje; posmrtne ostanke nekaterih so pokopali v gozdu Bikivnja blizu Kijeva, druge pa so – po prestani zaporni kazni v taborišču Solovki – ustrelili v Sandarmohu. Podobni dogodki so se odvijali v zahodnih regijah Ukrajine – tako v času, ko so bile del Poljske republike, Kraljevine Romunije in Češkoslovaške, kot tudi po njihovi priključitvi k ZSSR v letih 1939–1941 ter pozneje v obdobju 1944–1953 –, pri čemer so te represije dosegle vrhunec med operacijo Zahod <ref>[https://uinp.gov.ua/aktualni-temy/bykivnyanska-tragediya Биківнянська трагедія]</ref>. Med nacistično okupacijo je bilo delovanje Ukrajinske avtocefalne pravoslavne cerkve dovoljeno, čeprav pod strogim državnim nadzorom; hkrati je propaganda skušala izkoristiti verska čustva prebivalstva za pridobitev večje podpore kolaboracionistom. Vendar pa so si politike obeh totalitarnih režimov – nacističnega in stalinističnega – prizadevale prebivalstvo spremeniti v vir poceni delovne sile ter popolnoma izbrisati identitete različnih narodov, vključno z Ukrajinci <ref>[https://www.religion.in.ua/main/history/12608-ukrayinskij-avtokefalnij-rux-v-roki-nimeckoyi-okupaciyi-mifi-ta-realiyi.html Український автокефальний рух в роки німецької окупації: міфи та реалії]</ref>. Po nastanku železne zavese in v času [[Nikita Hruščov|Hruščovove]] otoplitve je ukrajinska kultura doživela določen razcvet in pridobila na priljubljenosti; vendar do množičnega preporoda ni prišlo zaradi hudih demografskih izgub, ki jih je ukrajinsko prebivalstvo utrpelo kot posledico boljševiške politike v medvojnem obdobju in dogodkov med drugo svetovno vojno <ref>[https://uahistory.co/book/ukraine-culture-history-textbook-poltava-2015/42.php Українська культура у роки хрущовської “відлиги”. “Шістдесятники” у культурі]</ref> <ref>[https://historiesdoteducation.wordpress.com/%D0%B3%D0%BE%D1%82%D1%83%D1%94%D0%BC%D0%BE%D1%81%D1%8C-%D0%B4%D0%BE-%D0%B7%D0%BD%D0%BE-%D0%B7-%D1%96%D1%81%D1%82%D0%BE%D1%80%D1%96%D1%97-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B8/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0-%D0%B2-%D1%83%D0%BC%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%85-%D0%B4%D0%B5%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D1%96%D0%BD%D1%96%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%96%D1%97-1953-1964-%D1%80%D1%80/ Україна в умовах десталінізації (1953-1964 рр.)]</ref> <ref>[https://studfile.net/preview/16502302/page:23/ Українська культура в роки хрущовської „відлиги” (1953 – 1964 рр.). „Шістдесятництво”]</ref>. V času vladavine [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]] so nošenje tradicionalnih ukrajinskih oblačil, uporabo ukrajinskega jezika in izvajanje ukrajinske glasbe v vsakdanjem življenju začeli dojemati kot znake naklonjenosti disidentom, zato je [[KGB]] takšne dejavnosti zatiral. Posebej velja omeniti pesnika Vasila Stusa, ki je bil zaradi svojega delovanja večkrat preganjan in je umrl v ujetništvu <ref>[https://stus.center/p/marina-tsvetaieva-u-retseptsiyi-vasilia-stusa-problema-tvorchosti-126852 Margarita Yehorchenko: "The Concept of the Poet in the Works of Vasyl Stus" / Маргарита Єгорченко: " Концепт поета у творчості Василя Стуса"]</ref>. Obdobje perestrojke so zaznamovala prizadevanja za popularizacijo ukrajinske kulture, ki so jih sprožili predvsem Vjačeslav Čornovil in društvo [[Memorial (organizacija)|Memorial]]. Odprtje arhivov NKVD in KGB za javnost je privedlo do odkritja tajnih grobišč žrtev [[Stalinistična represija|političnih represij]], med katerimi najbolj izstopa tisto v Bikivnji <ref>[https://www.lemonde.fr/en/international/article/2023/03/06/ghosts-of-stalinist-terror-haunt-kyiv-s-outskirts_6018392_4.html?srsltid=AfmBOooMgOwUXDNNF4NLaf1GMqBMg7Wkkkl1UQYcaQkqOkciDq2ouaZs Ghosts of Stalinist terror haunt Kyiv's outskirts]</ref> <ref>[https://war-documentary.info/bykivnia-graves-in-kyiv-the-fourth-katyn/ Bykivnia Graves: Stalin’s NKVD Mass Killings Near Kyiv]</ref>. Po razglasitvi neodvisnosti Ukrajine leta 1991 se je država otresla sovjetske cenzure in začelo se je oživljanje ukrajinske nacionalne identitete, čeprav je družba še dolgo premagovala posledice sovjetske gospodarske krize <ref>[https://studfile.net/preview/5115454/page:29/ 116. Культурні процеси в Україні після 1991 р.]</ref>. Med [[Vojna v Donbasu (2014–2022)|rusko-ukrajinsko vojno]] v 21. stoletju so bili poleg smrti več sto tisoč ukrajinskih civilistov, ki jih je povzročil oboroženi spopad, uničeni številni ukrajinski kulturni spomeniki; nekateri med njimi – denimo spomenik žrtvam holodomorja v Mariupolu in Dramsko gledališče v Mariupolu – so bili porušeni po neposrednem ukazu ruskih oblasti. Kot odziv na ravnanje Rusije je Ukrajina začela izvajati politiko dekomunizacije <ref>[https://www.amnesty.org/en/latest/news/2022/06/ukraine-deadly-mariupol-theatre-strike-a-clear-war-crime-by-russian-forces-new-investigation/ Ukraine: Deadly Mariupol theatre strike ‘a clear war crime’ by Russian forces]</ref> <ref>[https://ukraine.un.org/en/263422-ukraine-un-commission-concerned-continuing-patterns-violations-human-rights-and Ukraine: UN Commission concerned by continuing patterns of violations of human rights and international humanitarian law]</ref> <ref>[https://www.hrw.org/feature/russia-ukraine-war-mariupol Beneath the Rubble: Documenting Devastation and Loss in Mariupol]</ref> <ref>[https://holodomormuseum.org.ua/en/proekt/in-mariupol-the-occupiers-dismantled-a-monument-to-the-holodomor-victims/ In Mariupol, the occupiers dismantled a monument to the Holodomor victims]</ref> <ref>[https://www.ukrainianworldcongress.org/the-russians-destroyed-a-monument-to-holodomor-victims-in-temporarily-occupied-mariupol/ The Russians destroyed a monument to Holodomor victims in temporarily occupied Mariupol]</ref> <ref>[http://www.milwaukeeindependent.com/syndicated/mariupols-holodomor-memorial-destroyed-occupation-troops-erase-ukrainian-history/ Mariupol’s Holodomor Memorial destroyed by occupation troops to further erase Ukrainian history]</ref> <ref>[https://khpg.org/en/1608813845 Russia destroys monuments to Victims of Holodomor and Stalin’s Terror in occupied Luhansk]</ref> <ref>[https://verfassungsblog.de/decommunization-in-times-of-war-ukraines-militant-democracy-problem/ Decommunization in Times of War: Ukraine’s Militant Democracy Problem]</ref> <ref>{{Navedi splet |url=https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |title=The Center Rules: The Decommunization Laws |access-date=2026-09-10 |archive-date=2026-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260321030441/https://www.gis.huri.harvard.edu/center-rules |url-status=dead }}</ref>. == Ukrajinska kultura == === Narodna noša === [[Slika:Barvinok School of Dance Hopak dance at the Ukrainian Bloor West Village Festival 2019 4.jpg|thumb|270px|Ukrajinci v vyšivankah]] Za ukrajinsko narodno nošo (znano kot "višivanka") so značilni številni vzhodnoslovanski vzorci, ki simbolizirajo naravne prvine, ter motivi iz predkrščanske mitologije <ref>[http://ptaha.in.ua/page2955417.html Історія виникнення української вишиванки]</ref>. Ukrajinski slog oblačenja se je v celoti izoblikoval v okolju [[Zaporoška Seč|Zaporoške Siči]]. V okviru Ruskega imperija je ukrajinska narodna noša ostala praktično nedotaknjena s strani rusifikacije, saj je bila ta politika usmerjena predvsem v zatiranje jezika in nacionalne identitete <ref>[https://www.prekrasastudio.com/blog/317-khersonska-vyshyvanka-iaka-vona Херсонська вишиванка – яка вона]</ref>. Med [[Ukrajinsko-sovjetska vojna|rdečim terorjem v letih 1918–1922]] je Rdeča garda brutalno pobijala pripadnike »sovražnih razredov«. Še posebej huda grozodejstva so se zgodila med zavzetjem Kijeva februarja 1918, ko so sile pod poveljstvom Mihaila Muravjova izvedle vrsto brutalnih pobojev civilistov – predvsem zato, ker niso bili člani boljševiške partije, ali celo zgolj zaradi nošenja narodne noše, kar je veljalo za izraz «meščanskega nacionalizma» <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/veresen/5/1918-dekret-pro-chervonyy-teror 1918 - декрет про "червоний терор"]</ref>. === Književnost === Ukrajinska književnost ima starodavne korenine; najzgodnejši znani primeri pisanja v staroukrajinskem jeziku so [[Zaporoška Seč|kozaške]] kronike, denimo kronika Hrihorija Hrabjanke. Po različnih pričevanjih – zlasti zapisih Pavla iz Alepa, ki je leta 1654 spremljal patriarha Makarija na njegovem potovanju po ukrajinskih deželah – je bila stopnja pismenosti v Siči višja kot v sosednji Poljski ali moskovski državi. V sosednji Poljski je bilo izobraževanje privilegij, rezerviran izključno za otroke magnatov in plemstva, pouk pa je potekal predvsem v latinščini; v Ukrajini pa je šolanje potekalo v dostopnih jezikih, cerkveni slovanščini ali stari ukrajinščini, in je bilo na voljo praktično vsakemu otroku, vključno s potomci kozakov in kmetov, ki so poleg strogega vojaškega usposabljanja pridobivali znanja branja, pisanja, pravoslavnih običajev in zborovskega petja <ref>[https://zolo.gov.ua/slavni-imena-zolotonishhy-ny-pavlo-alepps-ky-j-mandrivny-k-krayeznavets-1654-1656-rokiv/ Славні імена Золотоніщини: Павло Алеппський, мандрівник, краєзнавець 1654–1656 років]</ref> <ref>[http://svitlytsia.crimea.ua/?section=article&artID=16997 ПАВЛО АЛЕПСЬКИЙ: ХВАЛА УКРАЇНІ!]</ref>. Po vključitvi v Rusko carstvo v obdobju po [[Bogdan Hmelnicki|Hmelnickega]] vstaji, postopnem omejevanju avtonomije in ukinitvi kozaške vojske leta 1775 so carske oblasti prepovedale šole Siče. Književnost v staroukrajinskem jeziku, zlasti kronike, poučna besedila in verska dela – so bodisi zasegli za potrebe Cesarske javne knjižnice, Ermitaža in Ruske nacionalne knjižnice v Sankt Peterburgu bodisi uničili na kraju samem; to je privedlo do propada kozaškega izobraževalnega sistema in razširjene nepismenosti, ki se je v ukrajinskih deželah ohranila več generacij in odražala razmere v drugih delih Ruskega imperija <ref>[https://spadok.org.ua/ukrayinske-kozatstvo/navchannya-ta-vykhovannya-ditey-na-sichi Навчання та виховання дітей на Січі]</ref>. Med letoma 1917 in 1920 je delovalo Ministrstvo za javno šolstvo Ukrajinske ljudske republike; kljub trajajočim spopadom mu je uspelo ustanoviti na stotine tiskarn, ki so izdajale predhodno prepovedano literaturo <ref>[https://volart.com.ua/art/rukopis/zapret.html хроніка заборон української мови і гоніння української книги в Україні]</ref> <ref>[https://cerkva.kharkov.ua/novini/arkhiv/267 Хронология притеснений украинского языка с 1627 года]</ref> <ref>[http://museumreforms.ru/node/13636 Законы о печати Екатерины II 1783-1796 гг.]</ref> <ref>[https://parafia.org.ua/biblioteka/statti/dokumenty-pro-zaboronu-ukr-movy/ Документи про заборону української мови (XVII–XX ст.)]</ref>. Tako [[Rdeča armada|rdeča]] kot [[Bela garda (Rusija)|Bela garda]] usmrtili številne ukrajinske pisatelje in javne osebnosti; med njimi je bil najvidnejši Hnat Mihajličenko <ref>[https://resource.history.org.ua/cgi-bin/eiu/history.exe?&I21DBN=EIU&P21DBN=EIU&S21STN=1&S21REF=10&S21FMT=eiu_all&C21COM=S&S21CNR=20&S21P01=0&S21P02=0&S21P03=TRN=&S21COLORTERMS=0&S21STR=Denikina_rezhym_v_Ukra ДЕНІКІНА РЕЖИМ В УКРАЇНІ 1919–1920]</ref> <ref>[https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CM%5CY%5CMykhailychenkoHnat.htm Mykhailychenko, Hnat]</ref>. V času [[Velika čistka|velikega terorja]] v ZSSR je bil usmrčen velik del takratnih ukrajinskih pisateljev – skupaj s kreativno inteligenco –, kar je privedlo do stagnacije ali popolnega izginotja celotnih žanrov v ukrajinskem jeziku, kot sta futurizem in znanstvena fantastika. ZSSR je dovoljevala le objavo cenzuriranih del najuglednejših pisateljev – pa še to v zelo omejenih nakladah –, saj je dajala prednost objavljanju ruske književnosti <ref>[https://uinp.gov.ua/informaciyni-materialy/zhurnalistam/do-rokovyn-rozstriliv-ukrayinskoyi-inteligenciyi-v-urochyshchi-sandarmoh До роковин розстрілів української інтелігенції в урочищі Сандармох]</ref>. V poznem sovjetskem obdobju so bili številni ukrajinski pisatelji, znani kot «šestdesetniki», med katerimi sta najbolj izstopala Vasil Stus aretirani ter obsojeni na zaporno kazen ali podvrženi kaznovalni psihiatriji <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/8/1935-narodyvsya-poet-vasyl-symonenko 1935 - народився поет Василь Симоненко]</ref> <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/sichen/6/1938-narodyvsya-poet-i-dysydent-vasyl-stus 1938, народився поет і дисидент Василь Стус.]</ref>. === Ljudska obrt === V letih množičnih represij v ZSSR so bile številne umetniške tradicije in njihovi nosilci uničeni zaradi obtožb nacionalizma. Eden od primerov je Mihajlo Bojčuk (1882–1937), ustanovitelj ukrajinske monumentalne umetnosti in vodja »bojčukistične« šole. Danes so znani le tisti slogi, ki so preživeli stalinistično totalitarno obdobje <ref>[https://uinp.gov.ua/istorychnyy-kalendar/zhovten/30/1882-narodyvsya-myhaylo-boychuk-hudozhnyk-monumentalist 1882 - народився Михайло Бойчук, художник-монументаліст]</ref> <ref>[https://boychukists.com/artist/myhajlo-bojchuk/ БОЙЧУК Михайло Львович (Левонтійович)]</ref>. Dekorativno ljudsko slikarstvo – na primer slog petrikivka – je vpisano na Unescov seznam. Zanj so značilni barviti cvetlični motivi, fantastične ptice in edinstvena slikarska tehnika <ref>[https://ich.unesco.org/en/RL/petrykivka-decorative-painting-as-a-phenomenon-of-the-ukrainian-ornamental-folk-art-00893 Petrykivka decorative painting as a phenomenon of the Ukrainian ornamental folk art]</ref>. Med rusko invazijo leta 2022 so bili uničeni umetnostni in zgodovinski muzeji, zlasti Muzej zgodovine in domoznanstva v Ivankivu (kijevska regija), Muzej domoznanstva v Kupjansku (harkovska regija), Umetnostni muzej Arhipa Kuindžija v Mariupolu in Muzej domoznanstva v Lisičansku (luganska regija) <ref>[https://www.slovoidilo.ua/2026/05/27/infografika/kultura/istorychni-krayeznavchi-mysteczki-yaki-muzeyi-ukrayiny-poshkodyla-rf-chas-velykoyi-vijny Історичні, краєзнавчі, мистецькі: які музеї України пошкодила рф за час великої війни]</ref> <ref>[https://www.museum-ukraine.info/?p=15697 18 пам’яток архітектури, які зруйнували російські загарбники в Україні]</ref> <ref>[https://foreignukraines.com/2024/01/17/russia-destroyed-38-ukrainian-museums-and-stole-480000-works-of-art/ Росія зруйнувала 38 українських музеїв і викрала 480 000 творів мистецтва]</ref>. === Gledališče === Prvo poklicno gledališče v Ukrajini, namenjeno posebej ukrajinski kulturi, je v mestu Jelisavetgrad (Kropivnitski) ustanovil Marko Kropivnicki; deluje še danes <ref>[http://librarychl.kr.ua/kn_in/kraeznavcha-abetka/koryfeiv-teatr.php Корифеїв театр]</ref>. === Tradicionalno bivališče === Od davnine pa vse do sredine 20. stoletja je bilo tradicionalno ukrajinsko bivališče t. i. "mazanka" <ref>[https://varta.kharkov.ua/articles/1100682 Мазанки у віконних рамах - виставка про еволюцію житла харків’ян]</ref> <ref>[https://texty.org.ua/articles/88164/Takogo_vzhe_ne_bude_Jak_znykajut_ostanni-88164/ «Такого вже не буде». Як зникають останні хати-мазанки і хто досі в них живе]</ref>. === Arhitektura === Za ukrajinska mesta je značilna bogata arhitekturna dediščina iz obdobja Ruskega imperija in ZSSR, v zahodnih regijah pa je opazen avstro-ogrski vpliv; značilen ukrajinski arhitekturni slog – kozaški barok – se je kazal predvsem pri sakralnih zgradbah <ref>[https://vue.gov.ua/%D0%91%D0%B0%D1%80%D0%BE%D0%BA%D0%BE_%D0%BA%D0%BE%D0%B7%D0%B0%D1%86%D1%8C%D0%BA%D0%B5 Бароко козацьке]</ref>. === Ples === [[Slika:На Луганщині відбулись урочистості з нагоди випуску вихованців обласного військового ліцею (37889602422).jpg|thumb|250px|Ukrajinci v vyšivankah]] Hopak je najbolj priljubljen in tehnično najzahtevnejši ukrajinski ples <ref>[https://www.libr.dp.ua/?do=ukrainica&lng=1&id=44&idg=270 Український «Гопак» – найвідоміший танець чи лицарське бойове мистецтво?]</ref>. === Šport === »Bojovij hopak« – ki združuje prvine ljudskega plesa in borilnih veščin – se je uveljavil kot najbolj priljubljena borilna veščina že v času Zaporoške Seči. Prvi športni klubi so nastali v Mikolajivu konec 19. stoletja, sledili pa so jim klubi v Odesi, Kijevu in Harkovu. Med rusko-ukrajinsko vojno je športna infrastruktura zaradi vojaških spopadov utrpela hudo škodo, številni športniki pa so izgubili življenje, med njimi Kateryna Diačenko, Viktorija Ivaško, Venedikt Vasilkiv, Anastasija Ignatenko in Matvij Marčenko <ref>[https://unn.ua/news/rosiia-z-pochatku-viiny-poshkodyla-ponad-900-sportyvnykh-obiektiv росія з початку війни пошкодила понад 900 спортивних об’єктів]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/ivashko-viktoriia-923 Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/viktoriya-ivashko/ Вікторія Івашко]</ref> <ref>[https://sport.rus.postimees.ee/7484339/11-letnyaya-ukrainskaya-gimnastka-pogibla-pod-zavalami-doma-v-mariupole 11-летняя украинская гимнастка погибла под завалами дома в Мариуполе]</ref> <ref>[https://memorial.ua/obituaries/children/vasylkov-venedykt-1055 Венедикт Васильков]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/anastasiya-ignatenko/ Анастасія Ігнатенко]</ref> <ref>[https://yangoly-sportu.teamukraine.com.ua/matvij-marchenko/ Матвій Марченко]</ref>. === Znanost === Nacionalna akademija znanosti Ukrajine je bila ustanovljena 28. novembra 1918. Številni znanstveniki ukrajinskega rodu – vključno s tistimi, ki so bili prisiljeni živeti v tujini – so pomembno prispevali k razvoju človeških potencialov; med njimi sta na primer [[Igor Ivanovič Sikorski|Igor Sikorski]] in [[Sergej Pavlovič Koroljov|Sergej Koroljov]] <ref>[https://www.nas.gov.ua/about-nas/history-nas Історія НАН України]</ref> <ref>[https://ukraine.ua/invest-trade/ukrainian-inventions-that-changed-the-world/ Ukrainian inventions that changed the world]</ref> <ref>[https://euromaidanpress.com/2021/08/10/ukraines-30-prominent-ukrainians-who-changed-the-country-and-the-world-part-2-science/ Ukraine’s 30: Prominent Ukrainians who changed the country and the world. Part 2: Science]</ref>. === Množični mediji === Prvi časopis v ukrajinskem jeziku na svetu, "Galicijska zvezda" je izšel v Lvovu leta 1848 – na vrhuncu «pomladi narodov» – v času, ko v Avstro-Ogrski ni bilo nikakršnega pritiska na tiskane medije v lokalnih jezikih. V Ruskem imperiju je bila "Prosvita" glavna ukrajinska publikacija, ki je delovala v ilegali <ref>[http://www.sokal.lviv.ua/history-vashkiv-sokal_i_prybuzhzhia__54.html Історія :: І.Вашків Сокаль і Прибужжя]</ref>. Leta 1893 je bil v ameriški zvezni državi New Jersey ustanovljen časopis v ukrajinskem jeziku "Svoboda"; izhaja še danes. V Kanadi so začele v začetku 20. stoletja izhajati publikacije v ukrajinskem jeziku, kar je bila posledica množičnega priseljevanja Ukrajincev iz Avstro-Ogrske. V Braziliji so priseljenci leta 1912 ustanovili časopis. V Ukrajinski ljudski republiki so vlogo množičnih medijev opravljale tiskane periodične publikacije, katerih distribucijo je vodilo Ministrstvo za tisk in propagando. V ruskih regijah z velikim deležem ukrajinskega prebivalstva – denimo na Kubanu, na Uralu ali na Daljnem vzhodu – so lokalne skupnosti izdajale na desetine publikacij v ukrajinskem jeziku. Te so izhajale v mestih, kot so Krasnodar, Vladivostok, Habarovsk in Blagoveščensk, in sicer vse do obdobja stalinističnih represij. V Mandžuriji – natančneje v Harbinu – so izhajali ukrajinski časopisi, kot je bil "Zasiv". 16. novembra 1924 je v Harkovu (takratni prestolnici Ukrajinske SSR) začel oddajati »Ukrajinski radio«; številni njegovi sodelavci so kasneje med [[Velika čistka|velikim terorjem]] postali žrtve represije NKVD-ja zaradi oddajanja v ukrajinskem jeziku <ref>[https://laboratory.ua/blog/radio-v-ukraini-zasnuvaly-entuziasty-a-ne-radyanska-vlada 1924 рік, «Говорить Харків». Як сталось, що радіо в Україні заснували ентузіасти, а не радянська влада?]</ref>. Leta 1928 so priseljenci v Argentini ustanovili tednik «Ukrajinska beseda» Leta 1949 je bila v Avstraliji za tamkajšnje priseljence ustanovljena revija v ukrajinskem jeziku z naslovom «Svobodna misel» V času hladne vojne so poslušalci v Ukrajinski SSR prejemali neodvisne informacije izza železne zavese prek Radio Liberty, katerega najbolj znani napovedovalec v ukrajinskem jeziku je bil Roman Kupčinski. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po razpadu ZSSR in odpravi sovjetske cenzure, je v mestih po vsej Ukrajini nastalo na stotine neodvisnih radijskih postaj in na desetine televizijskih kanalov. === Glasba === Ukrajinsko ljudstvo je iz različnih razlogov za seboj pustilo bogato glasbeno in vokalno dediščino. Med glasbili, povezanimi z [[Zaporoška Seč|zaporoškimi kozaki]], sta bili najbolj razširjeni bandura in kobza. Glasbeniki, ki so delovali v Siči, so zaradi svojega talenta pogosto dobili vzdevek »Dudnyk« <ref>[https://kobzari.org.ua/?page=articles&subpage=5 Історія кобзарства]</ref>. V Ruskem imperiju je politika rusifikacije privedla do zaplembe ali uničenja številnih edinstvenih glasbil, hkrati pa so skladatelji ukrajinskega rodu – denimo Maksim Berezovski in Artemij Vedel – dosegli svetovni sloves. Leta 1865 so zboru Mikole Lisenka med javnim nastopom v Kijevu prepovedali peti ljudsko pesem »Dozdijk« v maternem jeziku. V času rdečega terorja v Ukrajini so bili številni glasbeniki, ki so ustvarjali v svojem maternem jeziku – denimo Mikola Leontovič – ustreljeni. Izročilo ukrajinskih ljudskih pesmi se je na podeželju v vseh regijah ohranilo vse do holodomorja v letih 1932–1933. V času velikega terorja v letih 1937–1938 so bili usmrčeni vsi takratni ugledni banduristi – zlasti Hnat Hotkevič in ljudski umetnik Ukrajinske SSR Ivan Kučuhura-Kučerenko – ter Oleksandr Horilij (so-ustanovitelj Državnega simfoničnega orkestra Ukrajine), Kostjantin Bohuslavski (glasbeni urednik na radiu v Harkovu) in Vasil Verhovinec (prvi poklicni ukrajinski koreograf). Nekaterim ukrajinskim glasbenikom, kot je bil Dmitro Balacki, je uspelo preživeti ujetništvo v taboriščih gulaga. Po razpadu ZSSR so na krajih, kjer so bili usmrčeni izvajalci na kobzo, banduro in liro, postavili spominsko obeležje tem preganjanim umetnikom. V poznem sovjetskem obdobju je bil najbolj priljubljen ukrajinski glasbenik Volodimir Ivasjuk <ref>[https://mykharkov.info/news/rasstrel-harkovskogo-sezda-kobzarej-pravda-ili-vymysel-63400.html Расстрел харьковского съезда кобзарей: правда или вымысел]</ref>. Ukrajinska glasba se je začela aktivno razvijati v devetdesetih in dveh tisočih letih. Med najbolj znanimi skupinami je bila Okean Elzy. [[Verka Serdučka|Andrij Danilko]] je postal najbolj znani ukrajinski pevec prvega desetletja 21. stoletja <ref>[https://te.20minut.ua/Kult-podii/hiti-2000-h-yaki-zvuchali-z-kozhnogo-chaynika-yaku-muziku-ranishe-sluh-11040513.html Хіти 2000-х, які звучали «з кожного чайника»: яку музику раніше слухали всі]</ref> <ref>[https://diyclab.wordpress.com/2018/01/02/ukrainskyi-pank-2000-2016/ Український панк: історія та локальні сцени. Частина 2 (2000–2016)]</ref> <ref>[https://visnyk.today/istoriia-ukrainskoi-estrady-ta-pop-muzyky-vid-vytokiv-do-suchasnosti/ Історія української естради та поп-музики: від витоків до сучасності]</ref>. Po izbruhu [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] se je ukrajinska glasba še naprej razvijala, pri čemer je črpala prvine iz evropskih pop in rock zvrsti ter jih združevala z lastnimi slogovnimi elementi <ref>[https://kanaldim.tv/vijna-z-muzykoyu-yak-vidrodzhuyutsya-ukrayinski-motyvy-video/ Війна з музикою: як відроджуються українські мотиви (ВІДЕО)]</ref> <ref>[https://www.rfi.fr/uk/%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D0%B0/20221125-%D1%89%D0%BE-%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BB%D0%BE-%D0%B7-%D1%83%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%97%D0%BD%D1%81%D1%8C%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BC%D1%83%D0%B7%D0%B8%D0%BA%D0%BE%D1%8E-%D0%BF%D1%96%D1%81%D0%BB%D1%8F-%D0%BF%D0%BE%D1%87%D0%B0%D1%82%D0%BA%D1%83-%D0%B2%D1%96%D0%B9%D0%BD%D0%B8-%D1%96-%D0%BA%D1%83%D0%B4%D0%B8-%D0%B2%D0%BE%D0%BD%D0%B0-%D1%80%D1%83%D1%85%D0%B0%D1%94%D1%82%D1%8C%D1%81%D1%8F Що стало з українською музикою після початку війни і куди вона рухається]</ref> <ref>[https://liroom.com.ua/music/year-in-review-music-2022/ Рік народження нової української музики. Музичні підсумки 2022 року]</ref> . === Fotografija === Najbolj priznani ukrajinski fotograf je Franz de Mézer (1830-1922) ki je zaslovel z dokumentiranjem dogodkov iz obdobja Ukrajinske ljudske republike <ref>[https://www.interesniy.kiev.ua/ru/samyiy-bogatyiy-kievskiy-fotograf-fran/ Самый богатый киевский фотограф Франц Де Мезер]</ref>. === Vizualna umetnost === Ena najbolj znanih ukrajinskih umetnic je Kateryna Bilokur, ki je navdušila Pabla Picassa <ref>[http://www.mdmu.com.ua/portfolio-item/kateryna-bilokur-2/ Катерина Білокур]</ref> <ref>[https://vogue.ua/article/culture/art/10-shedevriv-vidatnoji-hudozhnici-katerini-bilokur-50693.html 10 шедеврів видатної художниці Катерини Білокур]</ref> <ref>[https://www.wikiart.org/en/kateryna-bilokur Kateryna Bilokur]</ref>. === Film === Filmski studio v Odesi, najstarejši v Ukrajini, je bil ustanovljen leta 1919 <ref>[https://odesa365.omr.gov.ua/en/locations/odeska-kinostudiia Odesa Film Studio]</ref>. V času Sovjetske zveze je bila filmska umetnost pod strogim državnim nadzorom in je služila kot orodje propagande; v nekaterih primerih so sovjetski filmi podajali ponižujočo podobo ukrajinske kulture in jezika ter ukrajinsko identiteto prikazovali kot drugotno in manjvredno v primerjavi z rusko <ref>[https://telegraf.com.ua/ukr/lifestyle/2022-02-05/5695543-tovsti-zhadibni-ta-durni-yakimi-ukraintsiv-vistavlyali-u-radyanskikh-filmakh/amp Товсті, жадібні та дурні: якими українців виставляли у радянських фільмах]</ref>. Hkrati so bili filmi, ki so Ukrajince prikazovali v pozitivni luči – denimo priljubljeni film "Izgubljeno pismo" (Пропала грамота) iz leta 1972 – cenzurirani ali prepovedani <ref>[https://radiotrek.rv.ua/amp/cih-ukrayinskih-filmiv-vlada-srsr-boyalasya-yak-vognyu-perelik-zaboronenih-strichok-foto_367084.html Цих українських фільмів влада СРСР боялася, як вогню: перелік заборонених стрічок (ФОТО)]</ref>. Med najpomembnejšimi ukrajinskimi filmi so "Lakota-33" (Голод-33, 1991) <ref>[https://gazeta.ua/articles/culture/_golosuvati-za-nezalezhnist-lyudej-pidshtovhnuv-film-pro-golodomor-zgaduyemo-ukrayinske-kino-1990h/1046698 Голосувати за незалежність людей підштовхнув фільм про Голодомор. Згадуємо українське кіно 1990-х]</ref> <ref>[https://sil.media/p/golod-33-film-iakii-vplinuv-na-golosuvannia-za-nezalezhnist-ukrayini-843257-5244 Голод-33: фільм, який вплинув на голосування за незалежність України]</ref>, "Potovanje na Sič" (Дорога на Січ, 1994) <ref>[https://usfa.gov.ua/movie-catalog/doroga-na-sich-i9301 Дорога на Січ]</ref>, Klicni znak Banderas <ref>[https://ukrpohliad.org/blogs/pozyvnyj-banderas-drugyj-vitchyznyanyj-film-pro-rosijsko-ukrayinsku-vijnu.html «Позивний «Бандерас» Другий вітчизняний фільм про російсько-українську війну]</ref>, "Donbas" Sergeja Loznice (Донбас, Сергій Лозниця, 2018) <ref>[https://loznitsa.com/movie/donbass Donbass - Sergei Loznitsa]</ref>, Kruti, 1918 (Крути 1918, 2019) <ref>[https://itc.ua/articles/retsenziya-na-film-kruti-1918/amp/ Рецензія на фільм «Крути 1918»]</ref> <ref>[https://independentview.net/2019/02/09/ohliad-fil-mu-kruty-1918/ Драма напівпорожньої склянки. Огляд фільму “Крути 1918”]</ref>, Črni krokar <ref>[https://marieclaire.ua/life/chornyj-voron-ukrayinskyj-film-nagaduvannya/ «Чорний ворон» — важливий, але не ідеальний український фільм-нагадування]</ref> <ref>[https://spadok.org.ua/kinematograf/retsenziya-na-film-chornyy-voron-2019 Рецензія на фільм «Чорний Ворон» (2019)]</ref> ter Ščedrik (Щедрик, 2023) <ref>[https://english.nv.ua/amp/drama-carol-of-the-bells-has-real-life-stories-from-30s-and-40s-says-director-olesia-morhunets-is-50373659.html Ukrainian-Polish historical drama ‘Carol of the Bells’ set to premier on Netflix]</ref>. == Sklici == <references /> == Glej tudi == * [[seznam Ukrajincev]] * [[Slovani]] *[[Rusini]] (Rutenci) {{škrbina-etnična}} [[Kategorija:Vzhodni Slovani]] [[Kategorija:Ukrajinci|*]] {{normativna kontrola}} d0b6igezzidljro6lpjbrpqx2gjxjp9 Seznam španskih jezikoslovcev 0 71743 6752915 3204837 2026-09-19T19:18:02Z Doncsecz~slwiki 9581 /* M */ 6752915 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Španci|španskih]] [[jezikoslovec|jezikoslovcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Špancev|Španija|španskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ignatio Francisco Alzina]] * [[Benito Arias Montano]] == L == * [[Fernando Lázaro Carreter]] == M == *[[Xandru Martino Ruz]] == N == * [[Antonio de Nebrija]] == Q == * [[Agustín Quintana]] {{seznami narodov po poklicu|jezikoslovcev}} [[Kategorija:Seznami Špancev|Jezikoslovci]] [[Kategorija:Španski jezikoslovci|*]] 652twogepsbqd7mbj5gex3n3ammw1n0 Občina Apače 0 72791 6753054 6691042 2026-09-20T10:30:57Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6753054 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Andrej Steyer]] |grb=Grb Apače.png |lokacija=Obcinaapace.PNG |lokacija_napis=Lega občine v sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si#L408_F195_T1257_vF_b_x567152.8125_y172263.20299999998_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F195_T1257_vF_b_x567152.8125_y172263.20299999998_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopediji</ref> |splet=http://www.obcina-apace.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=53,5 |prebivalstvo=3562 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1777 |ženske=1785 |sedež=[[Apače]]}} '''Občina Apače''' je ena od občin v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] in je najsevernejša občina na [[Štajerska|Štajerskem]] s središčem v [[Apače|Apačah]]. Na zahodu meji na občino [[Občina Šentilj|Šentilj]], na jugozahodu na občino [[Občina Sveta Ana|Sveta Ana]], na vzhodu na občino [[Občina Gornja Radgona|Gornja Radgona]], na severu pa reka [[Mura]] predstavlja mejo z [[Avstrija|Republiko Avstrijo]]. Občina se nahaja 25&nbsp;km severovzhodno od [[Maribor]]a in 20&nbsp;km zahodno od [[Murska Sobota|Murske Sobote]]. [[Župan]] občine je [[Andrej Steyer]]. == Naselja v občini == * '''[[Apače]]''' * [[Črnci]] * [[Drobtinci]] * [[Grabe, Apače|Grabe]] * [[Janhova]] * [[Lešane]] * [[Lutverci]] * [[Mahovci]] * [[Nasova]] * [[Novi Vrh]] * [[Plitvica]] * [[Podgorje, Apače|Podgorje]] * [[Pogled, Apače|Pogled]] * [[Segovci]] * [[Spodnje Konjišče]] * [[Stogovci, Apače|Stogovci]] * [[Vratja vas]] * [[Vratji Vrh]] * [[Zgornje Konjišče]] * [[Žepovci]] * [[Žiberci]] == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row"|[[Darko Anželj]] | [[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] ! scope="row" rowspan=2|[[Franc Pižmoht]] | rowspan=2|'''[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DesUS]]''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Andrej Steyer]] | rowspan=2|[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Apače]] *[[Seznam osebnosti iz Občine Apače]] == Zunanje povezave == *[http://www.obcina-apace.si Uradna stran občine] *{{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Municipality of Apače|Občina Apače}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občina Apače| ]] [[Kategorija:Občine Slovenije|Apače]] 2maogz0jhd5eml6ybtjz91orurn621j Občina Cirkulane 0 72792 6753046 6691043 2026-09-20T10:08:52Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6753046 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Antonija Žumbar]] |grb=Grb Občine Cirkulane.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Cirkulane.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F196_T1257_vF_b4_x576839.5_y133922.5_s13 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F196_T1257_vF_b4_x576839.5_y133922.5_s13 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cirkulane.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=32 |prebivalstvo=2357 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1301 |ženske=1056 |sedež=[[Cirkulane]]}} '''Občina Cirkulane''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala [[1. marec|1. marca]] [[2006]] z izločitvijo iz [[Občina Gorišnica|občine Gorišnica]]. Ima okrog 2300 prebivalcev. == Naselja v občini == [[Brezovec, Cirkulane|Brezovec]], '''[[Cirkulane]]''', [[Dolane]], [[Gradišča]], [[Gruškovec]], [[Mali Okič]], [[Medribnik]], [[Meje]], [[Paradiž, Cirkulane|Paradiž]], [[Pohorje, Cirkulane|Pohorje]], [[Pristava, Cirkulane|Pristava]], [[Slatina, Cirkulane|Slatina]], [[Veliki Vrh, Cirkulane|Veliki Vrh]] == Geografski položaj občine == Območje nove občine Cirkulane s površino 32&nbsp;km² leži v vzhodnih [[Vinorodni okoliš Haloze|Halozah]] ob hrvaško-slovenski meji. == Opis vasi == *Brezovec je razloženo naselje večinoma na pobočjih dolin potokov [[Duga]] in [[Bela]]. Na prisojnih legah je bilo včasih veliko več vinogradov kot danes. *Cirkulane, nekoč sv. Barbara v Halozah, je razgibano naselje, obdano z vinogradi, gozdovi, travniki in njivami. Današnjo podobo Cirkulan je izoblikoval potok Bela s svojimi pritoki Belica, Duga in Gradiški potok. Naselje krasi župnijska [[cerkev svete Barbare, Cirkulane|cerkev sv. Barbara]] z 52 m visokim [[zvonik]]om. Zgrajena je bila v [[12. stoletje|12. stoletju]], današnjo podoba pa ima iz [[18. stoletje|18. stoletja]]. *Dolane so razloženo naselje v spodnjem delu doline potoka Bele. Gručasto jedro je naslonjeno na vznožje Haloz, v dolini prevladujejo travniki in njive. Na skali litotamnijskega [[apnenec|apnenca]] stoji [[grad Borl]] iz 12. stol., ki je varoval brod z [[mitnica|mitnico]]. *Gradišča so razloženo naselje v povirju Gradiškega potoka. Na prisojnih pobočjih je precej vinogradov, na dolinskem dnu pa travniki in pašniki. *Gruškovec je razloženo obmejno naselje, na slemenih nad dolinama potokov Bela in Duga, jv. od [[Gruškov Hum|Gruškovskega Huma]] (341m). Na prisojnih pobočjih so manjši vinogradi, na osojah pa gozd. *Mali Okič je razloženo [[sleme (razločitev)|slemensko]] naselje ob hrvaški meji. Na prisojnih slemenih prevladujejo manjši vinogradi, ki nižje preidejo v njive in travnike, na osojnem pobočju pa v gozd. *Medribnik - vas so prvi naseljenci zelo hitro naselili zaradi njene lepe lege ob potoku Belici, ki ima svoj izvir v gozdu imenovanem Belšak. Precej hitro so jo odkrili tudi grajski gospodje na Borlu, saj so si v tem območju naredili po pripovedovanju domačinov tri ribnike, ki so dali kraju tudi ime. *Meje so razloženo obmejno naselje v povirju potoka Bela. Tik ob meji s [[Hrvaška|Hrvaško]] je na lepi razgledni točki cerkev sv. Florijana. *Paradiž je razloženo naselje med dolinama potokov Bela in Belana. *Pohorje je razloženo naselje vzhodno od potoka Belane. Tam je [[Cerkev svete Elizabete, Pohorje|cerkev sv.Elizabete]], ki je bila zgrajena pred letom [[1673]]. *Pristava je razloženo naselje na pobočjih levega brega potoka Belane. Na pobočjih je med najmanjšimi kmetijami in počitniškimi hišicami nekaj vinogradov, v dolini prevladujejo travniki. *Slatina je razloženo naselje na pobočjih levega brega potoka Belana. *Veliki Vrh je razloženo naselje z gručastim jedrom vrh slemena, vzhodno od doline potoka Bela. Na prisojnih pobočjih so vinogradi, na slemenu pa manjše kmetije in počitniške hišice. Romarska [[barok|baročna]] [[Cerkev svete Ane, Veliki Vrh|cerkev sv. Ane]] je bila zgrajena med letoma 1686 in 1699, ima baročno opravo. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=3|[[Janez Jurgec]] | rowspan=3|[[Slika:SDS logotype.svg|46px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] ! scope="row" rowspan=2|[[Antonija Žumbar]] | '''{{Abbr|SV|Jelka Pajnkiher in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | '''{{Abbr|SV|Mirko Lisjak in skupina volivcev}}''' |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://pr3.geopedia.si/rp/print/t1257@1000014510990.4000.410@1000014496214:lsft,t1257@1000014510990.3999.408@1000014230854:lsft?x=576840&y=133923&s=D&w=1107&h=1107&type=image/jpeg&pediaSid=d30afd3bfeb111582356e4f3dd969565a13eb61e1ea18bdf405b93f311a0d3cd&hl=l408@1000014230854:196 Zemljevid občine Cirkulane]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cirkulane]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Cirkulane|*]] [[Kategorija:Haloze]] {{normativna kontrola}} 06jtqc9petq6ep6qtzr2bbcy93vfybj Seznam slovenskih kemikov 0 73435 6752957 6750535 2026-09-19T23:20:33Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6752957 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[kemik]]ov in kemijskih tehnologov.''' (Glej tudi: [[seznam slovenskih biokemikov]]) {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Veronika Abram]] (1943–) *[[Jure Aćimović]] *[[Alen Albreht]] *[[Rok Ambrožič]] (1988–) *[[Jože Ambrožič (kemik)|Jože Ambrožič]] (1884–1923) *[[Gregor Anderluh]] (1969–) *[[Samo Andrenšek]] (1971–) *[[Hubert Ankerst]] (1915–2005) *[[Vera Apih]] (1942–2026) *[[Franci Avbelj]] *[[Herta Avsec]] (1938–) *[[Stefanie C. Avsenek]] (1933–2018) *[[Tatjana Avšič]] (r. [[Sernec]]) (1912–2007) *[[Andrej Ažman]] (1937–1980) == B == *[[Baltazar Baebler]] (1880–1936) *[[Bogomir Bajec]] (1906–1980) *[[Dušan Bano]] (1921–1984) *[[Vlado Barbič]] (1928–) *Ivan Bartl? *[[Miloš Barut]] *[[Aljoša Bavec]] *[[Leon Bedrač]] *[[Albin Belar]] ([[1864]]–[[1939]]) *[[Marjan Bele]] *[[Igor Belič]] (1919–1997) *[[Andreja Benčan Golob]] *[[Mojca Benčina]] *[[Janez Beravs]] (1923–1996) *[[Gorazd Berčič]] *[[Jelka Bergant Dolar]] (1920–2003) *[[Srečko Bergant]]? *[[Erika Bešter]] (1971–) *[[Marija Bešter Rogač]] (1958–) *[[Richard Beuermann]] *[[Tadeja Bevec]] (1968–) *[[Gotard (Janez Nepomuk) Bizjak]] (1783–1840) *[[Marta Blinc]] (1904–2000) *[[Bojana Boh]] (1960–) *[[Simona Bohanec]] (1961–) *[[Janez Bohorič]] *[[Ivo Bole]] ? * [[Ivan Bolle]] ([[1850]]–[[1924]]) *[[Matjaž Bončina]] (1981–) *[[Branko Borštnik]] ? (1944–) *[[Dušan Bratko]] (1948–) *[[Branko Brčić]] (1901–1979) *[[Urban Bren]] (1980–) * [[Jurij Brenčič]] ([[1940]]–2013) *[[Katja Breskvar]] (1944–) *[[Darinka Brodnjak Vončina]] (1948–) *(Bronislava - Bronka Brzin) * [[Miroslav Brzin]] ([[1923]]–[[1999]]) *[[Miloš Budnar]] (1943–) *[[Bojan Budič]] * [[Nataša Bukovec]] (1946–) * [[Peter Bukovec]] (1946–) *([[Marko Bulc]] 1926–2019) *[[Nada Bulc]] (1933–) *[[Bojan Butinar]] *[[Elena Bužan]] == C == * [[Krsto Cazafura]] (1899–1965) *[[Ludvik Cencelj]] (1919–2011) *[[Janez Cerar]] (1969–) *[[Marjan Cerar]] (1943–2021) *[[Janez Cerkovnik]] (1962–) *[[Vesna Cerkvenik Flajs]] (1962–) * [[Romana Cerc-Korošec]] (1968–) * [[Luka Ciber]] * [[Rado Cimerman]] (1928–2022) *[[Saša Comino]] (1960–2005) *[[Vladimir Cotič]] (1934–) *[[Magda Cotman]] *[[Marijan Cvenkel]] (1917–1996) == Č == *[[Zvone Čadež]] (1967–) *[[Zdenko Časar]] *[[Boris Čeh]] (1951–) *[[Lovro Čeh]] (1922–1995?) *[[Miran Čeh]] ([[1958]]–) * [[Mirko Čeh]] ([[1923]]–2013) *[[Leon Čelik]] (1935–2022) *[[Boris Čerček]] *[[Andreja Čerček Hočevar]] *[[Branko Čerič]] (1949–1992) *[[Elizabeta Čerin|Eliza(beta) Čerin Češnovar]] (1913–1989) *[[Aleksandra Černe]] *[[Urh Černigoj]] *[[Bronislava Črešnar]] (1950–2024) *[[Janko Čuček]] (1908 - 1995) ? *[[Nada Čučnik Majcen]] (1937–2025) *[[Vladka Čurin Šerbec]] (1961–) *[[Mirzet Čuskić]] (4. marec 1980–) == D == *[[Vojmil Dekleva]] (1914–2011) *[[Alojz Demšar]] (1955–) *[[Mirko Dermelj]] (1914–2018) *[[Jurij Detiček]] (1921–2005) *[[Snegulka Detoni]] (1921–2016) *[[Iztok Devetak]] *[[Matjana Didek Brumec]] *[[Branko Diehl]] (1905–1950?) *[[Ilija Dimitrievski]] (1945–) * [[Bogdan Ditrich]] ([[1910]]–[[1984]]) *[[Kristina Djinović Carugo]] (1963–) *[[Petar Djinović]] *[[Vojislav Djinovski]] (1915–2000) * [[Danilo Dobčnik]] ([[1939]]–) *[[Karel Dobovišek]] *([[Tone Dodlek]]) *[[Darinka Zdenka Doganoc]] (1946–) * [[Davorin Dolar]] ([[1921|1921–]]<nowiki/>[[2005]]) * Nada Dolar? (190_?–?<nowiki/>) * [[Pavel Dolar]] (1915–1995) * [[Valter Doleček]] ([[1939]]–2020) *[[Darko Dolenc]] ([[1955|1955–]]) *[[Franci Dolenc]] (1904–1989) *[[Iztok Dolenc]] (1962–) *[[Vladimir Dolenc]] (1907–2000) *[[Marko Dolinar]] (1961–) *[[Robert Dominko]] (1971–) *[[Črtomir Donik]] * [[Marijan Dorer]] ([[1909]]–1995) *[[Goran Dražić]] * [[Marjan Dremelj]] ([[1933]]–) *[[Darko Drev]] *[[Jernej Drofenik]] *[[Mihael Drofenik|Miha(el) Drofenik]] ([[1941]]–) *[[Andreja Drolc]] *[[Branko Družina]] (1950–2014) *[[Bojan Držaj]] (1918–1998) *[[Metka Duhovnik]] Kristan (1958–2017) * [[Milan Dular]] ([[1929]]–2021) *[[Ana Durjava]] (? – ?) *[[Mojca Durjava]] (1969–) == E == * [[Pavle Eržen]] (1916–1992) == F == *[[Jadran Faganeli]] (1950[[1955|–]]) *[[Aleš Fajgelj]] *[[Boris Fakin]] (''Igor Torkar'') (1913–2004) *[[Roman Fakin]] (193#?–2023) *[[Vesna Falatov]] (1942–1997) *[[Jože Fegeš]] (1933–1988) *[[Jerca Ferčej Cencelj]] (1920–1994) *[[Srečko Ferjančič]] (terminolog) *[[Vesna Ferk Savec]] *[[Maks Ferlan]] (1917–2001) *[[Matjaž Finšgar]] *[[Ferdo Fišer]] (1908–1992) *[[Urška Florjančič]] *[[Mario Foerster (kemik)]] *[[Vojmir Francetič]] (? –2015) *[[Mladen Franko]] (1958–) *[[Jožica Friedrich]] *[[Boris Frlec]] (1936–) *[[Borut Furlan]] *[[Miha Furlan]] (1934–) == G == *[[Vladka Gaberc Porekar]]?̈ (1948–) *[[Miran Gaberšček]] (1962–) *[[Alenka Gabrič]] (1961–2008) *[[Roman Gabrovšek]] *[[Jan Gačnik]] *[[Anton Gantar]] (1948–) *[[Darja Gantar]] (?–1990) *Ljudmila (Maca) Gašperut Koprol (1939–) * [[Martin Gazvoda]] *[[Boštjan Genorio]] (1979–) *[[Marko Gerbec (kemik)]] *[[Friderik Gerl]] (1901–1987) *[[Ljubo Germič]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *[[Damjan Glavač]] (1956–) *[[Peter Glavič]] (1940–) *[[Vesna Glavnik]] * [[Saša Aleksij Glažar]] (1939–2024) *[[Aljaž Godec]] * [[Andrej Godec]] (1958–) *[[Alenka Golc Wondra]] (1952–2016) *[[Ljubo Golič]] (1932–2007) *[[Simona Golič Grdadolnik]] *[[Bojan Golli]] (1950–2023) (fizik) *[[Edvard Golob]] ("Edigs") * [[Janvit Golob]] (1945–) *[[Amalija Golobič]] (r. Sinur) (1969–) *[[Sergej Gomišček]] (1926–2018) *[[Maja Gomol Skaberne]] (1932–2020) *[[Bogomil Gorenc]] (1933–2016) *[[Danica Gorenc]] (1939–) *[[Marija Gorenšek]] (1948–) *Evgenij Gorešnik (Ukr.) *[[Tanja Goršak]] *[[Andreja Goršek]] (1961–) *[[Alojz Grabner]] *[[Sabina Grabner]] (1966–) *[[Helena Gradišar]] *[[Žiga Graf]] (1801–1838) *[[Andreja Gramc]] (1965–) *[[Robert Karl Grasselli]] (1930–2018) *[[Jože Grdadolnik]] *[[Peter Gregorc]] (1928–1991) *[[Irena Grgić]] (1957–) *[[Maja Gričar Lokar]] *[[Miha Grilc]] *[[Viktor Grilc]] (1949–) *Bojan Grm *[[Nataša Gros]] (1965–) *[[Uroš Grošelj]] *[[Franjo Grünfeld]] (1909–1971) *[[Primož Gspan]] (1934–) * [[Franc Gubenšek]] (1937–2010) *[[Gregor Gunčar]] * [[Ladislav Guzelj]] (1898–1982) *[[Irena Gale]] == H == *[[Maja Habulin]] (1962–) *[[Baltazar Hacquet]] *[[Dušan Hadži]] ([[1921]]–2019) *[[Iva Hafner Bratkovič]] *[[Viktor Hahn]] (1912–1970) *[[Milivoj Hladnik]] (1922–2009) *[[Brigita Hočevar]] *[[Matej Hočevar (kemik)]] *[[Samo Hočevar|Samo (B.) Hočevar]] (1968–) *[[Stanko Hočevar]] (1947–) *[[Andrejka Hodnik]] (1948–) *[[Nejc Hodnik]] (1981–) *[[Milan Hodošček]] (1953–) *[[Andrej Hoivik]] *[[Lidija Honzak]] *[[Milena Horvat]] (1958–) *[[Barbara Hribar Lee]] (1970–) *[[Engelbert Hribernik]] (1901–1975) *[[Petra Hudler]] (1976–) * [[Tamara Hudnik Plevnik]] ([[1923]]–2012) *[[Vida Hudnik]] (1940–) *[[Miroslav Huskić]] *[[Matej Huš]] (1988–) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Božo Iglič]] (1920–2012) * Andrej Ipavec? * Vasilij Isajevič * [[Jernej Iskra]] (196#–) == J == *[[Franc Jagodic]] (1933–1986) *[[Andrej Jamnik]] (1961–) *[[Brigita Jamnik]] (1966–) *[[Janko Jamnik]] (1964–2014) *[[Marija Majda Jamšek]] (1903–1990) *[[Jurij Jan]] (1932–2020) *[[Dušanka Janežič]] (1952–) *[[Miha Japelj]] (1935–) *[[Slava Jeler]] (1931–) *[[Viktor Jeločnik]] (1881–?) *[[Franc Jenčič]] (1910–1985) *[[Salvislav Jenčič]] (1891–1968) *[[Ana Jenko Štěrba-Böhm]] (1885–1936) *[[Roman Jerala]] (1962–) *[[Marjan Jereb (kemik)]] (1974–) *[[Smiljan Jerič]] (1922–2004) *[[Andreja Jerina]] (1961–) *[[Ivo Jerman|Ivo (Ivan) Jerman]] (1973–) *[[Jernej Jernejčič]] (1933–1977) *[[Matilda Jernejčič]] (1933–2017) *[[Adolf Jesih]] (1953–) *[[Karel Južnič]] (1937–1990) *Sarah Jurjevec (1988 - ) == K == *[[Milica Kač]] (1953–2014) *[[Peter Kafol]] (1936 –?) *(Franjo Kajfež 1936–2004) *[[Samo Kalin]] *[[Ljubica Kamarić]] (1924–) *[[Saša Kandare]] (1920–1995) *Sonja Kandare (1925–) *[[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887–1977) *[[Evgen Kansky]] ml. (1926–1987) *[[Klemen Karlin]] ? *[[Ciril Kastelic]] *[[Tatjana Kastelic Suhadolc]] (1935–) *[[Venčeslav Kaučič]] (1950–) *[[Ivica Kavčič]] (1933–) *[[Janko Kavčič (kemik)|Janko Kavčič]] (1898–1988) *[[Rajko Kavčič]] (1915–1976) *[[Ivanka Keber]] *[[Rajko Kejžar]] (1939–) *[[Darinka Kek]] (? –2017) *Bojan Kepe *[[Danimir Kerin]] (1922–2007) *[[Ljerka Kervina-Hamović]] (1929–2016) *[[Pavel Kerže]] (1909–1993) *[[Zdenka Keuc]] (1964–) *([[Boris Kidrič]] 1912 - 1953) *[[Jurkica Kidrič]] (1939–) *[[Marjetka Kidrič]] (1945–) *[[Demeter Kimovec]] (1909–1994) *[[Nives Kitanovski]] *[[Marta Klanjšek Gunde]] *[[Rihard Klemen]] (1902–1998) *[[Dušan Klinar]] *[[Ladislav Klinc]] (1902–1989) *[[Florijan Klofutar|Florijan (Cveto) Klofutar]] (1932–2023) *[[Veronika Kmecl]] *[[Baltazar Knapič]] (1848–1914) *[[Leo Knez]] (1902–1980) *[[Željko Knez]] (1954–) *[[Ljubo Knop]] (1910–1982) *[[Vojo Knop]] (1897–1976) *[[Edvard Kobal]] (1957–) *[[Ivan Kobal (kemik)|Ivan Kobal]] (1941–) *[[Boštjan Kobe]] (1965–) *[[Jože Kobe]] (1942–) *[[Spomenka Kobe]] (1947–) *[[Aleksandra Kocijan]] *[[Darko Kocjan]] *[[Mitja Kocjančič]] *[[Robert Kocjančič]] (1962–) *[[Drago Kočar]] *[[Franjo Kočevar]] (1903–1991) * [[Marijan Kočevar]] (1949–) *[[Ksenija Kogej]] (1960–) *[[Janja Kogovšek]] (1949–) *[[Anton Kokalj (kemik)]] * [[Drago Kolar]] ([[1932]]–[[2000]]) *[[Jana Kolar]] (1964–) *[[Mitja Kolar]] *[[Patrik Kolar]] (1967–2024) *[[Jože Kolarič]] (1916–1995) *[[Jože Koller]] (1944–2024) *[[Valentin Koloini|Valentin (Tine) Koloini]] (1940–2008) *[[Jože Kolšek]] (1928—?) *[[Miloš Komac]] (1939–2022) *[[Jelena Komar]]-Kansky (1925–2015) * [[Radovan Komel]] ([[1947]]–) *[[Janez Konc]] *[[Viktor Konjar (kemik)|Viktor Konjar]] (1906–1966) *[[Tilen Kopač]] *[[Nataša Kopitar Jerala]] *[[Božidar Koren]] (1949–) *[[Matevž Korenč]] * [[Aleksandra Kornhauser]] ([[1926]]–2020) *[[Mojca Kos Durjava]] *[[Marija Kosec]] (1947–2012) *[[Vladimir Kosi]] (1919–1992) *[[Lado Kosta]] (1921–1986) *[[Bojan Košir]] *[[Iztok Jože Košir]] *[[Mirko Košir]] (1905–1951) *[[Berta Košmrlj]] *[[Janez Košmrlj]] (1966–) *[[Franci Kovač]] (1951–) *[[Maja Kovač]] (1949–) *[[Nives Kovač]] (1966–) *[[Tita Kovač]] Artemis (1930 - 2016) *[[Nataša Kovačević]] *[[Sebastijan Kovačič]] (1977–) *[[Stanko Kovačič]] (1898–1977) *[[Damjan Kozak]] (1924–2006) *[[Janez Kozinc]] (1975–) * [[Bogomir Koželj]] ([[1924|1924–]]2001) * [[Gordana Koželj]] (?–2026) *Matjaž Koželj (1982–) *[[Boris Krajnc]] (1913–1948/50) *[[Matjaž Krajnc]] (1969–) *[[Peter Krajnc]] (1970–) *[[Blaž Kralj]] (1976–) *[[Irena Kralj Cigić]] *[[Vinko Kramaršič]] (1901–1979) * [[Ernest Kramer]] ([[1854]]–[[1907]]) * [[Vili Kramer|Vili(bald) Kramer]] *[[Krištof Kranjc]] *[[Marko Kranjec (kemik)|Marko (Ferdo/Ferinand) Kranjec]] (1885–1973) *[[Nada Kraševec]] *[[Franc Krašovec]] *[[Zdravko Kravanja]] (1957–) *[[Teodor Kravina]]/Cravina von Cronstein (Schlemizensis)(1720–1789) *[[Igor Kregar]] (1937–2017) *[[Josip Kremenšek]] (1883–1969) * [[Miha Kremser]] ([[1946]]–[[1998]]) *[[Ljudmila Krese]] - Maruša (1922–1998) *[[Janez Kristan]] *[[Matjaž Kristl]] *[[Marko Krivec]] *[[Igor Križaj]] (1963–) *Mitja Križman *([[Vlasta Krmelj]]) *[[Dušan Krnel]] ? *[[Andrej Kržan]] (1967–) *[[Robert Kuhelj]] *[[Vinko Kuljiš]] (1901–1988) *[[Matjaž Kunaver]] *[[Uroš Kunaver]] (1962–) *([[Jožef Kunič]]) *[[Bogdana Kurbus]] *[[Mirjana Küzma]] == L == *[[Jurij Lah]] (197?–) *[[Tamara Lah Turnšek]] (1947–) *[[Gojmir Lahajnar]] (1937–2022) *[[Andrej Lajovic]] *Ana Lakota Družina *[[Smilja Lambert]] (1953–) *[[Savo Lapanje]] ([[1925]]–[[1997]]) *[[Boris Lavrenčič]] (1909–1999) *[[Urška Lavrenčič Štangar]] (1967–) * [[Franc Lazarini]] ([[1940]]–[[1992]]) * [[Ivan Leban (kemik)|Ivan Leban]] ([[1947|1947–]]) * [[Drago Lebez]] ([[1922]]–2015) *[[Jožica Ledinek Paddle]] (1945–) *[[Matic Legiša]] (1956–) *Brigita Lenarčič (1958–) ? *Helena Lenasi (1945–) * [[Drago Leskovšek (kemik)|Drago Leskovšek]] ([[1919|1919–]]2010) *Domen Leštan (1961–) * [[Janez Levec (kemik)|Janez Levec]] ([[1943]]–2020) * [[Marjetka Levstek]] *[[Adrijan Levstik]] (1939–2014) *[[Vladimir Ličen]] (1912–1948/50) *[[Blaž Likozar]] *[[Viktor Lindtner]] (1906–1974) *[[Darja Lisjak]] (1969–) *Iztok Livk *[[Aleksandra Lobnik]] (1962–) *Ivan Logar (kemik) *[[Štefanija Logar|Štefanija (Štefka) Logar]] (1938–) >> redovnica *Anton Lopert ? * [[Bojan Lorber]] *[[Primož Lorenčak]] (1950–) *[[Matic Lozinšek]] *[[Miro Lubej]] (1943–) *[[Sonja Lubej Rogelj]] (1927–1997) *[[Miha Lukšič]] * [[Karel Lutar]] ([[1947]]–[[2000]]) * [[Alenka Luzar]] (1954–2019) == M == *[[Jadran Maček]] (1946–) *[[Marjeta Maček]] *[[Franjo Mahorčič]] (1911–1975) *[[Vita Majce]] (1984–) *[[Alenka Majcen Le Marechal]] (1947–) *[[Ignatij Majdel|Ignatij Nikolajevič Majdel]] (1875–1930) *[[Aleksander Majdič]] (1922–2007) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Josip Makuc]] (1897–1958) *[[Tatjana Malavašič]] (1941–2004) *[[Jasna Malešič]] (1975–) *[[Gregor Mali]] (1971–2023) *Barbara Malič ? *[[Radislava Malneršič]] (1939–) *[[Mateja Manček Keber]] *[[Mirjam Manda Gspan]] (1933–) *[[Barbara Malič]] *[[Borut Marinček]] (1915–2004) *[[Velibor Marinković]] (1929–2000) *Marjan Marinšek (1968–) *[[Jernej Markelj]] *[[Gregor Marolt]] *[[Jože Marsel]] (1931–2014) *[[Djordje Maširević]] (1906–1996) *[[Janez Mavri]] (1962–) *[[Ana Mayer Kansky|An(k)a Mayer Kansky]] (1895–1962) *[[Anton Meden]] (1963–) *[[Ana Medved]] (1929–?) *[[Miran Medved]] *[[Eva Menart]]? *[[Viktor Menart]] (1951–2007) *[[Branko Mervič]] (1917–1999) *[[Franci Merzel]] *[[Neda Mešiček]] (1923–2000) *[[Igor Mihelič]] *[[Adolf Miklavc]] (1942–2005) *[[Uroš Miklavžič]] (1933–) *[[Radmila Milačič]] Ščančar (1955–) *[[Stipe Miličić]] (1950–) *[[Svetozar Milićev]] (1934–2001) *[[Ingrid Milošev]] ( *[[Mirko Mirnik]] (st./ml.) (1917–1999; 1942–2005) *[[Barbara Modec]] (1967–) *[[Roman Modic]] (1911–2003) *[[Stanko Modic]] (? –1971?) *[[Gorazd Mohorčič]] (1921–2002) *[[Jože Moškon]] *[[Adolf Može]] (1944–) *[[Pavel Munih]] (1941–) *[[Melita Murko Jezovšek]] *[[Vojko Musil]] (1945–) *[[Irena Mušič Habjan]] (1967–) == N == *[[Ivo Nemec]] (1949–2013) *[[Albin Něrima]] (1911–1968) *[[Aleksander Novak]] (1928–?) *[[Gabrijela Novak]] (1942–) *[[Nataša Novak Tušar]] (~196?–) *[[Saša Novak]] Krmpotič (1957–) *[[Uroš Novak]] *[[Zorka Novak Pintarič]] *[[Marjana Novič]] (1955–) *[[Milko Novič]] (1956–) *Barbara Novosel (1963–) *[[Črtomir Nučič]] (1909–1969) == O == *[[Ana Oberlintner]] *[[Simon Oblak]] (1939 -) *[[Martin Ocepek]] *[[Andrej Ocvirk]] *[[Božidar Ogorevc]] (1947–) *[[Tomaž Ogrin]] (1940–) *[[Nives Ogrinc]] (1964–) *[[Srečko Oman]] (1922–2015) *[[Urša Opara Krašovec]] *[[Dušan Oražem]] (1927–2022) * [[Boris Orel (fizik)|Boris Orel]] (1943–) *[[Gasan Osojnik]] *[[Uči Osredkar]] (1927–) *[[Majda Ostanek]] (1928–2018) *[[Matjaž Oven]] *[[Vojko Ozim]] (1922–2007) == P == *[[David Pahovnik]] *[[Maja Papež Iskra]] (1970–) *[[Boštjan Paradiž]] *[[Aleksander Pavko]] (1951–) *[[Kajetan Pavletič]] *[[Miloš Pavlič]] ([[1923]]–2014) *[[Matic Pavlin]] *Miha Pavšič *[[Darja Pečar]] *[[Evgen Pehani]] (1905–1998) * [[Stane Pejovnik]] ([[1946]]–) * [[Aljoša Pelan]] (1922–2020) *[[Matej Penca]] *[[Franc Pengov]] (1876–1954) *[[Andrej Perdih]] *[[Anton Perdih]] (1939–) *[[Franc Perdih]] *[[Marko Perdih]]? *Hugo von Perger *Martin (Tine) Perger *Janez Perkavec (1940–) *[[Eva Perman]] (1930–) * [[Marija Perpar]] ([[1904]]–[[1990]]) *[[Elizabeta Pertot]] (r. [[Nemec (priimek)|Nemec]]) (1929–2021) *[[Franc Pervanje]] (1904–1971) *[[Toni Petan]] *Nejc Petek *[[Matjaž Peterka]] *Boris Matija Peterlin ? *[[Mihael Peternel]] (1808–1884) *Miro Petovar (1921–2009) *Alfred Petrič (1913–2002) *[[Andrej Petrič]] (1952–) *[[Marko Petrič]] (1962–) *[[Saša Petriček]] (1962–) *[[Andrej Pevec]] *Jože Pezdič (1945–) *[[Mirko Pibernik]] (1905−1947) *[[Boris Pihlar]] (1945–) *[[Albin Pintar]] *[[Tihomir Pinter]] (1938−2024) *[[Simon Pirc]] (1932–2024) (geolog) *[[Božo Pirkmaier|Božo (Bogomir) Pirkmaier]]/Pirkmajer (1902–1979) *[[Klemen Pirnat]] *[[Miroslav Pirš]] (1919–2014) *[[Aleksandra Pivec]] (1972–) *[[Janez Plavec]] (1962–) *[[Igor Plazl]] (1959–) *[[Božo Plesničar]] (1940–) *[[Simona Podergajs Fajgelj]] (1960–) *[[Aleš Podgornik]] *[[Boštjan Podkrajšek]] (1975–2025) *[[Črtomir Podlipnik]] *[[Bogdan Podobnik]] (1933–2010) *[[Boris Podobnik]]? *[[Marjetka Podobnik]] (1967–) *[[Aleš Podgornik]] *Helena Podgornik (1967–) *[[Metod Pogačnik]] (1906–1971) *[[Ciril Pohar]] (1948–) *[[Nataša Poklar Ulrih]] (1965–) *[[Jurij Pokorn]] (1937–) *[[Slovenko Polanc]] (1948–) *[[Svetozar Polič]] - "Cvera" (1944–2021) *Ida Poljanšek (1965–) *[[Alfred Pollak]] (1939–2017) *[[Matevž Pompe]] (1969–) *[[Janez Ponebšek]] (1932–2016) *[[Maja Ponikvar Svet]] * [[Franc Posel]] ([[1964]]–) * [[Viljem Povoden]] (1909–1971) *(Matej Praprotnik) *[[Igor Pravst]] (1979–) * [[Friderik Pregl]] ([[1869]]–[[1930]]) *[[Gvido Pregl]] (1931–2003) ? *[[Boris Pregrad]] (1925–2022) *([[Vladimir Prelog]]) (1906–1998) *[[Franc Premerl]] (1906–1990) *[[Lev Premru]] (1931–2005) *[[Vladimir Premru]] (1902–1949) *[[Gorazd Pretnar]] (1960 -) *[[Dušan C. Prevoršek]] (1922–2004) *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) *Primož Pristovšek (197#–) *[[Helena Prosen]] (1967–) *[[Mirko Prošek]] (1946–) == R == *[[Kristian Radan]] *[[Gregor Radonjič]] (1964–) *Borut Razinger (1936–2006) - gemolog *[[Marko Razinger]] (1947–1996) *[[Marius Rebek|Marius (Marij) Rebek]] (1889–1982) *[[Simon Rečnik]] (1974–) *[[Peter Rems]] *[[Stane Remžgar]] *[[Metka Renko]] (1951–) *[[John Repar]] (1921–2007) (ZDA) * [[Riko Repič]] ([[1910]]–[[2003]]) *[[Jurij Reščič]] (1965–) *[[Tjaša Rijavec]] *[[Maximilian Ripper]] (1864–1926) *[[Aleksander Rjazancev]] (1924-1984) *[[Silva Roncelli Vaupot]]   *[[Milenko Roš]] (1947–) *Rok Rotar (1965-) *[[Darja Rudan Tasič]] (1952–) *[[Vladimir Rudolf]] (1894–1933) *[[Tanja Rusjan]] *([[Venceslav Rutar]] 1950–) == S == *(Ivo Sajovic 1916 - 1959) *[[Maks Samec]] ([[1881]]–[[1964]]) *[[Milan Schara|Milan V(alter) Schara]] (1934–2022) *[[Stane Seliškar]] (1907–1987) *[[Peter Senčar]] (1937–) *[[Jurij Senegačnik]] (1922–2018) *[[Marjan Senegačnik]] (1928–2002) *[[Tatjana Sernec-Avšič|Tatjana Sernec-]][[Avšič]] (1912–2007) *[[Andrijana Sever Škapin]] *[[Majda Sfiligoj Smole]] (1952–) *[[Darinka Sikošek]] (1948–) *[[Matjaž Simončič]]? *Milan Simončič (1965–) *[[Viktor Simončič]] (1948–) *[[Marjana Simonič]] (1967–) *[[Velimir Sirnik]] (1917–2005) *[[Maja Skaberne]] (r. [[Gomol]]) (1932–2020) *[[Tina Skalar]] *[[Zdenko Skalicky]] (1903–1933) *[[Tomaž Skapin]] *[[Štefan Skledar]] (1920–1998) *[[Miha Slapničar]] *[[Metka Slekovec]] (1948–) * [[Jože Slivnik]] ([[1930]]–[[1983]]) *[[Vito Smolej]] (1948–) *[[Helena Sočič]] (1923–2017) *Matjaž Spreitzer * [[Branko Stanovnik]] ([[1938]]–) *[[Gaj Stavber]] *[[Stojan Stavber]] (1951–) *[[Peter Stegnar]] (1946–) *[[Milan Stepišnik]] (1910–1948/50) *[[Vekoslava Stibilj]] *[[Ivo Stojkovič]] (1906–1991) *[[Ludovik Strauch]] (1927–2018) *[[Janez Stražišar]] (1950–2008) *[[Evgen Strmecki]] (1916–2010) *[[Dušan Strmčnik]] *[[France Strojin]] (1911–1994) *[[Črtomir Stropnik]] (1947–2013) *[[Matija Strlič]] (1965/68?–) * [[Dušan Stucin]] ([[1915]]–[[1976]]) *[[Igor Stupica]] (1943–) *Luka Suhadolnik *[[Alojzij Suhar|Alojz Suhar]] (1935–2020) *[[Robert Susič]] (1957–) *[[Maja Sušec]] (1986–) *[[Danilo Suvorov]] (1951–) *[[Jurij Svete]] (1962–) *[[Franc Swaty]] == Š == *[[Andrej Šali]] (1964–) *[[David Šarlah]] (1984–) *[[Jože Šauta]] (1923–2002) *[[Anton Šebenik]] (1941–1998) *[[Urška Šebenik]] *[[Nataša Šegatin]] (1961–) *[[Primož Šegedin]] (1948–) *[[Rudolf Šegula]] (1915–1989) *[[Vid Simon Šelih]] *[[Jože Šiftar]] (1929–1998) *[[Ksenija Šinigoj Gačnik]] (1953–) *[[Srečo D. Škapin]] *[[Andrej Škarabot]] (1939–2025) *[[Mojca Škerget]] (1967–) *[[Jože Škerjanc]] (1934–) *[[Tibor Škerlak]] (1913–1992) *[[Boris Šket]] (1947–) *Ivan Škofic (1934–) *[[Tina Škorjanc]] *Peter Maks Škufca (1942–) *[[Jože Šlajmer]] (1909–1991?) *[[Andrej Šmalc]] (1935–) *[[Andrej Šmidovnik]]? *Vida Šmuc Pirnat? (1940–1992) *[[Katja Šnuderl]] (1974–) *[[Tomaž Šolmajer]] (1949–) *[[Jože Šonc]] (1939–2001) *[[Jože Špan]] (1926–2009) *[[Jože Šrekl]] *[[Vesna Šrot]] *[[Aleš Štefančič]] *[[Bogdan Štefanec]] *[[Srečko Štefanič]] *[[Aleš Štrancar]] (1962–) *[[Borut Štrukelj]] (1961–) *''Vida Štular Majcen'' (1922–2018) *[[Franc Štupar]] (1862–1936) *[[Janez Štupar]] (1934–2008) *Alojz Šturbej (1936?–2018) *[[Sašo Šturm]] ? *[[Angela Šurca Vuk]] *Timotej Šuman (2001-) == T == *[[Gabrijela Tavčar]] Kalcher (1964–) *[[Gašper Tavčar]] *[[Janvit Teržan]] *[[Josip Teržan]] (1902–1985) *[[Miha Tišler]] ([[1926]]–2021) *[[Tatjana Tišler]] *[[Vesna Tišler]] (1947–) *[[Vida Tišler]] (r. [[Kuhelj]]) (1931–2014) *[[Dušan Tomšič]] (1890–?) *[[Matija Tomšič]] (1976–) *[[Magdalena Tovornik]] *[[Štefan Trajbarič]] (1934–) *[[Melita Tramšek]] *Elizabeta Tratar Pirc (1970–) *[[Polonca Trebše]] (1967–) *[[Tone Tribušon]] (1919-1986) *[[Marija Trontelj]] (1940–) *[[Iztok Turel]] (1964–) *[[Alenka Turičnik]] ? *[[Jakob Turk]] (1872–1935) *[[Boris Turk]] (1964–) *[[Dušan Turk]] (1959–) * [[Vito Turk]] ([[1937]]–) *[[Helmut Turzanski]] (1910–1976) *Marjan in Livija [[Tušar]] *[[Jaka Tušek]] == U == * [[Polona Umek]] (nanocevke) *[[Damijana Urankar]] *[[Tomaž Urbič]] *[[Uroš Uršič]] == V == *[[Matjaž Valant]] (1967–) *Marjan Valenčič (1961–) *[[Milica Vardjan Jarec]] (1928–2013) *[[Janja Vaupotič]] (1958–) *[[Marjan Veber]] (1951–) *[[Peter Venturini]] (1966–) *[[Bojan Verček]] (1948–) *[[Gorazd Vesnaver]] (1941–) *[[Miha Virant]] *Gregor Vidmar *[[Ivan Vizovišek]] (1918–1989) *[[Matej Vizovišek]] *[[Alen Vižintin]] *[[Vojeslav Vlachy|Vojeslav (Vojko) Vlachy]] (1946–) *[[Jedert Vodopivec Tomažič]] (1953–) *[[Bogdan Volavšek]] (1933–2014) *[[Julija Volmajer Valh]] *[[Bojana Vončina]] (1959–) *[[Irena Vovk]] (1965–) *[[Marinka Vovk]] (1967–) *Urška Vrabič Brodnjak ?? (1978–) *[[Marjan Vračko Grobelšek]] *Josip Vreg ? *[[Saša Vrhovec Hartman]] *[[Margareta Vrtačnik]] (1947–) *[[Drago Vuk]] (1951–) *Tomaž Vuk (1968–) == W == * [[Max Adolf Westen]] (1913–1955) * [[Katarina Senta Wissiak Grm]] == Z == *[[Nataša Zabukovec Logar]] (196#–) *[[Jana Zagorc Končan]] (1949–) *[[Barbara Zajc]] (1953–) *[[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] (1951–) *[[Bojan Zaletel]] (1920–1981) *[[Branka Zatler Zupančič]] (1942–1995) *[[Bogdan Zega]] (1923–2012) *[[Vladmir Zelenko]] (1921–2017) *J. M. Zendrini *[[Luka Zevnik]] *[[Jernej Zidar]] *Marjan Zidar *[[Milenko Ziherl]] *[[Marko Zlokarnik]] (1931–) *[[Boris Zmazek]] (1962–) *[[Bogdan Znoj]] *[[Ivo Zobec]] (1897–1990) *[[Matjaž Zorko]] (1947–) *[[Tea Zuliani]] *[[Aleš Zupan]] *[[Jure Zupan (kemik)|Jure Zupan]] (1943–) *[[Klementina Zupan]] (1963–) *[[Marko A. Zupan]] (1947–) *[[Andreja Zupančič Valant]] (1963–2015) *[[Boris Zupančič]] (1928–2017) *[[Lucija Zupančič Kralj]] (1949–) *[[Marija Zupančič]] (1968–) *[[Nataša Zupančič Brouwer]] (1957–) *[[Tatjana Zupančič]] (1957–2019) == Ž == * [[Ludvik Žagar]] ([[1910]]–[[1981]]) *[[Kristina Žagar Soderžnik]] (1981–) *[[Marija Žakelj Mavrič]] (1948–) * [[Boris Žemva]] ([[1940]]–2023) *[[Peter Žemva]] (1940–2008) *[[Viljem Žener]] *[[Radovan Žerjav]] *[[Eva Žerovnik]] (1955–) *[[Andreja Žgajnar Gotvajn]] (1967–) *[[Dušan Žigon]] *[[Majda Žigon]] (1948–) *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) *[[Janko Žmitek]] *[[Polona Žnidaršič Plazl]] (1964–) *[[Marcel Žorga (kemik)|Marcel Žorga]] ml. (1908–1988) *[[Miha Žumer]] (1937–2013) *[[Boris Žužek]] (1924–1976) *[[Mateja Žvanut]] (1943–) {{seznami narodov po poklicu|kemikov}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Kemiki]] [[kategorija:Slovenski kemiki|*]] 9hivx9i7orics7i7tk402ug6nvoyg1k Seznam slovenskih tenisačev 0 73565 6752944 6752664 2026-09-19T22:05:16Z ~2026-44996-51 264415 /* D */ 6752944 wikitext text/x-wiki {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Timotej Adamič]] * [[Gregor Aljančič]] * [[Bor Artnak]] == B == * [[Aljaž Bedene]] * [[Andraž Bedene]] * [[Evgen Bergant]] * [[Miron Bleiweis]] * [[Grega Boh]] * [[Iztok Božič]] * [[Svetla Božičnik]] *[[Boris Breskvar]] == C == * [[Miran Cedilnik]] == Č == * [[Maša Čemažar]] * [[Pia Čuk]] == D == * [[Pika Doberlet]] * [[Sebastian Dominko]] == E == * [[Veronika Erjavec]] == F == * [[Živa Falkner]] *[[Aleš Filipčič]] *[[Tadeja Florjančič]] == G == * [[Anja Gal]] * [[Kristina Godec]] * [[Aleš Golja]] (trener) * [[Luka Gregorc]] * [[Alenka Grmovšek]] * [[Leo Grmovšek]] == H == * [[Polona Hercog]] *[[Tina Hergold]] == J == * [[Dalila Jakupović]] * [[Joško Janša]] * [[Nina Janžekovič]] * [[Rok Jarc]] * [[Mima Jaušovec]] *[[Tjaša Jezernik]] *[[Andraž Jovanovič]] * [[Noka Jurič]] * [[Blaž Jurjec]] * [[Matjaž Jurman]] * [[Kaja Juvan]] * [[Aljaž Jeran]] == K == * [[Kim Kambič]] * [[Jaka Kaplja]] * [[Jasmina Kajtazovič]] * [[Blaž Kavčič (tenisač)|Blaž Kavčič]] * [[Marino Kegl]] (gluh) * [[Saša Klaneček]] *[[Metod Klemenc]] [[Metod Klemenc]] (1934-2023) *[[Andreja Klepač]] *[[Tjaša Klevišar]] *[[Aleš Kobav]] (trener) *[[Tom Kočevar Dešman]] *[[Nastja Kolar]] *[[Igor Košak (tenisač)|Igor Košak]] (*1958) *[[Milan Košnik]] (trener) *[[Neno Košorok]] (trener, prof. FŠ) *[[Katja Kovač (tenisačica)|Katja Kovač]] * [[Andrej Kračman]] *[[Andrej Kraševec]] - trener * [[Tina Križan]] *[[Simon Krumpak]] *[[Gregor Krušič]] == L == * [[Sven Lah]] *[[Pia Lovrič]] * [[Karin Lušnic]] == M == * [[Tadeja Majerič]] * [[Mojca Manfreda]] (trenerka) * [[Maja Matevžič]] * [[Ela Nala Milić]] * [[Miha Mlakar]] (trener, raziskovalec) * [[Barbara Mulej]] * [[Matjaž Mulej]] == N == * [[Kristina Novak]] == O == * [[Boštjan Ošabnik]] == P == * [[Erazem B. Pintar]] (trener) * [[Stane Pintar]] – Pinč * [[Alenka Pipan]] * [[Špela Pipan]] * [[Manca Pislak]] * [[Tina Pisnik]] * [[Annika Planinšek]] * [[Filip Jeff Planinšek]] * [[Tjaša Planinšek]] * [[Marko Por]] * [[Nina Potočnik]] * [[Moni Potrč]] * [[Maša Požar]] * [[Tomas Lipovšek Puches]] == R == * [[Aljaž Radinski]] * [[Nika Radišić]] *[[Špela Rajh]] * [[Petra Rampre]] *[[Zora Ravnik]] 1892 - ? *[[Ivo Razboršek]] (1923-96) * [[Nik Razboršek]] * [[Polona Reberšak]] * ([[Ciril Ribičič]]) * [[Blaž Rola]] == S == * [[Eza Sernec Maire]] * [[Janez Semrajc]] * [[Alja Senica]] * [[Uroš Sever]] * [[Gregor Sok]] (trener) * [[Katarina Srebotnik]] * [[Maks Svenšek]] == Š == * [[Žiga Šeško]] * [[Natalija Šipek]] *[[Ana Škafar]] *[[Aleksander Škulj]] *[[Irena Škulj]] *[[Karmen Škulj]] *[[Tjaša Šrimpf]] == T == * [[Zmago Tajnšek]] *[[Tomislav Ternar]] * [[Marko Tkalec]] * [[Andraž Tome]] (trener) * Stojan Tomovič * [[Blaž Trupej]] == U == * [[Mike Urbanija]] * [[Borut Urh]] == V == * [[Leon Vidic]] ? *[[Ljuban Vodeb]] - Dado * [[Srečko Voglar]] - Tedi == Z == * [[Eva Zagorac]] *[[Maša Zec Peškirič]] * [[Matija Zgaga]] * [[Tamara Zidanšek]] == Ž == * [[Grega Žemlja]] * [[Marsel Žnuderl]] *[[Aljoša Žvirc]] {{seznami narodov po poklicu|tenisačev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Tenisači]] [[Kategorija:Slovenski tenisači|*]] 73p5nr922bop3r63nj9zowtevfc8q24 Občina Log - Dragomer 0 84168 6753029 6691055 2026-09-20T09:48:22Z Sportomanokin 14776 /* Naselja v občini */ 6753029 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan= [[Miran Stanovnik]] |grb=Coat of arms of Log-Dragomer.svg |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Log - Dragomer.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F208_T1257_vF_b_x451784.5_y96752.125_s14 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F208_T1257_vF_b_x451784.5_y96752.125_s14 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet= |koordinate=<!-- WD --> |površina=11 |prebivalstvo=3895 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1961 |ženske=1934 |sedež=[[Log pri Brezovici]]}} '''Občina Log - Dragomer''' je [[občina]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Nastala je leta 2006 z izločitvijo iz občine [[Občina Vrhnika|Vrhnika]] in deluje od 1. januarja 2007. Oktobra 2006 je bil za prvega [[župan]]a izvoljen [[Mladen Sumina]], oktobra 2014 pa [[Miran Stanovnik]]. Občina Log - Dragomer je bila po izločitvi iz Občine Vrhnika z zakonom ustanovljena leta 2006. Združuje tri naselja, [[Lukovica pri Brezovici|Lukovico pri Brezovici]], [[Dragomer]] in [[Log pri Brezovici]]. Ima okoli 3.900 prebivalcev in obsega 11&nbsp;km<sup>2</sup>. Zgodovinsko podlago za ustanovitev je imela v Občini Log, ki je delovala na istem območju med letoma 1907 in 1952, krajše obdobje (1952–56) pa je bilo to območje del takratne [[Občina Brezovica|Občine Brezovica]]. Občina na severu meji na [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Občino Dobrova - Polhov Gradec]], na jugu na [[Občina Vrhnika|Občini Vrhnika]] in [[Občina Brezovica|Brezovica]], na zahodu na Občini Vrhnika in [[občina Horjul|Horjul]], na vzhodu pa na Občino Brezovica. Občina Log - Dragomer je obstajala že pred drugo svetovno vojno. Nekaj časa je zaradi kvote prebivalstva vanjo spadalo tudi [[Brezje pri Dobrovi]], do koder je z Loga skozi Rosovče in Tičnico vodila utrjena cesta, ki je v dobrovško dolino prišla pri Korunu v Brezju. == Naselja v občini == [[Dragomer]], [[Lukovica pri Brezovici]], '''[[Log pri Brezovici]]''' == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=105px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=2|[[Mladen Sumina]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Gabriela Petrič Grabnar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=3|[[Miran Stanovnik]] | '''{{Abbr|SV|Andrej Likar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Matija Nik in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Log - Dragomer municipality}} * {{official}} {{Slovenske občine}} {{normativna kontrola}} {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Log - Dragomer]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Log - Dragomer| ]] cdfok12mvuqsbmmrdp35wgexeyrqjnp Občina Gorje 0 84170 6753042 6691054 2026-09-20T10:01:02Z Sportomanokin 14776 /* Sklici in opombe */ 6753042 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Torkar]] |grb=Coat of Arm of Gorje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.gorje.si/ |površina= |prebivalstvo=2733 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1362 |ženske=1371 |sedež=[[Zgornje Gorje]]}} '''Občina Gorje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala leta 2006 z izločitvijo istoimenske [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] iz [[Občina Bled|Občine Bled]]. Največje naselje s skoraj 1.000 prebivalci so [[Spodnje Gorje]], upravno središče občine pa je v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]]. == Naselja v občini == [[Grabče]], [[Krnica, Gorje|Krnica]], [[Mevkuž]], [[Perniki]], [[Podhom]], [[Poljšica pri Gorjah]], [[Radovna, Gorje|Radovna]], [[Spodnje Gorje]], [[Spodnje Laze]], [[Višelnica]], [[Zatrnik]], '''[[Zgornje Gorje]]''', [[Zgornje Laze]] == Splošno == Gorje ali Gorjanski kot pojmujemo skupino vasi in zaselkov, oddaljenih kakih 5 kilometrov od [[Bled]]a v smeri proti [[Pokljuka|Pokljuki]], dolini [[Radovna|Radovne]] in [[Mežakla|Mežakli]]. Gorjansko območje sega od roba blejskega kota v nadmorski višini 603 m do [[triglav#Stranski vrhovi|malega Triglava]] 2700 m nadmorske višine. Občina Gorje meri 119,27&nbsp;km² in šteje 2917 prebivalcev. Meji na [[Bled]], [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]], [[Jesenice]], [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], [[Bohinj]]. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Vas [[Višelnica]] se imenuje tako, ker je višje od središča, [[Zatrata]], ker je za trato, [[Poljšica]], ker je za poljem, [[Podhom]], ker je pod hribom Hom, [[Krnica]], ker leži v tipični ledeniški obliki [[Krnica|krnici]]. Gorje skupaj obsegajo 12 vasi, poleg že naštetih še: [[Zgornje Gorje]], ki veljajo za nekakšno središče Gorij, v njih se nahajajo: vrtec, župnišče, pokopališče, pošta, osnovna šola, Gorjanski dom, trgovine, ... sledijo [[Spodnje Gorje]], ki so po površini in številu prebivalcev največje, [[Mevkuž]], [[Radovna]], [[Perniki]], [[Spodnje Laze]], [[Zgornje Laze]] ter [[Grabče]], s skupaj 10 vaškimi odbori. Leta 2020 je bilo ustanovljeno še samostojno naselje [[Zatrnik]] na Pokljuki. Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v [[starejša kamena doba|starejšo kameno dobo]]. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo [[Poglejska cerkev]], našli kamnito orodje. == Znamenitosti == === Pokljuška soteska === Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v [[Pokljuška soteska|Pokljuško sotesko]]. Dva kilometra dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom [[ledenik]]ov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna [[soteska]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je »Pokljuška luknja«, v kateri naj bi se med svojim begom v [[Nemčija|Nemčijo]] skrival celo sam [[Primož Trubar]]. Skozi luknjo vodi pot naprej na [[Stara Pokljuka|Staro Pokljuko]]. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali [[Galerije kraljeviča Andreja]]. Skozi sotesko vodi tudi [[slovenska geološka pot]]. [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander Karađordževič]] je leta 1938 na [[Mežakla|Mežakli]] zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic z vsemi potrebami. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, napeljali telefon. Vsak od kraljevičev je imel svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. Iz soteske se pot nadaljuje naprej na [[Rudno polje]], kjer se vsako leto odvija [[Svetovni pokal v biatlonu]]. === Soteska Vintgar === Gorje imajo poleg Pokljuške soteske še nekaj drugih znamenitosti: [[blejski Vintgar|soteska Vintgar]], ki jo leta 1891 skupaj s fotografom [[Benedikt Largerporter|Benediktom Largerporterjem]] odkril tedanji župan Gorij [[Jakob Žumer]]. Soteska je dolga 1600 metrov in se konča s slapom [[slap Šum|Šumom]], ki velja za največji rečni in prostopadajoči slap na Slovenskem. Soteska je bila uradno odprta leta 1893, letno pa jo obišče okoli 40.000 turistov. === Pocarjeva domačija === [[Pocarjeva domačija]] velja za eno najstarejših domačij v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Obiskal pa jo je celo sam [[princ Charles]],{{Dummy ref|kateri?}} ko se je mudil na obisku. === Ostale znamenitosti === * Psnakov mlin in žaga, * [[Napolenov kamen]], * kamnita baba, * ostanki požgane Radovne, * Gogalova lipa, * [[grajski mlin]], katerega temelji so stari okoli 2000 let, o čemer priča najdena rimska klet, in še bi lahko naštevali. == Gospodarstvo v preteklosti == Gospodarstvo je bilo vseskozi dobro razvito. Gospodarski utrip kraja je v preteklosti dajala kmetijska dejavnost, spodbujala pa ga je reka [[Radovna]], bogastvo pokljuških gozdov, živa pa je bila tudi [[fužina]]rska in kovaška tradicija. Radovna je poganjala lesena kolesa žag, mlinov, fužin, kovačnice, pozneje tudi hidroelektrarne. V Spodnji Radovni so še danes vidni ostanki fužine, ki so bile tu že v 16. stoletju, njihova dejavnost pa je cvetela predvsem v času, ko je z njimi gospodaril [[Žiga Zois]], nazadnje pa so bile celo v lasti [[Kranjske industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. Reka Radovna je omogočila tudi [[splavarjenje]]. Za te kraje je značilna tudi zvončarska obrt. Z njo so začeli na Višelnici pri [[Jakob Jan|Jakobu Janu]], že leta 1752, višek pa je dosegla ob koncu 19. stoletja, ko so bile zvončarske delavnice tudi v Mevkužu in Podhomu. Gorjanski zvončarji so svoje izdelke prodajali po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem ter celo Tirolskem. Lesna trgovina iz pokljuških gozdov je Gorjancem prinašala lep zaslužek, vzcvetela pa je predvsem po letu 1906, po vzpostavitvi železniške povezave s [[Trst]]om in s tem povečanim izvozom lesa v Italijo, saj je železnice [[Dunaj]]-Trst potekala tudi skozi ta kraj. V Podhomu je delovala »Mlekarska zadruga«, ki je imela celo svojo hišo in izdelovala svoj [[sir]]. Ukvarjali pa so se tudi s [[čebelarstvo]]m ter [[sadjarstvo]]m. Danes vsega tega ni več, srečamo lahko samo še nekatere kmete ter samostojne podjetnike, katerim pa to delo ni vir preživetja. == Aktivnost Gorjancev ter bolj znane osebe == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Gorje}} Gorjanci so bili aktivni na več področjih, delovalo je [[bralno društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta 1879, leta 1927 so ustanovili [[športno društvo]], ki se je 1930. leta združilo z novoustanovljenim [[Sokolsko društvo|sokolskim društvom]]. Glavna športna panoga je bilo smučanje. Smuči so izdelovali kolarji. Najbolj znan športnik pa je bil [[Lovro Žemva]], ki je leta 1934 tekel na smučeh za jugoslovansko reprezentanco na Poljskem. Dve leti pozneje pa je nastopil na olimpijadi v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]] v teku na 50&nbsp;km in dosegel dvajseto mesto. Tudi danes so Gorjanci športno aktivni, najbolj znan je predvsem tekaški klub Gorje, katerega člani so bili danes vam bolj znani [[biatlon]]ci, [[Lucija Larisi]] in [[Jože Poklukar|Jože]] ter [[Matjaž Poklukar]] in Tomaž Žemva. V Gorjah je delovalo ali pa se je rodila kar nekaj znanih in priznanih oseb, poleg zgoraj že omenjenih biatloncev, velja omeniti še [[Albin Belar|Albina Belarja]], začetnika in ustanovitelja seizmologije na Slovenskem, ki je samo dve leti po rušilnem potresu leta 1895 postavil prvo potresno opazovalnico v [[Avstro ogrska monarhija|avstro-ogrski monarhiji]], prav tako pa je bil tudi idejni oče [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. V Gorjah je deloval tudi prevajalec [[Niko Košir]], pisatelj [[Anton Kocjančič]] ter eden izmed bolj priznanih slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino [[Božo Repe]] in da gorjanskih talentiranih glasbenikov, [[Godba Gorje|Godbe Gorje]], alpinistov sploh ne omenjamo. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Peter Torkar]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Hočevar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.gorje.si/ uradna stran občine. * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorje municipality|Občina Gorje}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Gorje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Gorje|*]] {{normativna kontrola}} cwnych1ths1chpkoxklgyzhi0y1lo6i Papirus 0 88371 6753002 6222806 2026-09-20T08:28:39Z Erardo Galbi 166658 6753002 wikitext text/x-wiki [[Slika:Egypt.Papyrus.01.jpg|thumb|Del knjige mrtvih napisane na papirus]] '''Papirus''' [pápirus ali papírus] je vrsta [[papir]]ju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa ''[[Cyperus papyrus]]'', ki se prav tako imenuje papirus. ==Zgodovina== Obdobje izdelave in uporabe papirusa sega v čas med 3500 pr. n. št. do 1000 n. št.. Papirus ima zaradi zapisov v [[Hieroglifska pisava|hieroglifski pisavi]] na njih pomembno vlogo v [[Egiptologija|zgodovini]] in [[Arheologija|arheologiji]]. ==Izdelava== Iz stržena trstike so narezali trakove, jih preložili pravokotno, z ozirom na smer rasti vlaken. Preložene plasti so tolkli s tolkači, da so povečali iztok soka. Površino so gladili s kamnitimi likali in nato papiruse sušili v senci. {{hist-stub}} {{Wikislovar|papirus|Papirus}} [[Kategorija:Papir]] {{normativna kontrola}} ftw81g0e6wbfcygts1kwkx64o8msunf 6753034 6753002 2026-09-20T09:54:22Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753034 wikitext text/x-wiki [[Slika:Egypt.Papyrus.01.jpg|thumb|Del knjige mrtvih napisane na papirus]] '''Papirus''' [pápirus ali papírus] je material, podoben debelemu [[papir]]ju, ki se je v antiki uporabljal za pisanje. Njegova uporaba je bila najprej zabeležena v [[Egipt]]u (že v času prve dinastije), saj je rastlina papirus nekoč obilno uspevala v [[delta Nila|delti Nila]]. Papirus so izdelovali iz sredice rastline ''[[Cyperus papyrus]]'' (papirusni šaš), ki spada med močvirske rastline iz družine [[ostričevke|ostričevk]] (''(Cyperaceae)'').<ref>{{cite web | url=http://dictionary.reference.com/browse/Papyrus | title=Papyrus definition | work=Dictionary.com | access-date=20 November 2008}}</ref> Izraz ''papirus'' se lahko nanaša tudi na dokument, zapisan na listih tega materiala, ki so bili zlepljeni drug ob drugega in zviti v zvitek – zgodnjo obliko knjige.<ref>{{cite web |last=Capua |first=Rebecca |date=March 1, 2015 |title=Papyrus-Making in Egypt |website=The Metropolitan Museum of Art |publisher=The Metropolitan Museum of Art |url=https://www.metmuseum.org/essays/papyrus-making-in-egypt |access-date=January 15, 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251115024436/https://www.metmuseum.org/essays/papyrus-making-in-egypt |archive-date=November 15, 2025 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |last=Owen |first=Toni |date=July 15, 2010 |title=The Egyptian Papyrus “Book” |website=BKM TECH (Technology blog of the Brooklyn Museum) |publisher=Brooklyn Museum |url=https://techblog.brooklynmuseum.org/index.html%40p%3D445.html |access-date=January 15, 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241006195807/https://techblog.brooklynmuseum.org/index.html%40p%3D445.html |archive-date=October 6, 2024 |url-status=live}}</ref> [[Image:Letter on Papyrus.jpg|thumb|right|220px|Uradno pismo na papirusu iz 3. stoletja pr. n. št.]] Papirus so uporabljali tudi po vsem Sredozemlju. Stari Egipčani ga niso uporabljali le kot podlago za pisanje, temveč tudi za izdelavo različnih predmetov, kot so čolni iz trsja, preproge, vrvi, sandali in košare.<ref>{{cite encyclopedia|title=Ebers Papyrus|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/177583/Ebers-papyrus|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=8 March 2014}}</ref> ==Zgodovina== Papirus so prvič izdelovali v Egiptu že v 3. tisočletju pred našim štetjem.<ref>Houston, Keith, ''The Book: A Cover-to-Cover Exploration of the Most Powerful Object of our Time'', W. W. Norton & Company, 2016, pp. 4–8 excerpt [https://delanceyplace.com/view-archives.php?p=3763]</ref><ref name=BritishMuseum>{{cite journal|title=Ayn Sukhna and Wadi el-Jarf: Two newly discovered pharaonic harbours on the Suez Gulf|journal=British Museum Studies in Ancient Egypt and Sudan|last=Tallet|first=Pierre|volume=18|year=2012|pages=147–68|issn=2049-5021|url=https://www.britishmuseum.org/PDF/Tallet.pdf|access-date=21 April 2013}}</ref><ref name=Skeat>H. Idris Bell and T.C. Skeat, 1935. [http://www-user.uni-bremen.de/~wie/Egerton/BellSkeat2.html "Papyrus and its uses"] (British Museum pamphlet). {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20131018121945/http://www-user.uni-bremen.de/~wie/Egerton/BellSkeat2.html |date=18 October 2013 }}</ref> Najzgodnejši arheološki dokazi o papirusu so bili izkopani leta 2012 in 2013 v Vadi al-Jarfu, staroegipčanskem pristanišču na obali [[Rdeče morje|Rdečega morja]]. Ti dokumenti, ''Mererjev dnevnik'', izvirajo iz ok. 2560–2550 pr. n. št. (konec vladavine [[Keops]]a).<ref name=BritishMuseum/> Zvitki papirusa opisujejo zadnja leta gradnje [[Keopsova piramida|Velike piramide]] v Gizi.<ref>{{Cite web|title = The World's Oldest Papyrus and What It Can Tell Us About the Great Pyramids|url = http://www.smithsonianmag.com/history/ancient-egypt-shipping-mining-farming-economy-pyramids-180956619/|access-date = 2015-09-27|first = Alexander|last = Stille}}</ref> [[File:Busto maschile.JPG|thumb|left|Rimska portretna freska mladeniča z zvitkom papirusa iz Herkulaneja, 1. stoletje n. št.]] {{Multiple images | image1 = Book of the Dead of Hunefer sheet 3.jpg | image2 = Book of the Dead of Hunefer sheet 7.jpg | caption2 = Deli Huneferjeve knjige mrtvih, napisani na papirusu | direction = vertical }} Več tisočletij je bil papirus običajno zvit v zvitke kot oblika shranjevanja. Toda na neki točki pozno v svoji zgodovini so papirus začeli zbirati skupaj v obliki kodeksov, podobnih sodobnim knjigam.<ref name="inaguralLetter">{{Cite book |last=Černý |first=Jaroslav |author-link=Jaroslav Černý (Egyptologist) |url=https://archive.org/details/1_20200529_20200529_2202/page/2/mode/2up |title=Paper and Books in Ancient Egypt: An Inaugural Lecture Delivered at University College London |date=1952 |publisher=T. & A. Constable Ltd Edinburgh |pages=30 |orig-date=Delivered 29 May 1947 |archive-url=https://archive.org/details/1_20200529_20200529_2202/ |archive-date=2020-05-29}}</ref> To je morda posnemalo knjižno obliko kodeksov, ustvarjenih s [[pergament]]om. Zgodnjekrščanski pisci so kmalu prevzeli obliko kodeksa, v grško-rimskem svetu pa je postalo običajno rezanje listov iz zvitkov papirusa za oblikovanje kodeksov. Kodeksi so bili izboljšava papirusnega zvitka, saj papirus ni bil dovolj upogljiv, da bi ga lahko zložili, ne da bi počil. Dolg zvitek je bil potreben za ustvarjanje obsežnih besedil. Papirus je imel to prednost, da je bil razmeroma poceni in ga je bilo enostavno izdelati, vendar je bil krhek in dovzeten za vlago in pretirano suhost. Razen če papirus ni bil popolne kakovosti, je bila pisalna površina nepravilna in obseg medijev, ki jih je bilo mogoče uporabiti, je bil prav tako omejen. Papirus je v zahodni Aziji in Evropi postopoma prehitela konkurenčna pisalna površina, ki je postala vse pomembnejša, poznana kot pergament in je bila izdelana iz živalskih kož. Do začetka 4. stoletja našega štetja so najpomembnejše knjige začeli izdelovati na pergamentu, dela, vredna ohranitve, pa so prenašali s papirusa na pergament.<ref name=metzger>{{Cite book |last=Metzger |first=Bruce |title=The Text of the New Testament: Its Transmission, Corruption, and Restoration |date=2005 |publisher=Oxford University Press |edition=4th |pages=8 |language=EN}}</ref> Pergament je imel pomembne prednosti pred papirusom, vključno z večjo obstojnostjo v vlažnem podnebju in boljšo možnostjo pisanja na obe strani površine. Glavna prednost papirusa je bila njegova cenejša surovina: rastlino papirusa je enostavno gojiti v primernem podnebju in proizvede več materiala za pisanje kot živalske kože (za izdelavo najdražjih knjig, izdelanih iz fetalnega pergamenta, bi bilo potrebnih do desetine govejih fetusov). Ko pa so se trgovske mreže zmanjšale, je postala dostopnost papirusa zunaj dosega rastline papirusa omejena in tako je izgubil svojo stroškovno prednost. Papirus se je nazadnje pojavil v [[Merovingi|merovinški]] pisarni z dokumentom iz leta 692 n. št., čeprav so ga v Galiji poznali do sredine naslednjega stoletja. Zadnji določeni datumi za uporabo papirusa v Evropi so 1057 za papeški odlok (običajno konservativen, vse papeške bule so bile na papirusu do 1022), pod [[papež Viktor II.|papežem Viktorjem II.]]<ref>David Diringer, ''The Book before Printing: Ancient, Medieval and Oriental'', Dover Publications, New York 1982, p. 166.</ref> in 1087 za arabski dokument. Njegova uporaba v Egiptu se je nadaljevala, dokler ga ni nadomestil cenejši papir, ki ga je uvedel islamski svet. Do 12. stoletja sta bila v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]] v uporabi pergament in papir, vendar je bil papirus še vedno možnost.<ref name=Byzantine>Bompaire, Jacques and Jean Irigoin. ''La paleographie grecque et byzantine'', Centre National de la Recherche Scientifique, 1977, 389 n. 6, cited in Alice-Mary Talbot (ed.). ''Holy women of Byzantium'', Dumbarton Oaks, 1996, p. 227. {{ISBN|0-88402-248-X}}.</ref> Do sredine 19. stoletja so bili znani le nekateri osamljeni dokumenti, napisani na papirusu, ki so jih muzeji preprosto kazali kot zanimivost.<ref name="Betz">{{cite book |author=Hans Dieter Betz |url=http://press.uchicago.edu/ucp/books/book/chicago/G/bo3684249.html |title=The Greek Magical Papyri in Translation, Including the Demotic Spells, Volume 1 |publisher=University of Chicago Press |year=1992}}</ref> Niso vsebovali literarnih del.<ref>Frederic G. Kenyon, [https://archive.org/stream/cu31924024493649#page/n11/mode/2up ''Palaeography of Greek papyri''] (Oxford, Clarendon Press, 1899), p. 1.</ref> Prvo sodobno odkritje zvitkov papirusa je bilo v Herculaneumu leta 1752. Do takrat je bilo edinih znanih papirusov nekaj ohranjenih iz srednjega veka.<ref>Frederic G. Kenyon, [https://archive.org/stream/cu31924024493649#page/n13/mode/2up ''Palaeography of Greek papyri''] (Oxford, Clarendon Press, 1899), p. 3.</ref><ref>{{Cite book |last=Diringer |first=David |author-link= |url=https://archive.org/details/bookbeforeprinti0000diri/page/250 |title=The Book Before Printing: Ancient, Medieval and Oriental |publisher=Dover Publications |year=1982 |isbn=0-486-24243-9 |place=New York |pages=[https://archive.org/details/bookbeforeprinti0000diri/page/250 250–256]}}</ref> Znanstvene raziskave so se začele z nizozemskim zgodovinarjem Casparjem Jacobom Christiaanom Reuvensom (1793–1835). Pisal je o vsebini ''Leydenskega papirusa'', objavljenega leta 1830. Za prvo objavo je zaslužen britanski učenjak Charles Wycliffe Goodwin (1817–1878), ki je za Cambridge Antiquarian Society objavil enega od papirusov Graecae Magicae V, prevedenega v angleščino s komentarjem leta 1853.<ref name="Betz" /> === Različna kakovost === Papirus je bil izdelan v različnih kvalitetah in cenah. Plinij starejši in Izidor Seviljski sta opisala šest različic papirusa, ki so se takrat prodajali na rimskem trgu. Ti so bili razvrščeni po kakovosti glede na to, kako fina, čvrsta, bela in gladka je bila pisalna površina. Razredi so segali od superfine Augustan, ki je bil izdelan v listih s širino 13 števk (10 palcev), do najcenejšega in najbolj grobega, širokega šest števk (štiri inče). Materiali, ki so veljali za neuporabne za pisanje ali manj kot šest števk, so veljali za komercialno kakovost in so bili prilepljeni od roba do roba, da bi se uporabljali samo za zavijanje.[18] ==Izdelava== Iz stržena trstike so narezali trakove, jih preložili pravokotno, z ozirom na smer rasti vlaken. Preložene plasti so tolkli s tolkači, da so povečali iztok soka. Površino so gladili s kamnitimi likali in nato papiruse sušili v senci. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Papyrus}} {{commons category|Papyri}} * [https://web.archive.org/web/20041024071122/http://lhpc.arts.kuleuven.ac.be/index.html Leuven Homepage of Papyrus Collections] * [http://www.aldokkan.com/art/papyrus.htm Ancient Egyptian Papyrus – Aldokkan] * [https://web.archive.org/web/20110812100534/http://beinecke.library.yale.edu/digitallibrary/papyrus.html Yale Papyrus Collection Database] at the [http://www.library.yale.edu/beinecke/ Beinecke Rare Book and Manuscript Library at Yale University] * [https://www.ub.lu.se/en/find/digital-collections/papyrus-collection Lund University Library Papyrus Collection] {{Wikislovar|papirus|Papirus}} [[Kategorija:Papir]] {{normativna kontrola}} i4y1ty6gua12xjrepnzp9b903k3iuni Občina Šmartno pri Litiji 0 88373 6753062 6691041 2026-09-20T10:56:21Z Sportomanokin 14776 /* Turistične zanimivosti */ 6753062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |grb=Grb Občine Šmartno pri Litiji.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Smartno pri Litiji.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F194_T1257_vF_b4_x487760.5_y96994.5_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F194_T1257_vF_b4_x487760.5_y96994.5_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |koordinate=<!-- WD --> |sedež=[[Šmartno pri Litiji]] |župan=[[Blaž Izlakar]] |površina=94,9 |prebivalstvo=5854 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2950 |ženske=2904 }} '''Občina Šmartno pri Litiji''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki je bila do leta [[2002]] del [[občina Litija|občine Litija]], središče občine je [[Šmartno pri Litiji]]. == Naselja v občini == [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]], [[Bukovica pri Litiji]], [[Cerovica]], [[Črni Potok, Šmartno pri Litiji|Črni Potok]], [[Dolnji Vrh]], [[Dragovšek]], [[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]], [[Gornji Vrh]], [[Gozd - Reka]], [[Gradišče pri Litiji]], [[Gradišče, Šmartno pri Litiji|Gradišče]], [[Gradiške Laze]], [[Jablaniške Laze]], [[Jablaniški Potok]], [[Jastrebnik]], [[Javorje, Šmartno pri Litiji|Javorje]], [[Jelša, Šmartno pri Litiji|Jelša]], [[Ježce]], [[Ježni Vrh]], [[Kamni Vrh pri Primskovem]], [[Koške Poljane]], [[Leskovica pri Šmartnem]], [[Liberga]], [[Lupinica]], [[Mala Kostrevnica]], [[Mala Štanga]], [[Mihelca]], [[Mišji Dol]], [[Mulhe]], [[Obla Gorica]], [[Podroje]], [[Poljane pri Primskovem]], [[Preska nad Kostrevnico]], [[Primskovo]], [[Račica, Šmartno pri Litiji|Račica]], [[Razbore, Šmartno pri Litiji|Razbore]], [[Riharjevec]], [[Selšek]], [[Sevno, Šmartno pri Litiji|Sevno]], [[Spodnja Jablanica]], [[Stara Gora pri Velikem Gabru]], [[Ščit, Šmartno pri Litiji|Ščit]], '''[[Šmartno pri Litiji]]''', [[Štangarske Poljane]], [[Velika Kostrevnica]], [[Velika Štanga]], [[Vinji Vrh, Šmartno pri Litiji|Vinji Vrh]], [[Vintarjevec]], [[Višnji Grm]], [[Volčja Jama, Šmartno pri Litiji|Volčja Jama]], [[Vrata, Šmartno pri Litiji|Vrata]], [[Zagrič]], [[Zavrstnik]], [[Zgornja Jablanica]] == Rojeni v občini == *[[Slavko Grum]] (1901–1949) *[[Ferdo Tomazzin]] (1869–1937) *[[Ivan Bartl]] (1860–1900) *[[Davorin Hostnik]] (1853–1929) *[[Fran Rosina]] (1863–1924) *[[Janko Ponebšek]] (1861–1935) === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=110px|Župan(ja) ! scope="col" width=52px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2002|2002]] ! scope="row" rowspan=3|[[Milan Izlakar]] | '''{{Abbr|SV|Kremžar Tomaž in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] | rowspan=2|'''{{Abbr|SV|Blaž Izlakar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] ! scope="row" rowspan=2|[[Rajko Meserko]] | [[Slika:SLS logotip.png|30px]]<br>[[Slika:SDS logotype.svg|30px]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | '''{{Abbr|SV|Darko Vidic in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] ! scope="row"|[[Blaž Izlakar]] | '''{{Abbr|SV|Jernej Kotar in skupina volivcev}}''' |} == Turistične zanimivosti == V občini leži [[grad Bogenšperk]], na katerem je v [[17. stoletje|17. stoletju]] deloval polihistor baron [[Janez Vajkard Valvasor|Janez Vajkard Valvazor]], danes pa je preurejen v muzej z dvorano za poročne slovesnosti. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://obcina.smartno.si/ Šmartno pri Litiji], uradna stran. {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Šmartno pri Litiji]] [[Kategorija:Občina Šmartno pri Litiji| ]] 93f2u63s80i33znjf1c49e0xriytzmq Visla 0 90452 6752891 6546657 2026-09-19T17:35:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752891 wikitext text/x-wiki {{Preusmeritev|Wisła|mesto|Wisła (mesto)}} {{Infopolje Reka | name = Visla |native_name ={{native name|pl|Wisła}} |image = Krakow-Wawel across Wisla.jpg |image_caption = Visla v [[Krakov]]u |map = Vistula river map.png |map_size = 320px |map_caption = Porečje Visle v Ukrajini, Belorusiji, Slovaški in Poljski | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 ={{zastava|Poljska}} |subdivision_type5 = Mesta |subdivision_name5 = [[Krakov]], [[Sandomierz]], [[Varšava]], [[Płock]], [[Włocławek]], [[Toruń]], [[Bydgoszcz]], [[Gdansk]] |source1 = [[Barania Góra]], [[Šlezijski Beskidi]] |source1_coordinates = {{coord|49|36|21|N|19|00|13|E|display=inline}} |source1_elevation = 1106 m |mouth = Mikoszewo, [[Gdanski zaliv]], ([[Baltsko morje]]) |mouth_coordinates = {{coord|54|21|42|N|18|57|07|E|display=inline,title}} |basin_countries = [[Poljska]], [[Ukrajina]], [[Belorusija]], [[Slovaška]] | length = 1047 km |discharge1 = 1080 m³/s (na izlivu) |basin_size = 194.424 km² |tributaries_left = Nida, Pilica, Bzura, Brda, Wda |tributaries_right = Dunajec, Wisłoka, San, Wieprz, Narew, Drwęca }} '''Visla''' ({{jezik-pl|Wisła}}) je s 1047 [[kilometer|kilometri]] najdaljša [[reka]] na [[Poljska|Poljskem]], hkrati najdaljša reka baltiškega [[Povodje|povodja]] in 9. najdaljša v Evropi.<ref>{{navedi splet|url= http://pomorskie.travel/en/Discover-Cultural_heritage-Others/5502/Wis_a|title= Vistula River|website= pomorskie.travel|access-date= 13 August 2018|quote= Vistula - the most important and the longest river in Poland, and the largest river in the area of the Baltic Sea. The length of Vistula is 1047 km.|archive-date= 13 August 2018|archive-url= https://web.archive.org/web/20180813074958/http://pomorskie.travel/en/Discover-Cultural_heritage-Others/5502/Wis_a|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.top-ten-10.com/science/geography/rivers-europe.htm|title= Top Ten Longest Rivers in Europe|website= www.top-ten-10.com|access-date= 13 August 2018|archive-date= 2018-08-07|archive-url= https://web.archive.org/web/20180807090041/http://www.top-ten-10.com/science/geography/rivers-europe.htm|url-status= dead}}</ref> Njeno [[porečje]] obsega 194.424 [[kvadratni kilometer|km²]], od tega je 168.700&nbsp;km² na Poljskem (kar predstavlja več kot polovico površine države).<ref>[http://stat.gov.pl/download/gfx/portalinformacyjny/en/defaultaktualnosci/3328/2/17/1/statistical_yearbook_of_the_republic_of_poland_2017.pdf Statistical Yearbook of the Republic of Poland 2017], Central Statistical Office (Poland), p. 85-86</ref> Izvira na pobočju gore [[Barania Góra]] (1220 m) na jugu države v gorovju [[Šlezijski Beskidi]]. Ima dva povirna kraka: Mala bela Visla (''Biała Wisełka'') in Mala črna Visla (''Czarna Wisełka'').<ref>[http://www.polskaniezwykla.pl/attraction/785516352.id Barania Góra - Tam, gdzie biją źródła Wisły] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100830171649/http://www.polskaniezwykla.pl/attraction/785516352.id |date=2010-08-30 }} at PolskaNiezwykla.pl</ref> Ob reki so mnoga velika mesta [[Krakov]], [[Sandomierz]], [[Varšava]], [[Płock]], [[Włocławek]], [[Torunj]], [[Świecie]], [[Tczew]] in [[Gdansk]]. V obliki [[rečna delta|delte]] se z mnogimi rokavi (Leniwka, Przekop, Śmiała Wisła, Martwa Wisła, Nogat in Szkarpawa) izliva v [[Baltsko morje]]. Reka je pogosto povezana s poljsko kulturo, zgodovino in nacionalno identiteto. Je najpomembnejša vodna pot in naravni simbol države, izraz »Dežela Visle« (poljsko ''kraj nad Wisłą'') pa je lahko sinonim za Poljsko.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=Urg9DwAAQBAJ&q=kraj+nad+wis%C5%82a+polska&pg=PT62|title=Polskie Imperium|first=Michael|last=Morys-Twarowski|date=8 February 2016|publisher=Otwarte|isbn=9788324030743|via=Google Books}}</ref> == Geografija == Vislo lahko razdelimo na tri dele: zgornji tok, od izvirov do Sandomierza; srednji tok, od Sandomierza do sotočja z Narevom in Bugom in spodnji tok, od sotočja z Narevom do morja. Porečje reke Visle pokriva 194.424 kvadratnih kilometrov (na Poljskem 168.700 kvadratnih kilometrov); njena povprečna nadmorska višina je 270 metrov. Poleg tega je večina njenega porečja (55 %) na nadmorski višini 100 do 200 m; več kot 3⁄4 porečja sega od 100 do 300 metrov. Najvišja točka porečja je 2655 metrov visok vrh Gerlach v [[Tatre (gorovje)|Tatrah]]). Ena od značilnosti porečja Visle je asimetričnost – v veliki meri posledica nagibne smeri Srednjeevropske nižine proti severozahodu, smeri toka ledeniških vod in precejšnje predispozicije njenega starejšega podnožja. Asimetrija porečja (od desne do leve strani) je 73–27 %. Zadnja poledenitev [[pleistocen]]ske epohe, ki se je končala okoli 10.000 pr. n. št., se glede na severno-srednjo Evropo imenuje visuljska poledenitev ali weichselska poledenitev.<ref>{{cite journal | title=Record of the Vistula ice lobe advances in the Late Weichselian glacial sequence in north-central Poland | last1=Wysota | first1=W. | last2=Molewski | first2=P.| last3=Sokołowski, R.J. | journal=Quaternary International | year=2009 | doi=10.1016/j.quaint.2008.12.015 | first3=Robert J. | volume=207 | issue=1–2 | pages=26–41 | title-link=| bibcode=2009QuInt.207...26W }}</ref> === Delta === Reka tvori široko delto, imenovano Żuławy Wiślane. Delta se trenutno začne okoli Białe Góre blizu Sztuma, približno 50 km od ustja, kjer se odcepi reka Nogat. Nogat se prav tako začne ločeno kot reka, imenovana (na tem zemljevidu) ''Alte Nogat'' (Stari Nogat) južno od Kwidzyna, vendar bolj severno pobira vodo iz navzkrižne povezave z Vislo in postane razvod Visle, ki teče stran severovzhodno v laguno Visla (poljsko ''Zalew Wiślany'') z majhno delto. Nogat je bil del meje med Vzhodno Prusijo in medvojno Poljsko. Drugi kanal Visle pod to točko se včasih imenuje Leniwka. Različni vzroki (dež, taljenje snega, zastoji v ledu) so skozi stoletja povzročili številne hude poplave Visle. Zemljišča na tem območju so bila včasih zaradi hudih poplav opustošena, pozneje pa so jih morali preseliti. === Sprememba struge === Tako kot pri nekaterih drugih rekah, je bila tudi spodnja Visla podvržena spremembi struge. V bližini morja je Vislo zaradi nanosa ob morju preusmeril obalni pesek in se je razcepila v vzhodni krak (Visla Elbing (Elbląg), ''Elbinger Weichsel'', Szkarpawa se izliva v laguno Visla, ki je zdaj zaprta za obvladovanje poplav na vzhodu z zapornico) in zahodni krak (Danziška (Gdanjska) Visla, krak Przegalinie, je dosegla morje v Danzigu). Do 14. stoletja je bila Elbinska Visla večja. == Podnebne spremembe in poplave delte Visle == [[File:Vistula River Flooding, Southeastern Poland.JPG|thumb|Razširjene poplave vzdolž reke Visle na jugovzhodu Poljske]] Glede na študije poplav, ki jih je izvedel profesor Zbigniew Pruszak, ki je soavtor znanstvenega članka ''Implications of SLR''<ref>{{cite journal |author1=Zbigniew Pruszaka |author2=Elżbieta Zawadzka |title = Potential Implications of Sea-Level Rise for Poland |journal=Journal of Coastal Research |volume=242 |pages = 410–422|doi=10.2112/07A-0014.1 |year=2008 |s2cid=130427456 }}</ref>, in nadaljnjih študij, ki so jih izvedli znanstveniki, ki so se udeležili poljske končne mednarodne konference ASTRA,<ref>{{navedi splet |url = http://www.astra-project.org/03_071210_espoo_astraconference_final.html |title = Final International ASTRA conference in Espoo, Finland, 10–11 December 2007 |publisher = www.astra-project.org |access-date = 23 October 2009 |archive-date = 2021-11-17 |archive-url = https://web.archive.org/web/20211117175245/https://www.astra-project.org/03_071210_espoo_astraconference_final.html |url-status = dead }}</ref> in napovedi podnebnih znanstvenikov na predvrhu o podnebnih spremembah v Københavnu<ref>{{navedi novice |author =Matt McGrath |url = http://news.bbc.co.uk/2/hi/science/nature/7940532.stm |title = Climate scenarios 'being realised' |publisher =BBC News |date = 12 March 2009|access-date = 23 October 2009}}</ref> je zelo verjetno, da bo večina regije delte Visle (ki je pod morsko gladino<ref>{{navedi splet |url = http://www.iopan.gda.pl/oceanologia/473prusz.pdf |title = Hydrology and morphology of two river mouth regions (temperate Vistula Delta and subtropical Red River Delta) |publisher = www.iopan.gda.pl |access-date = 23 October 2009}}</ref>) poplavljena zaradi dviga morske gladine zaradi podnebnih sprememb do leta 2100. == Geološka zgodovina == Zgodovina reke Visle in njene doline sega več kot 2 milijona let. Reka je povezana z geološkim obdobjem, imenovanim [[kvartar]], v katerem je prišlo do izrazitega ohlajanja podnebja. V zadnjem milijonu let je na območje Poljske osemkrat prišla ledena plošča in s seboj prinesla spremembe dosegov reke. V toplejših obdobjih, ko se je ledena plošča umikala, je Visla poglobila in razširila svojo strugo. Reka je svojo današnjo obliko dobila v zadnjih 14.000 letih, potem ko se je skandinavska ledena plošča popolnoma umaknila s tega območja. Trenutno skupaj z dolino Visle še vedno prihaja do erozije brežin in zbiranja novih sedimentov.<ref>Państwowy Instytut Geologiczny (''State Geological Institute''), Warsaw, [http://www.pgi.gov.pl/index.php?option=com_content&task=view&id=595&Itemid=597 "Geologiczna Historia Wisły"]</ref> Visla je kot glavna reka Poljske tudi v središču Evrope. V njenem porečju se srečujejo tri glavne geografske in geološke kopenske mase celine: [[Vzhodnoevropsko nižavje]], [[Zahodna Evropa]] in alpsko območje, ki mu pripadajo [[Alpe]] in [[Karpati]]. Visla se začne v Karpatih. Potek in značaj reke so oblikovale ledene plošče, ki so se spuščale s [[Skandinavski polotok|Skandinavskega polotoka]]. Zadnja poledenitev je prišla na območje Poljske pred približno 20.000 leti. V obdobjih toplejšega vremena je starodavna Visla, ''Pra-Wisła'', iskala najkrajšo pot do morja - pred tisočletji se je izlivala v [[Severno morje]] nekje na zemljepisni širini današnje [[Škotska|Škotske]]. Podnebje doline Visle, njene rastline, živali in sam njen značaj so se v procesu ledeniškega umika precej spremenili.<ref>R. Mierzejewski, Państwowa Wyższa Szkoła Filmowa, Telewizyjna I Teatralna im. Leona Schiller w Łodzi, [http://www.filmpolski.pl/fp/index.php/4218301 Narodziny rzeki]</ref> <gallery class="center"> File:Wodospad Wiselka Biala.jpg|Biała Wisełka File:CzarnyStawZakopane.jpg|Jezero Morskie Oko, izvir Belega Dunajeca File:Wisla powodz 2004.jpg|Poplavljanje Visle južno od Varšave, 2004 File:Bogdan Cierpisz, Wiślany Brzeg, 1989, olej na płótnie, 60x75cm.jpg|''Obrežje Visle'', ki ga je naslikal Bogdan Cierpisz leta 1898, olje na platnu. </gallery> == Plovnost == Visla je plovna od Baltskega morja do Bydgoszcz (kjer se kanal Bydgoszcz pridruži reki). Visla lahko sprejme skromna rečna plovila razreda CEMT II. Dalje gorvodno se globina reke zmanjšuje. Čeprav je bil izveden projekt za povečanje prometne zmogljivosti reke gorvodno od Varšave z izgradnjo številnih zapornic v Krakovu in okolici, ta projekt ni bil razširjen, tako da plovnost Visle ostaja omejena. Potencial reke bi se znatno povečal, če bi razmislili o obnovi povezave med vzhodom in zahodom preko vodnih poti Narew–Bug–Muhovec–Pripjat–Dneper. Zaradi spreminjajočega se gospodarskega pomena delov Evrope je ta možnost verjetnejša. Visla je severni del predlagane vodne poti E40, ki se nadaljuje proti vzhodu v reko Bug in povezuje Baltsko morje s Črnim morjem.<ref name=guardian-20201223>{{navedi novice |url=https://www.theguardian.com/environment/2020/dec/23/chernobyl-fears-resurface-over-contract-to-dredge-river-in-exclusion-zone-aoe |title=Chernobyl fears resurface as river dredging begins in exclusion zone |last=Weston |first=Phoebe |newspaper=The Guardian |date=23 December 2020 |access-date=27 December 2020}}</ref><ref name=jamestown-20200504>{{cite journal |url=https://jamestown.org/program/the-e40-waterway-the-polish-dimension/ |title=The E40 Waterway: The Polish Dimension |author=Alexandra St John Murphy |journal=Eurasia Daily Monitor |publisher=The Jamestown Foundation |date=4 May 2020 |volume=17 |issue=61 |access-date=27 December 2020}}</ref> == Zgodovinski pomen == [[File:Wisla-kolo-Torunia.jpg|thumb|left|VDolina Visle vzhodno (gorvodno) od Toruńa]] Velik del porečja Visle sta v 1. tisočletju pr. n. št. zasedli železnodobni Lužiška in Przevorska kultura. Genetska analiza kaže, da je v zadnjih 3500 letih obstajala neprekinjena genetska kontinuiteta prebivalcev.<ref name="chipublib">{{navedi splet |author =Jędrzej Giertych |url = http://www.chipublib.org/search/details/cn/927545 |title = Tysiąc lat historii narodu polskiego |publisher = www.chipublib.org |access-date = 3 April 2009|language=pl}}</ref> Porečje Visle skupaj z deželami [[Ren]]a, [[Donava|Donave]], [[Laba|Labe]] in [[Odra|Odre]] so rimski avtorji iz 1. stoletja našega štetja poimenovali ''[[Velika Germanija|Magna Germania]]''. To ne pomeni, da so bili prebivalci 'germanska ljudstva' v sodobnem pomenu besede; [[Tacit]] je ob opisu Benetov, Peucinov in Fenov zapisal, da ni prepričan, ali bi jih moral imenovati Germani, saj so imeli naselja in so se borili peš, oziroma Sarmati, ker imajo nekaj podobnih običajev z njimi.<ref name="De Origine et Situ Germanorum by Cornelius Tacitus">{{navedi splet|url=http://info.uah.edu/student_life/organizations/SAL/texts/latin/classical/tacitus/germania1.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20071112190346/http://info.uah.edu/student_life/organizations/SAL/texts/latin/classical/tacitus/germania1.html|url-status=dead|archive-date=12 November 2007|title=De Origine et Situ Germanorum Liber by Tacitus Latin Text|date=12 November 2007}}</ref> [[Ptolemaj]] je v 2. stoletju našega štetja opisal Vislo kot mejo med [[Velika Germanija|Germanijo]] in [[Sarmatija|Sarmatijo]]. [[File:Piotrowski Śmierć Wandy.jpg|thumb|upright|''Smrt princese Wande'', Maximilian Piotrowski, 1859]] Reka Visla je bila nekoč povezana z reko [[Dneper]] in od tod s Črnim morjem preko [[Avgustovski prekop|Augustovskega prekopa]], tehnološkega čuda s številnimi zapornicami, ki so prispevale k njeni estetski privlačnosti. To je bila prva vodna pot v Srednji Evropi, ki je zagotavljala neposredno povezavo med dvema glavnima rekama, Vislo in [[Nemen]]om. Omogočala je povezavo s Črnim morjem na jugu preko kanala Oginski, reke Dneper, kanala Berezina in reke [[Zahodna Dvina]]. Pot Baltsko morje–Visla–Dneper–Črno morje s svojimi rekami je bila ena najstarejših trgovskih poti, [[Jantarjeva pot]], po kateri se je trgovalo z [[jantar]]jem in drugimi predmeti iz severne Evrope v Grčijo, Azijo, Egipt in drugod.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/tentativelists/2101/|title=The Augustów Canal (Kanal Augustowski) - UNESCO World Heritage Centre|first=UNESCO World Heritage|last=Centre|website=whc.unesco.org|access-date=13 August 2018}}</ref> [[File:Wislica grodzisko 20070825 1456.jpg|thumb|left|Tu je nekoč stala trdnjava Vistulanov v Wiślici]] Ustje Visle so v 7. in 8. stoletju naselili [[Stari Slovani]]. Na podlagi arheoloških in jezikoslovnih najdb se domneva, da so se ti naseljenci preselili proti severu ob reki Visli. To pa je v nasprotju z drugo hipotezo, ki jo podpirajo nekateri raziskovalci, ki pravijo, da so se [[Veleti]] premaknili proti zahodu od delte Visle. Številna zahodnoslovanska poljska plemena so v 8. stoletju oblikovala majhna gospostva, od katerih so se nekatera pozneje združila v večja. Med plemeni, navedenimi v listini bavarskega geografa iz 9. stoletja, so bili [[Vislani]] (''Wiślanie'') v južni Poljski. Njihovi glavni središči sta bili Krakov in Wiślica. Številne poljske legende so povezane z Vislo in začetki poljske državnosti. Ena najtrajnejših je tista o [[Princesa Vanda|princesi Vandi]] ''co nie chciała Niemca'' (ki je zavrnila Nemca).<ref name="kresy">{{navedi splet |author=Paul Havers |url=http://www.kresy.co.uk/wanda.html |title=The Legend of Wanda |publisher = www.kresy.co.uk |archive-url = https://web.archive.org/web/20120205055922/http://www.kresy.co.uk/wanda.html |archive-date=2012-02-05 |access-date = 31 March 2009}}</ref> Po najbolj priljubljeni različici, ki jo je populariziral zgodovinar iz 15. stoletja [[Jan Długosz]],<ref>{{navedi splet |author = Leszek Paweł Słupecki |url = http://sms.zrc-sazu.si/pdf/02/SMS_02_Slupecki.pdf |title = The Krakus' and Wanda's Burial Mounds of Cracow |publisher = sms.zrc-sazu.si |access-date = 31 March 2009}} p.84</ref> je Vanda, hči kralja [[Krakus]]a, po očetovi smrti postala kraljica Poljakov. Zavrnila je poroko z nemškim princem Rytigierjem (''Rüdigerjem''), ki je bil užaljen in vdrl na Poljsko, vendar je bil zavrnjen. Vendar je Vanda naredila samomor in se utopila v reki Visli, da bi zagotovila, da ne bo več napadel njene države. === Glavna trgovska pot === [[File:Tyniec Abbey.jpg|thumb|Benediktinski samostan [[Tyniec]] iz 11. stoletja stoji na Vislo]] Stoletja je bila reka ena glavnih trgovskih arterij Poljske, gradovi na njenih bregovih pa so bili zelo cenjena posest. Sol, les, žito in gradbeni kamen so bili med 10. in 13. stoletjem med blagom, ki so ga pošiljali po tej poti.<ref name="vistula_parczewski">{{cite encyclopedia |author1=Władysław Parczewski |author2=Jerzy Pruchnicki |url = http://www.britannica.com/EBchecked/topic/630787/Vistula-River |title = Vistula River |encyclopedia = Encyclopædia Britannica |access-date = 3 April 2009}}</ref> [[File:Czersk 25.jpg|thumb|Reka Visla v bližini gradu vojvode Mazovskega v Czersku]] V 14. stoletju je spodnjo Vislo nadzoroval [[Tevtonski viteški red]], ki ga je leta 1226 povabil [[Konrad I. Mazovski]], da bi mu pomagali v boju s poganskimi Prusi na meji svojih dežel. Leta 1308 so Tevtonski vitezi zavzeli grad Gdansk in pobili prebivalstvo.<ref>{{navedi splet |url = http://www.en.gdansk.gda.pl/about,2,12.html |title = History of the City Gdańsk |publisher = www.en.gdansk.gda.pl |access-date = 3 April 2009 |archive-date = 2012-10-17 |archive-url = https://web.archive.org/web/20121017123409/http://www.en.gdansk.gda.pl/about,2,12.html |url-status = dead }}</ref> Od takrat je dogodek znan kot ''pokol v Gdansku''. Red je podedoval [[Gniew]] od Sambora II. Pomeranskega in se tako uveljavil na levem bregu Visle. Številne kašče in skladišča, zgrajena v 14. stoletju, se razprostirajo na bregovih Visle.<ref name="vistula_mikulski">{{navedi splet|author = Krzysztof Mikulski|url = http://www.mowiawieki.pl/artykul.html?id_artykul=1634|title = Dzieje dawnego Torunia|publisher = www.mowiawieki.pl|access-date = 3 April 2009|language = pl|archive-url = https://web.archive.org/web/20110718121304/http://www.mowiawieki.pl/artykul.html?id_artykul=1634|archive-date = 18 July 2011|url-status = dead|df = dmy-all}}</ref> V 15. stoletju je mesto Gdansk pridobil velik pomen na baltskem območju kot središče trgovcev in trgovine ter kot pristaniško mesto. V tem času so okoliške dežele naselili Pomeranci, vendar je Gdansk kmalu postal izhodišče za nemško poselitev večinoma puste viselske dežele. Pred svojim vrhuncem leta 1618 se je trgovina povečala za faktor 20 od leta 1491. Ta dejavnik je razviden, če pogledamo tonažo žita, s katero se je trgovalo na reki v ključnih letih: 1491: 14.000; 1537: 23.000; 1563: 150.000; 1618: 310.000.<ref name="commonwealth_trade">{{navedi knjigo | author = Krzysztof Olszewski | title = The Rise and Decline of the Polish-Lithuanian Commonwealth due to Grain Trade| year = 2007 }} a: p. 6, b: p. 7, c: p. 5, d: p. 5</ref> [[File:Hogenberg View of Warsaw.jpg|thumb|Reka Visla v Varšavi ob koncu 16. stoletja. Desna stran prikazuje most Sigismunda Avgusta, ki ga je v letih 1568–1573 zgradil Erazm Cziotko (dolg cca 500 m).<ref>{{navedi splet |author = Jerzy S. Majewski |url = http://miasta.gazeta.pl/warszawa/1,97596,2049149.html |title = Most Zygmunta Augusta |publisher = miasta.gazeta.pl |date =29 April 2004 |access-date = 25 October 2009|language=pl}}</ref>]] V 16. stoletju je večina izvoženega žita zapuščala Poljsko skozi Gdansk, ki je zaradi svoje lege na koncu Visle in njenega pritoka ter zaradi svoje trgovske vloge v Baltskem morju postal najbogatejši, najbolj razvit in daleč največje središče obrti in proizvodnje ter najbolj avtonomno od poljskih mest. Na druga mesta je negativno vplival skoraj monopol Gdanska v zunanji trgovini. V času vladavine [[Štefan Báthory|Štefana Báthoryja]] je Poljska vladala dvema glavnima pristaniščema na Baltskem morju: Gdansk, ki je nadzoroval trgovino z reko Vislo in [[Riga|Rigo]], ki je nadzorovala trgovino z [[Zahodna Dvina|Zahodno Dvino]]. Obe mesti sta bili med največjimi v državi. Približno 70 % izvoza iz Gdanska je bilo žito. Žito je bilo tudi največje izvozno blago [[Republika obeh narodov|poljsko-litovske skupnosti]]. Obseg trgovanega žita se lahko šteje za dober in dobro izmerjen pokazatelj gospodarske rasti Skupnosti. [[File:Torun Merian 1641.jpg|thumb|left|Reka Visla (''Vistvla fluvivs'') v Torunu leta 1641]] Lastnik ''folwarka'' (''folwark'' je poljska beseda za kmetijo in kmetijsko podjetje, ki temelji predvsem na podložništvu), pogosto zelo velik. je običajno podpisal pogodbo z gdanskimi trgovci, ki so obvladovali 80 % te notranje trgovine, da so žito odpremili v Gdansk. Številne reke v Skupnosti so bile uporabljene za ladijski promet, vključno z Vislo, ki je imela relativno dobro razvito infrastrukturo, z rečnimi pristanišči in kaščami. Večina rečnega ladijskega prometa je potovala proti severu, prevoz proti jugu pa je bil manj donosen, [[barža|barže]] in [[splav]]i pa so se v Gdansku pogosto prodajali za les. Da bi zaustavila ponavljajoče se poplave na spodnji Visli, je pruska vlada v letih 1889–1895 zgradila umetni [[prekop]] približno 12 kilometrov vzhodno od Gdanska (nemško ime ''Danzig'') – znan kot (nemško ''Weichseldurchstich''; poljsko ''Przekop Wisły''), da bi zaustavila ponavljajoče se poplave na spodnji Visli, – ki je deloval kot velika zapornica, ki je preusmerila velik del toka Visle neposredno v Baltik. Zaradi tega je zgodovinski prekop Visle skozi Gdańsk izgubil velik del svojega toka in je bil pozneje znan kot ''Mrtva Visla'' (nemško ''Tote Weichsel''; poljsko ''Martwa Wisła''). Nemške države so pridobile popoln nadzor nad regijo v letih 1795–1812 (glej: [[Delitve Poljske]]), pa tudi med svetovnima vojnama v letih 1914–1918 in 1939–1945. [[File:Aleksander Gierymski, Święto Trąbek I.jpg|thumb|''Židovski praznik [[Roš hašana]]'' (poljsko ''Święto trąbek'') na bregovih Visle, Aleksander Gierymski, 1884]] Od leta 1867 do 1917 je ruska carska uprava po propadu [[Januarska vstaja|januarske vstaje]] (1863–1865) imenovala Poljsko kraljestvo ''Privislinsky krai''.<ref>''The name of the kingdom was changed to Privislinsky Krai, which was reduced to a tsarist province; it lost all autonomy and separate administrative institutions''. {{navedi knjigo | author = Richard C. Frucht | title = Eastern Europe: An Introduction to the People, Lands, and Culture | year = 2008 | publisher = ABC-CLIO | isbn = 978-1-57607-800-6 | url = https://books.google.com/books?id=lVBB1a0rC70C&q=Eastern+Europe:+An+Introduction+to+the+People,+Lands,+and+Culture }} p. 19</ref> Skoraj 75 % ozemlja medvojne Poljske je proti severu v Baltsko morje odmakala Visla (skupna površina porečja Visle znotraj meja Druge poljske republike je bila 180.300 km²), Nemen (51.600 km²), Odra (46.700 km²) in Zahodna Dvina (10.400 km²). [[File:Kierbedź Bridge (1900).jpg|thumb|''Most Kierbedź čez Vislo v Varšavi (ok. 1900)''. Ta okvirni most je zgradil Stanisław Kierbedź v letih 1850–1864. Leta 1944 so ga uničili Nemci.<ref>{{navedi splet|url=http://www.1944.pl/index.php?a=site_text&id=12147&se_id=12196 |title=SEPTEMBER 13, 1944 |publisher=www.1944.pl |access-date=25 October 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060523212618/http://www.1944.pl/index.php?a=site_text&id=12147&se_id=12196 |archive-date=23 May 2006 }}</ref>]] [[File:Wisla Poland 1939 Henryk Poddebski.jpg|thumb|Reka Visla v zdraviliškem mestu Wisła (1939) tik pred drugo svetovno vojno]] Leta 1920 je potekala odločilna bitka poljsko-sovjetske vojne [[Bitka pri Varšavi (1920)|Bitka pri Varšavi]] (včasih imenovana ''Čudež pri Visli''), ko so se sile [[Rdeča armada|Rdeče armade]] pod poveljstvom Mihaila Tuhačevskega približale poljski prestolnici Varšavi in bližnji [[Trdnjava Modlin|trdnjavi Modlin]] ob ustju reke. === Druga svetovna vojna === [[Poljska kampanja (1939)|Poljska septembrska kampanja]] je vključevala bitke za nadzor nad ustjem Visle in mesta Gdańsk blizu delte reke. Med invazijo na Poljsko (1939) so se po prvih bojih v Pomereliji ostanki poljske vojske Pomeranije umaknili na južni breg Visle. Po večdnevni obrambi [[Torunj|Toruńa]] se je vojska pod pritiskom splošne zaostrene strateške situacije umaknila južneje in sodelovala v glavni [[Bitka pri Bzuri|bitki pri Bzuri]].<ref name="chodakiewicz">{{navedi knjigo | author = Marek Jan Chodakiewicz | title = Between Nazis and Soviets: Occupation Politics in Poland, 1939–1947 | year = 1978 | publisher = Lexington Books | isbn = 978-0-7391-0484-2 | url = https://books.google.com/books?id=TvUErL-MnV8C }}</ref> Kompleks koncentracijskih taborišč [[Auschwitz]] je bil na sotočju rek Visle in Sole.<ref>the US Holocaust Memorial Museum, Holocaust Encyclopedia, Auschwitz Environs, Summer 1944, [http://www.ushmm.org/wlc/media_nm.php?lang=en&ModuleId=10005189&MediaId=306 online map] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090506223447/http://www.ushmm.org/wlc/media_nm.php?lang=en&ModuleId=10005189&MediaId=306 |date=6 May 2009 }}</ref> Pepel umorjenih žrtev Auschwitza so odvrgli v reko. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so bili vojni ujetniki iz nacističnega taborišča Stalag XX-B dodeljeni za rezanje ledenih blokov iz reke Visle. Led bi nato s tovornjakom vozili v lokalne pivnice. [[Varšavska vstaja (1944)|Varšavska vstaja leta 1944]] je bila načrtovana s pričakovanjem, da bodo sovjetske sile, ki so prispele med ofenzivo in so v polni moči čakale na drugi strani reke Visle, pomagale v bitki za Varšavo.<ref name="uprising">{{navedi splet |url=http://www.warsawuprising.com/timeline.htm |title=Warsaw Uprising of 1944 |publisher=www.warsawuprising.com |access-date=14 July 2008 |archive-date=2018-08-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180803215556/http://www.warsawuprising.com/timeline.htm |url-status=dead }}</ref> Vendar so Sovjeti razočarali Poljake, ustavili so svoje napredovanje pri Visli in v radijskih oddajah upornike označili za zločince.<ref>''The Uprising remained the ultimate symbol of Communist betrayal and bad faith for Poles.'' {{navedi splet |author=John Radzilowski |url=http://ww2db.com/battle_spec.php?battle_id=150|title=Warsaw Uprising |publisher=ww2db.com |access-date=25 March 2010}}</ref><ref>''The Warsaw Rising was termed a "criminal organization"'' {{cite journal | last = Radzilowski| first=John| title = Remembrance and Recovery: The Museum of the Warsaw Rising and the Memory of World War II in Post-communist Poland| url = https://archive.org/details/sim_public-historian_2009-11_31_4/page/143| year = 2009 | journal = The Public Historian | pages = 143–158 | volume = 31| issue = 4| doi = 10.1525/tph.2009.31.4.143}}</ref> V začetku leta 1945 je Rdeča armada v ofenzivi Vislo-Odra prečkala Vislo in pregnala nemški [[Wehrmacht]] mimo reke Odre v Nemčiji. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Vistula}} * {{osmrelation-inline|34392}} * {{GEOnet2|32FA87D047383774E0440003BA962ED3|Vistula}} * [https://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1623/hysj.51.5.799 History of floods on the River Vistula] ''History of floods on the River Vistula'' (Hydrological Sciences Journal) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Poljskem]] kd1fxfb3p85onrpa63jua4558i5wnww Klasična Grčija 0 98937 6753095 6181303 2026-09-20T11:55:58Z Erardo Galbi 166658 6753095 wikitext text/x-wiki [[File:Parthenon from south.jpg|thumb|270 px|Tempelj Partenon na atenski Akropoli]] {{Zgodovina Grčije}} '''Klasična doba''' je v [[Grška zgodovina|grški zgodovini]] obdobje od [[Grško-perzijske vojne|grške zmage nad Perzijci]] (479 pr. n. št.) do smrti [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] (323 pr. n. št.). Sledi [[Arhaična Grčija|arhaični dobi]].<ref>The "Classical Age" is "the modern designation of the period from about 500 B.C. to the death of Alexander the Great in 323 B.C." (Thomas R. Martin, ''Ancient Greece'', Yale University Press, 1996, p. 94).</ref> "Petdesetletje" ([[Stara grščina|starogrško]] πεντηκονταετία) na začetku klasične dobe je bilo [[zlata doba]] [[Atene|Aten]], ki so s svojo [[Delsko-atiška pomorska zveza|Delsko-atiško pomorsko zvezo]] bile vodilna sila Grčije. Doživele so tudi kulturni razcvet, ki je ponekod pojmovan kot vrhunec grške kulture. Umetnik [[Fidija]] je obnovil [[Atenska akropola|Atensko akropolo]]. V grški književnosti je prevladalo [[Atiška grščina|atiško narečje]]. Porast atenske moči je vodil v neizogiben konflikt s [[Antična Šparta|Šparto]] in [[Korint|Korintom]]. Spori so z izbruhom [[Peloponeška vojna|Peloponeških vojn]] (431—404 pr. n. št.) prerasli v spopad, v katerem so bile poražene Atene, vendar je bil uničujoč za celotno Grčijo. Kljub temu kulturni razvoj po vojnah ni izgubil zagona: delovala sta [[Platon]] in [[Aristotel]], utemeljitelja zahodne filozofije. Prav tako je še naprej deloval atenski komediograf [[Aristofan]]. Klasična Grčija je imela tako neizmeren vpliv na kasnejšo rimsko civilizacijo in na umetnost, znanost ter politično misel današnje zahodne civilizacije. Šparta po Peloponeških vojnah ni uspela dolgo ohraniti svoje prevlade nad Grčijo. Ponovno je velik vpliv v Grčiji pridobila [[Perzija]].<ref name="Warfare in the Ancient World">Brian Todd Carey, Joshua Allfree, John Cairns. [https://books.google.nl/books?id=3OSfBwAAQBAJ&pg=PT32&dq=persia+overran+modern+day+greece&hl=nl&sa=X&ei=N9Z0VffXHoqR7AbFhoOYDQ&ved=0CC4Q6AEwAg#v=onepage&q=persia%20overran%20modern%20day%20greece&f=false ''Warfare in the Ancient World''] Pen and Sword, 19 jan. 2006 ISBN 1848846304</ref> Tudi [[tebanska hegemonija]] (371—362 pr. n. št.) se je izkazala za kratkotrajno. Posamezne [[polis]], mestne države, so izgubljale moč in politični pomen. [[Makedonsko kraljestvo|Makedonija]], prej obrobna država na severu Grčije, se je pod [[Filip II. Makedonski|Filipom II.]] močno okrepila in z zmago [[Bitka pri Hajroneji|pri Hajroneji]] 338 pr. n. št. prevzela oblast nad Grčijo. Filipov sin Aleksander Veliki je z uspešnim vojaškim pohodom v letih 334—326 pr. n. št. osvojil celotno Perzijo in s tem postavil temelje [[Helenistično obdobje|helenističnega obdobja]], ki je sledilo njegovi smrti. == 5. stoletje pr. n. št. == {{glavni|Arhaična Grčija}} To stoletje se v glavnem proučuje z atenskega vidika, ker so Atene zapustile več zgodb, iger in drugih pisnih del kot druge [[polis|antične grške države]]. Z vidika atenske kulturne dediščine v klasični Grčiji je obdobje, ki se običajno sklicuje na 5. stoletje pr. n. št., nekoliko seglo v 4. stoletje pr. n. št.. S tem v zvezi je mogoče sklepati, da se je prvi pomemben dogodek tega stoletja zgodil leta 508 pr. n. št. s padcem zadnjega atenskega [[tiran]]a in [[Klejsten]]ovimi reformami. Širši pogled na celoten grški svet bi se lahko začel z [[jonski upor|jonskim uporom]] 500 pr. n. št., dogodkom, ki je povzročil prvi perzijski vpad leta 492 pr. n. št. Perzijci so bili poraženi leta 490 pr. n. št. Drugi perzijski vdor leta 481–479 pr. n. št. tudi ni bil uspešen kljub zasedbi večine sodobne Grčije (severno od [[Korintska ožina|Korintske ožine]]) pri ključni točki med vojno po [[Bitka pri Termopilah |bitki pri Termopilah]] in [[bitka pri Artemiziju|bitki pri Artemiziju]].<ref name="Aeschylus,Burian2009">{{navedi knjigo|author1=Aeschylus,|author2=Peter Burian|author3=Alan Shapiro|title=The Complete Aeschylus: Volume II: Persians and Other Plays|url=https://books.google.com/books?id=0kTiBwAAQBAJ&pg=PT18|date=17 February 2009|publisher=Oxford University Press|isbn=978-0-19-045183-7|page=18}}</ref> [[Delsko-atiška pomorska zveza |Delska zveza]] se je nato oblikovala pod atensko hegemonijo in kot atensko orodje. Presežki Atencev so povzročili več upora med zavezniškimi mesti, ki so jim ga vsilili sile, vendar je atenska dinamika končno prebudila [[Antična Šparta|Šparto]] in prinesla [[Peloponeška vojna|peloponeško vojno]] leta 431 pr. n. št. Po obeh vojnah je bilo kratko obdobje miru, potem se je z vojno spet odzvala Šparta. Atene so bile dokončno poražene leta 404 pr. n. št. in notranje atenske razprtije označujejo konec 5. stoletja pr. n. št. v Grčiji. Šparta je imela od vsega začetka sistem [[diarhija|diarhije]] (duumvirat, dvovladje). To je pomenilo, da je imela dva kralja, ki sta hkrati vladala. Vladarska položaja sta bila dedna, eden je pripadal agiadski in drugi evropontski dinastiji. Po legendi sta dedni veji teh dveh dinastij izvirali iz Evristena in Prokla, dvojčkov potomcev [[Herkul]]a. Po trojanski vojni so bili prepričani, da sta Šparto osvojili dve generaciji. == Atene pod Klejstenom == {{glavni|Klejsten}} Leta 510 pr. n. št. je špartanska vojska pomagala Atencem, da so strmoglavili svojega kralja, tirana Hipia, [[Pejzistrat]]ovega sina. [[Kleomen I.]], špartanski kralj, je postavil špartansko oligarhijo, ki jo je vodil Izagora. Toda njegov tekmec [[Klejsten]] jo je prevzel s podporo srednjega razreda in demokratov. Kleomen je posegel leta 508 in 506 pr. n. št., vendar ni mogel ustaviti Klejstena, ki so ga podprli Atenci. Vsem državljanom so bile s Klejstenovimi reformami zagotovljene enake politične pravice v ustanovah (čeprav so bili državljani le moški) in ustanovljen je bil [[ostrakizem]]. Svoboda govora je bila v demokraciji prvič uvedena v približno 130 ''[[dema]]h'', ki so postale osnovna državljanska enota. Deset tisoč državljanov je bilo članov eklezije, skupščine (ἐκκλησία, ''ekklesia''), ki jo je vodil svet naključno izbranih 500 državljanov. Mestna upravna geografija je bila preoblikovana, da bi ustvarili mešane politične skupine: ne bi jih povezovali lokalni interesi, povezani z morjem, mestom ali podeželjem, da njihove odločitve (npr. deklaracija o vojni) ne bi bile odvisne od geografskega položaja. Območje mesta je bilo razdeljeno v 30 ''tritij'' (tretjinskih delov): *10 tritij v obalni regiji (παρᾰλία, ''paralia'') *10 tritij v mestu (ἄστυ,''astu''), *10 tritij na podeželju (μεσογεία, ''mesogia''). Pleme je sestavljalo tri tritije, naključno izbrane, po eno iz vsake od treh skupin. Vsako pleme je zato vedno delovalo v interesu vseh treh delov. To je bila vrsta reform, ki so omogočile nastanek širše demokracije v 460-ih in 450-ih letih pr. n. št. == Perzijske vojne == {{glavni| Grško-perzijske vojne}} [[File:Map Greco-Persian Wars-en.svg|thumbnail|Karta prve faze grško-perzijskih vojn (500–479 pr. n. št.)]] V [[Jonija|Joniji]] (sodobna egejska obala Turčije) grška mesta, kot sta bili [[Milet]] in [[Halikarnas]], niso mogla ohraniti svoje neodvisnosti in so sredi 6. stoletja pr. n. št. prešla pod vladavino [[Ahemenidsko cesarstvo|ahemenidskega cesarstva]]. Leta 499 pr. n. št. so se Grki v [[jonski upor|jonskem uporu]] dvignili, Atene in nekatera druga grška mesta pa so poslala pomoč, a so bili hitro poraženi 494 pr. n. št. v [[Bitka pri Lade|bitki pri Ladi]]. [[Anatolija]] se je vrnila pod perzijski nadzor. Leta 492 pr. n. št. je perzijski general Mardonij vodil vojsko prek [[Trakija|Trakije]] in [[Antična Makedonija|Makedonije]]. Zmagal je in si podredil vse po vrsti, toda bil je ranjen in prisiljen, da se je vrnil v Malo Azijo. Poleg tega je flota z okoli 1200 ladjami, ki so spremljale Mardonija na pohodu, uničila nevihta ob obali [[Sveta gora Atos|gore Atos]]. Kasneje sta generala Artafernes in Datis vodila uspešno pomorsko ekspedicijo proti Egejskim otokom. V 490 pr. n. št. je [[Darej I.|Darej Veliki]], ki je zatiral jonska mesta, poslal perzijsko floto, da bi kaznoval Grke (zgodovinarji ne vedo, koliko je bilo vojakov, zapisi se razlikujejo od 18.000 do 100.000). Prišli so v Atiko, ker so nameravali zavzeti Atene, a jih je v [[Bitka na Maratonskem polju|maratonski bitki]] premagala grška vojska z 9000 atenskimi [[hoplit]]i in 1000 Platajci, ki jih je vodil atenski general Miltiad. Perzijska flota je nadaljevala pot v Atene, vendar se je, ko jih je zagledala, odločila, da ne bo poskusila napasti. Leta 480 pr. n. št. je. Darejev naslednik [[Kserks I.]] sem poslal veliko močnejšo silo 300.000 po kopnem s 1207 ladjami v podporo prek dvojnega [[Pontonski most |pontonskega mosta]] čez [[Dardanele|Helespont]]. Ta vojska je zavzela Trakijo, preden se je spustila v [[Tesalija|Tesalijo]] in [[Beocija|Beocijo]], medtem ko je perzijska mornarica ščitila obalo in obnavljala kopenske enote. Grška flota je medtem hitela, da bi blokirala rt Artemizij. Po zamudi [[Leonidas]]a I., špartanskega kralja iz dinastije Agiadov, v [[Bitka pri Termopilah|bitki pri Termopilah]] (znana bitka, v kateri se je 300 Špartancev spopadlo s celotno perzijsko vojsko), se je Kserks prebil v Atiko in zavzel Atene. Kasnejša [[bitka za Artemizij]] je omogočila zajetje Evboje, ki je pod perzijskim nadzorom pripeljala večino celinske Grčije severno od [[Korintska ožina|Korintske ožine]]. Atenci so evakuirali mesto Atene po morju pred Termopilami in pod poveljstvom [[Temistokles|Temistokla]] porazili perzijsko floto v [[Bitka pri Salamini|bitki pri Salamini]]. Leta 483 pr. n. št. v obdobju miru med obema perzijskima vdoroma je bila v Lavrionu (majhno gorsko območje v bližini Aten) odkrita žila srebrove rude, izkopali so ga na stotine [[Atiški talent |talentov]] in ga uporabili za gradnjo 200 vojaških ladij za boj proti ajginskim piratom. Leto kasneje so Grki pod Špartancem [[Pavzanij (špartanski vojskovodja) |Pavzanij]]em premagali perzijsko vojsko pri [[Bitka pri Platajah |Platajah]]. Perzijci so se nato začeli umikati iz Grčije in nikoli več niso poskusili napasti. Atenska flota se je nato obrnila nad Perzijce z Egejskega morja, odločno premagala svojo floto v [[Bitka pod Mikalom|bitki pod Mikalom]]. Leta 478 pr. n. št. je flota zajela [[Bizanc]]. V tistem času so Atene vključile vse otoške države in nekatere celinske v zavezništvo, imenovano [[Delsko-atiška pomorska zveza]], ker je bila njena zakladnica shranjena na svetem otoku [[Delos]]. Špartanci, čeprav so se udeležili vojne, so se pozneje umaknili, s čimer so Atenam omogočili vzpostavitev nesporne pomorske in gospodarske moči. [[File:Greece alliances 431bc.jpg|thumb|444px|Mesta na začetku peloponeške vojne]] == Peloponeška vojna == {{glavni|Peloponeška vojna}} === Izvor Delske in Peloponeške zveze === Leta 431 pr. n. št. se je začela vojna med Atenami in Šparto. To ni bila le vojna med dvema mestoma, temveč med dvema zvezama ali ligama mestnih držav: [[Delsko-atiška pomorska zveza|Delsko zvezo]], ki so jo vodile Atene, in Peloponeško zvezo, ki jo je vodila Šparta. ==== Delsko-atiška pomorska zveza ==== Delsko-atiška pomorska zveza (v nadaljevanju delska zveza) je zrasla zaradi potrebe po sestavi enotne fronte vseh grških mestnih držav proti perzijskemu napadu. Leta 481 pr. n. št. so grške mestne države, vključno s Šparto, organizirale prvi niz "kongresov", na katerih so si prizadevali združiti vse grške mestne države proti nevarnosti drugega perzijskega vdora.<ref>Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 31.</ref> Koalicija, ki je nastala na prvem kongresu, je bila imenovana Helenska zveza in je vključevala Šparto. Perzija je s Kserksom napadla Grčijo septembra 481 pr. n. št., a je atenska mornarica premagala perzijsko. Perzijske kopenske sile so leta 480 pr. n. št. ovirale mnogo manjše sile 300 Špartancev, 400 Tebancev in 700 moških iz beocijske Tespije v bitki pri Termopilah.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'' (Charles Scribner's Sons: New York, 1966) pp. 244-248.</ref> Perzijci so Grčijo zapustili leta 479 pr. n. št. po porazu pri Platajah.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 249.</ref> Pri Platajah je bila zadnja bitka s Perzijci, saj po njej nikoli več niso poskušali napasti Grčije. Ko ni bilo več zunanje grožnje, so se pojavile razpoke na združeni fronti helenske zveze.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 254.</ref> Leta 477 so Atene postale priznane kot vodja koalicije mestnih držav, ki niso vključevale Šparte. Ta koalicija se je srečala in uredila svoj odnos v svetem mestu Delos.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 256.</ref> Tako je zveza prevzela ime Delska zveza. Njen uradni namen je bil osvoboditi grška mesta, ki so bila še pod Perzijo.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 255.</ref> Vse očitnejše je postajalo, da je Delska zveza resnično vodja atenskega imperializma na celotnem Egejskem morju.<ref>Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 44.</ref> ==== Peloponeška (ali Špartanska) zveza ==== Nastala je tekmovalna koalicija grških mestnih držav okoli Šparte in postala pomembnejša, ker se je zunanja perzijska grožnja umirila. Ta koalicija je znana kot Peloponeška zveza. V nasprotju s Helensko in Delsko zvezo ni bila odgovor na nobeno zunanjo grožnjo: bila je nepremagljivo orodje špartanske politike, katere cilj sta bila varnost Šparte in prevlada Špartancev nad polotokom [[Peloponez]].<ref name=kagan10>Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 10.</ref> Nastanek zveze je povezan s sporom Šparte in [[Argos]]a, drugega mesta na polotoku Peloponez. V 7. stoletju pr. n. št. je Argos prevladoval na polotoku. Tudi v začetku 6. stoletja so njegovi prebivalci poskušali nadzorovati severovzhodni del polotoka. Vzpon Šparte v 6. stoletju je povzročil spor z Argosom, vendar pa je z osvajanjem peloponeškega mesta Tegej leta 550 pr. n. št. in poraza Argijcev leta 546 pr. n. št. špartanski nadiral začel segati precej čez meje Lakonije. === Tridesetletni mir === [[File:Athenian empire 450.jpg|thumb|444px|Atenski imperij]] Ko sta se koaliciji povečali, so nastali različni interesi. Pod vplivom kralja Arhidama II. (Evripontidi iz Šparte od 476 do 427 pr. n. št.) je Šparta v poznem poletju ali zgodnji jeseni leta 446 pr. n. št. podpisala ''tridesetletni mir'' z Atenami. Ta pogodba je začela veljati naslednjo zimo leta 445 pr. n. št.<ref>Donald Kagan, ''The Outbreak of the Peloponnesian War'', p. 128.</ref> V skladu s to pogodbo je bila Grčija uradno razdeljena na dve veliki močni območji. Državi Šparta in Atene sta se strinjali, da ostaneta v lastnem močnem pasu in se ne vmešavata v druge. Kljub ''tridesetletnemu miru'' je bilo jasno, da je vojna neizogibna. Šparta je bila do 221 pr. n. št. diarhija z dvema kraljema, ki sta hkrati vladala mestni državi. Ena veja dednih kraljev je bila iz dinastije Evropontidov, medtem ko je bil drugi kralj iz dinastije Agiadov. S podpisom tridesetletne mirovne pogodbe je Arhidam II. uspešno preprečil, da bi se Šparta zapletla v vojno s svojimi sosedi. Toda ko je zmagala močna vojaška stranka, je bil leta 431 pr. n. št. Arhidam prisiljen v vojno z Delsko zvezo. Ko je 427 pr. n. št. Arhidam II. umrl, je zavladal njegov sin Agis II.<ref name=plutarch26>Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 26.</ref> === Vzroki za peloponeško vojno === Neposredni vzroki za peloponeško vojno se razlikujejo od zapisa do zapisa. Najverjetnejši so trije vzroki, ki sta jih navajala starodavna zgodovinarja [[Tukidid]] in [[Plutarh]]. Pred vojno sta [[Antični Korint|Korint]] in ena njegovih kolonij, [[Krf|Korkira]] (današnji Krf), začela leta 435 pr. n. št. vojno, da bi si pridobila novo korkirsko kolonijo Epidamnos. Šparta se ni hotela vplesti v spor in je pozvala k njegovi rešitvi. Leta 433 pr. n. št. si je Korkira prizadevala za atensko pomoč. Znano je, da je bil Korint star sovražnik Aten. Da bi Korkira spodbudila Atene, da bi se vmešale v spor, je poudarjala, kako koristni bi bili prijateljski odnosi, če se upošteva strateška lega same Korkire in kolonije Epidamnos na vzhodni obali Jadranskega morja. Poleg tega je Korkira obljubila, da bi Atene lahko uporabljale njihovo mornarico, tretjo največjo v Grčiji. To je bila preveč dobra ponudba, da bi Atene zavrnile ponudbo in so podpisale obrambno zavezništvo s Korkiro. Naslednje leto, leta 432 pr. n. št., so se Korint in Atene prerekale zaradi nadzora nad Potejdajo (v bližini današnje Nove Potejdaje), kar je sčasoma povzročilo, da so Atenci začeli oblegati Potejdajo. Od leta 434 do 433 pr. n. št. so Atene izdale Megarski ukaz, vrsto odlokov z gospodarskimi sankcijami za [[Megara|Megaro]]. Peloponeška zveza je obtožila Atene, da je s temi ukrepi kršila ''tridesetletni mir'', zato je Šparta uradno napovedala vojno Atenam. Mnogi zgodovinarji menijo, da so to le neposredni vzroki za vojno. Temeljni vzrok je bil verjetno naraščajoča zamera Šparte in njenih zaveznikov nad prevlado Aten nad grškimi zadevami. Vojna je trajala 27 let, deloma zato, ker so se Atene (pomorske sile) in Šparta (kopenske vojaške sile) težko spopadale med seboj. == 4. stoletje pr. n. št. == {{glavni|Špartanska nadvlada|Tebanska nadvlada}} [[File:Funerary stele of Thrasea and Euandria Antikensammlung Berlin 01.jpg|thumb|300px|Relief z nagrobnika Trazea in Evandrije iz Aten, 375–350 pr. n. št., Pergamonski muzej, Berlin]] Po končani peloponeški vojni je Šparta postala gospodarica Grčije, vendar pa se ta vloga ni skladala z ozkim gledanjem elite špartanske vojske.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 305.</ref> V nekaj letih je demokratična stranka ponovno dobila moč v Atenah in v drugih mestih. Leta 395 pr. n. št. so vladarji odstranili Lizandra, Šparta pa je izgubila pomorsko nadvlado. Atene, Argos, Tebe in Korint, zadnji dve špartanski zaveznici, sta izpodbijali prevlado Šparte v [[korintska vojna|korintski vojni]], ki se je končala 387 pr. n. št. Istega leta je Šparta šokirala Grke tako, da je s Perzijo sklenila [[Antalkidov mir]]. Sporazum je zajemal grška mesta Jonije in Cipra, ki so prestopila po sto letih grških zmag k Perziji. Šparta je nato poskušala še bolj oslabiti moč Teb, kar je pripeljalo do vojne, v kateri so se Tebe povezale s svojim starim sovražnikom Atenami. Tebanska generala Epaminondas in Pelopidas sta zmagala pri Levktri (371 pr. n. št.). Končala se je špartanska nadvlada in začela se je prevlada Teb, vendar so si Atene povrnile veliko svoje nekdanje moči, tako da je bila prevlada Teb kratka. S smrtjo Epaminonda v Mantineji (362 pr. n. št.) je mesto izgubilo največjega voditelja, njegovi nasledniki pa so začeli neučinkovito desetletno vojno s Fokido (antična regija). Leta 346 pr. n. št. so Tebanci prosili Filipa II. Makedonskega, da bi jim pomagal v boju proti Fokidi, tako da so se Makedonci prvič vmešali v grške zadeve.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', pp. 319-320</ref> Peloponeška vojna je bila radikalna prelomnica za grški svet. Pred 403 pr. n. št. so bile razmere jasnejše z Atenami in njenimi zavezniki (območje prevlade in stabilnosti z mnogimi otoškimi mesti, ki so uživala pomorsko zaščito Aten) ter drugimi državami zunaj velike atenske države. Viri to atensko nadvlado prikazujejo kot zatiralsko in neugodno. Po letu 403 pr. n. št. so stvari postale bolj zapletene. Številna mesta so poskušala ustvariti podobne države, ki bi vladale drugim, a so bile kratkotrajne. Prvi od teh preobratov je Atenam že leta 390 pr. n. št. omogočil, da so se ponovno uveljavile kot glavna oblast, a niso ponovno dosegle svoje nekdanje slave. === Padec Šparte === Šparta je bila močna država, a kratkotrajna. Leta 405 pr. n. št. so bili Špartanci gospodarji vseh atenskih zaveznikov in samih Aten, njihova moč je bila nepojmljiva. Do konca stoletja pa niso mogli braniti niti svojega mesta.<ref>Plutarch, ''The Age of Alexander'', p. 28.</ref> ==== Ustanovitev špartanske države ==== Vprašanje, kako reorganizirati atensko državo kot del špartanske, je spodbudilo vročo razpravo med državljani Šparte. Admiral Lizander se je zavedal, da bi jo morali Špartanci obnoviti tako, da bi imela Šparta koristi od tega. Lizander je bil preveč ponosen, da bi poslušal nasvete drugih. Špartanski zakon je pred tem zasebnikom prepovedal uporabo vseh plemenitih kovin, pri čemer so transakcije potekale s težkimi železnimi [[Ingot|ingoti]] (ki običajno odvračajo od kopičenja) in vse plemenite kovine so postale državna last. Brez podpore Špartancev so Lizandrove novosti začele veljati in mu prinesle veliko dobička, na Samosu so na primer prirejali festivale, ki so se imenovali lizandrski. [[File:Libation goddess Met 1979.11.15.jpg|thumb|left|200px| Kiliks iz Atike prikazuje boginjo in pitno daritev, 470 pr. n. št., keramika, tehnika bele podlage]] Špartanci ga niso marali, niti njegovih naslednikov. Po letu 403 pr. n. št. niso več podpirali njegovih ukazov. Agezilaj je prišel na oblast po nesreči v začetku 4. stoletja pr. n. št.. V nasprotju z drugimi kralji iz Šparte je imel špartansko izobrazbo. Špartanci so odkrili zaroto proti zakonom mesta, ki jo je izvedel Kinadon, in ugotovili, da je država v veliki nevarnosti. Agezilaj je bil dober politik, velik domoljub, pogumen vojskovodja, uspešen je bil v boju proti Perzijcem. Perzijci so igrali na dve strani, podprli so Šparto pri obnovi mornarice, hkrati pa financirali Atence, ki so uporabljali perzijsko denarno pomoč za obnovo svojih [[Dolgo obzidje, Pirej |dolgih zidov]] (uničenih leta 404 pr. n. št.) ter obnovitev flote, tako da so dosegli številne zmage. V večini prvih let svojega vladanja se je Agezilaj boril proti Perziji v Egejskem morju in v Mali Aziji. Leta 394 pr. n. št. pa je špartanska oblast odredila, naj se vrne v celinsko Grčijo. Medtem ko je imel Agezilaj velik del vojske v Mali Aziji, so špartanske sile, ki so varovale domovino, napadle koalicijske sile pod vodstvom Korinta. V bitki pri Haliartu so Špartance porazile sile Teb. Še huje, Lizander, glavni vojaški vodja Šparte, je bil med bitko ubit. To je bil začetek korintske vojne (395–387 pr. n. št.). Po teh dogodkih je Agezilaj prišel iz Male Azije nazaj čez Helespont, Trakijo nazaj proti Grčiji. V bitki pri Koroneji sta Agezilaj in njegova špartanska vojska premagala Tebe. Med vojno je Korint podpiral koalicijo tradicionalnih špartanskih sovražnikov: Argos, Atene in Tebe. Ko je vojna postala gverilska, je Šparta ugotovila, da se ne more boriti na dveh frontah in se je zato odločila za zavezništvo s Perzijo. Dolga korintska vojna se je končala z ''Antalkidovim mirom'', po katerem je kralj Perzije [[Artakserks II.]] sklenil pogodbo miru z različnimi mestnimi grškimi državami, s čimer so razpadle vse zveze. Čeprav so nekatere mestne države to imele za neodvisnost, je bil učinek enostranske pogodbe zelo ugoden za perzijsko cesarstvo.<ref>Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', pp. 33 to 45.</ref> Korintska vojna je pokazala dinamiko v Grčiji. Medtem ko so se Atene in Šparta medsebojno izčrpavale, so Tebe dosegle prevladujoč položaj med različnimi grškimi mestnimi državami. ==== Antalkidov mir ==== Leta 387 pr. n. št. je perzijski kralj izdal ukaz, po katerem so se ohranili grška mesta Male Azije in Ciper ter neodvisnost grških egejskih mest, razen mest Limnos, Imbros in Skiros, ki so pripadla Atenam.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', pp. 307-308.</ref> Razdrl je obstoječe zveze in prepovedal oblikovanje novih. Medtem ko je bil Artakserks II. porok miru, je bila Šparta zastopnica Perzije pri uveljavljanju miru. Za Perzijce je ta dokument znan kot kraljev mir, za Grke pa kot ''Antalkidov mir'', po Antalkidu, ki je bil kot pogajalec poslan v Perzijo. Šparta je bila zaskrbljena zaradi razvoja tesnejših vezi med Atenami in Perzijo. ==== Špartansko posredovanje ==== Po drugi strani pa je ta mir prinesel nepričakovane posledice. V skladu z njim je bila leta 386 pr. n. št. razpuščena Beocijska zveza ali konfederacija, v kateri so prevladovale Tebe, mesto, ki je bilo sovražno za špartansko hegemonijo. Šparta je obsežno posredovala v [[Epir]]u in na severu Grčije, kar je povzročilo zajetje tebanske [[citadela Kadmeja|trdnjave Kadmeje]] po vojnem pohodu na [[Halkidika|Halkidiki]] in zajetju Olinta. Bil je tebanski politik, ki je predlagal špartanskemu generalu Fojbidu, naj Šparta sama osvoji Tebe. Napad Špartancev je bil uspešen in Tebe so bile pod nadzorom. ==== Spopad s Tebami ==== Leta 378 pr. n. št. je špartanski nadzor prekinila ljudska vstaja v Tebah. Drugod v Grčiji so se špartanski hegemoniji uprli, ko je Sfodrias, drugi špartanski general, poskušal nepričakovano napasti Pirej. Zaradi tega je moral na sodišče, ki pa ga je oprostilo. Poskus napada je sprožil povezavo med Atenami in Tebami. Naraščajoči duh upora proti Šparti je prav tako spodbudil Tebe, da so poskusili obnoviti nekdanjo beocijsko konfederacijo. V Beociji sta voditelja Tebancev Pelopidas in Epaminondas reorganizirala vojsko in začela osvobajati mesta špartanskih vojakov in ta mesta vključila v oživljeno zvezo. Pelopidas je zmagal v bitki pri Tegiri leta 375 pr. n. št. proti veliko večji špartanski vojski.<ref>Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 83.</ref> Atene so ponovno začele utrjevati svoj položaj z ustanovitvijo druge atenske zveze. Pozornost je bila usmerjena na rastočo moč Teb, ko je začela posegati v politične zadeve sosede Fokide in še posebej, ko so Tebe leta 375 pr. n. št. razrušile mesto Plataje, dolgoletnega zaveznika Aten. Uničenje Plataj je Atene spodbudilo, da so se istega leta pogajale o zavezništvu s Šparto proti Tebam. Leta 371 je tebanska vojska, ki jo je vodil Epaminondas, krvavo porazila špartanske sile v bitki pri Levktri. Šparta je izgubila velik del svoje vojske, 400 od svojih 2000 vojakov. Ta bitka je bila prelomnica v grški zgodovini. Zmaga Epaminonda je končala dolgo zgodovino špartanskega vojaškega ugleda in prevlade nad Grčijo in obdobja špartanske hegemonije je bilo konec. Niso pa je nadomestile Tebe, ampak Atenci. === Vzpon Aten === [[File:View of Hephaisteion of Athens in 2008 2.jpg|thumb|300px|Hefajstov tempelj na Atenski agori, zgrajen 449–415 pr. n. št.]] {{glavni|klasične Atene}} ==== Financiranje zveze ==== Pomembno je bilo izbrisati slabe spomine nekdanje zveze. Njen finančni sistem ni bil sprejet, ne da bi bil plačan prispevek. Namesto tega so uporabili neprave prispevke in ko so Atene in njeni zavezniki potrebovali vojake, zbrane za natančen razlog, so prišli čim prej. Ti prispevki niso bili odvedeni v Atene, v primerjavi s sistemom iz 5. stoletja pr. n. št. zveza ni imela centralne državne blagajne, temveč so bili namenjeni Atencem. Atenci so morali sami prispevati k zavezništvu (''eisfora''). Plačilo so preoblikovali tako, da je bil davek plačan vnaprej, najbogatejši so morali plačati celotno vsoto davka, povrnili so jim ga drugi vplačniki. Ta sistem je bil hitro sprejet v ''liturgijo'' (beseda liturgija izhaja iz starogrškega izraza λειτουργία, ''leitourgia'', kar pomeni 'delo za ljudstvo', je dobesedni prevod dveh besed ''litos ergos'' ali ''javna storitev''. Po izvoru je označeval ponudbo bogatih Grkov ljudem ter s tem polisom in državi). ==== Atenska hegemonija je ustavljena ==== Ta zveza je nastala zaradi tedanjih zahtev. V osnovi pa se je stanje v primerjavi s 5. stoletjem pr. n. št. bolj malo spremenilo, saj so atenski generali počeli, kar so želeli in lahko dobili sredstva iz zveze. Zavezništvo z Atenami je bilo spet neprijetno in zavezniki so se pritoževali. Glavni razlogi za morebiten neuspeh so bili strukturni. Ta zveza je bila ustanovljena le iz strahu pred Šparto, ki je po njenem padcu leta 371 pr. n. št. izhlapel, ko je zveza izgubila svoj edini razlog. Atenčani niso imeli več sredstev za izpolnjevanje svojih želja in težko so financirali lastno mornarico, kaj šele celotno zavezništvo. Zato niso mogli ustrezno braniti svojih zaveznikov. Tako je lahko [[tiran]] Fera nekaznovano uničil številna mesta. Od leta 360 pr. n. št. so Atene izgubile svoj ugled kot nepremagljive, številni zavezniki (kot sta [[Bizanc]] in [[Naksos]] v 364 pr. n. št.) so se odločili za odcepitev. Leta 357 pr. n. št. se je upor proti zvezi širil in med 357 in 355 pr. n. št. so se Atene morale soočiti z vojno proti svojim zaveznikom. Zanjo je bilo odločilno posredovanje perzijskega kralja v obliki ultimata Atenam. Zahteval je, da Atene priznajo neodvisnost zaveznic, zagrozil je, da bo Perzija poslala 200 [[Triera |trirem]] proti Atenam. Atene so se morale odreči vojni in zapustiti konfederacijo, vedno bolj so bile oslabljene in s tem je bilo konec atenske nadvlade. === Tebanska hegemonija – začasna in brez prihodnosti === ==== 5. st. pr. n. št. Beocijska konfederacija (447–386 pr. n. št.) ==== To ni bil prvi poskus tebanske nadvlade, Tebe so bile najpomembnejše mesto Beocije in središče prejšnje konfederacije iz leta 447, ki se je ponovno uprla leta 386. Konfederacija iz 5. stoletja je znana iz [[papirus]]a, najdenega v Oksirinhu (''Oksirinhijski papirusi''). Tebe so vodile in vzpostavile sistem, v katerem so bili stroški razdeljeni med različna mesta konfederacije. Državljanstvo je bilo opredeljeno glede na bogastvo, Tebe so štele 11.000 dejavnih državljanov. Konfederacija je bila razdeljena na 11 okrožij, od katerih vsaka zagotavlja zveznega sodnika, imenovanega "beotarh", določeno število članov sveta, 1000 hoplitov in 100 konjenikov. Od 5. st. pr. n. št. bi zveza lahko sestavila pehotno silo 11.000 moških, poleg elitnega korpusa in lahke pehote, ki je štela 10.000. Vendar je njihova resnična moč izhajala iz 1100 konjenikov pod vodstvom zveznega sodnika, neodvisnega od lokalnih poveljnikov. Imela je tudi majhno ladjevje, ki je sodelovalo v peloponeški vojni, tako da je zagotovilo 25 trirem za Šparto. Ob koncu spora je flota sestavljala 50 trirem in jo je vodil "navarh". Vse to je pomenilo, da je pomembna sila, da so Špartanci z veseljem sprejeli, da bo beocijska konfederacija s kraljevim mirom ukinjena. Propad zveze ni trajal dolgo, v tridesetih letih so jo Tebanci (ki so izgubili Kadmejo v Šparti leta 382 pr. n. št.) preoblikovali. ==== Ponovna oživitev Teb ==== Pelopidas in Epaminondas sta v Tebah ustanovila demokratične organe, podobne kot so jih poznali v Atenah. Tebanci so oživili naslov "beotarh", izgubljen v perzijskem ''kraljevem miru'', in z zmago pri Levktri in uničenjem špartanske moči sta dosegla svoj namen, to je obnovitev konfederacije. Epaminondas se je znebil Šparti naklonjenih oligarhov in jih nadomestil z demokrati, naklonjenimi Tebam, gradil mesta in obnovil številne uničene. Prav tako je podprl obnovo mesta Mesana, zahvaljujoč vdoru v Lakonijo, ki mu je omogočil, da je osvobodil [[Heloti |helote]] in jim dodelil Mesano za glavno mesto. Na koncu se je odločil, da bo sestavil majhne konfederacije po vsem Peloponezu, ki so sestavljale arkadijsko zvezo. ==== Spor med Atenami in Tebami ==== Beocijska zveza je bila močna, kar pojasnjuje težave Aten z njenimi zavezniki v drugi atenski zvezi. Epaminondu je uspelo prepričati rojake, da zgradijo floto s 100 triremami, da bi pritiskali na mesta, da zapustijo atensko zvezo in vstopijo v Beocijsko pomorsko zvezo. Epaminondas in Pelopidas sta prenovila tebansko vojsko z uvedbo novih in učinkovitejših sredstev za boj. Tebanska vojska je tako lahko preživela dan pred koalicijo drugih grških držav v bitki pri Levktri leta 371 pr. n. št. in bitki pri Mantineji leta 362 pr. n. št. Šparta je še vedno ostala pomembna in močna. Nekatera mesta, povezana s Šparto, pa so se obrnila proti njej zaradi Teb. Leta 367 pr. n. št. sta Šparta in Atene k Artakserksu II., kralju Perzije, poslale odposlance, ki so si prizadevali, da bi Artakserks ponovno razglasil grško neodvisnost in enostranski skupen mir, tako kot je to storil že pred 20 leti. Špartanci in Atenci so upali, da se bo zgodilo podobno kot takrat z novo izjavo o podobnem "kraljevem miru". Tebe pa so poslale Pelopida, da bi dosegel nasprotno. Pelopidas in tebanski diplomati se velikega kralja prepričali, da so Tebe in Beocijska zveza najboljši zastopniki perzijskih interesov v Grčiji in naj ne razglasi novega kraljevega miru. Tako so bili Atenci in Špartanci spet odvisni od lastnih sredstev. Tebe so medtem razširile svoj vpliv čez meje Beocije. Leta 364 pr. n. št. je Pelopidas v bitki pri Kinoskefalah v jugovzhodni Tesaliji v severni Grčiji premagal Aleksandra iz Fer. Med vojno je bil Pelopidas ubit.<ref>Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 99.</ref> Leta 362 pr. n. št. je Epaminondas vodil tebansko vojsko proti koaliciji atenskih, špartanskih, elidskih, mantinejskih in ahajskih sil. Bitka se je odvijala pri Mantineji. Tebanci so zmagali, toda veselje je bilo kratko, ker je Epaminondas umrl v bitki. Kljub zmagi Tebanci niso posegli na Peloponez. Ta dogodek se obravnava kot prelom v grški zgodovini. [[Ksenofont]] je končal svojo zgodovino grškega sveta na tej točki, leta 362 pr. n. št.. Konec tega obdobja je bil še bolj zmeden od njegovega začetka. Grčiji ni uspelo in po mnenju Ksenofonta zgodovina grškega sveta ni več razumljiva. Zamisel o hegemoniji je izginila. Od 362 pr. n. št. naprej ni bilo več nobenega mesta, ki bi lahko v Grčiji izvajalo hegemonsko moč. Špartanci so bili močno oslabljeni, Atenci niso mogli več upravljati svoje mornarice in po letu 365 niso imeli več zaveznic. Tebe so imele le kratkotrajno prevlado, lahko so premagovali Šparto in Atene, niso pa bil več pomembna sila v Mali Aziji. Posredovale so tudi druge sile, kot je perzijski kralj, ki se je s tihim dogovorom imenoval za gospodarja grških mest. Ta položaj je okrepil spore in širile so se državljanske vojne v konfederalnem okviru, kar je bil sprožilec za vojne, ena vojna je pripeljala do druge, vsaka je bila daljša in bolj krvava od prejšnje in tega ni bilo mogoče ustaviti. Sovražniki so celo pozimi leta 370 pr. n. št. vdrli v Lakonijo. === Vzpon Makedonije === {{glavni|Vzpon Makedonije}} [[File:Hetairos Macedonicus.jpg|thumb|200px|Tesalijski konjenik na Aleksandrovem sarkofagu, pozno 4. st. pr. n. št. (Carigrajski arheološki muzej)]] [[File:Vergina royal tomb - fresco3.jpg|200px|thumb|Stenska slika kočije iz makedonske kraljeve grobnice v Vergini, pozno 6. st. pr. n. št.]] Tebe so si prizadevale ohraniti svoje stališče, dokler jih ni končno zasenčila naraščajoča moč [[Antična Makedonija|Makedonije]] leta 346 pr. n. št. Odločno vodstvo Makedonije se je začelo leta 359 pr. n. št., ko je Filip Makedonski postal regent za svojega nečaka [[Amintas IV. Makedonski|Aminta]]. V kratkem času je bil Filip priznan kot kralj [[Filip II. Makedonski]] z nasledstvom prestola z lastnimi dediči. Filip II. je med svojim vladanjem utrdil svojo oblast nad Makedonijo. To je bilo do leta 359 pr. n. št., ko se je Filip začel ukvarjati s širjenjem makedonskega vpliva v tujini. Sanje o vračanju slave Grčije z osvoboditvijo vseh grških dežel perzijske nadvlade je bilo že v tem zgodnjem obdobju živo.<ref>Harold Lamb, ''Alexander of Macedon'', p. 76.</ref> [[File:Silver tetradrachm obverse Philip II CdM Paris Armand-Valton315.jpg|thumb|left|170px|Filip II. Makedonski – srebrna tetradrahma]] Pod Filipom II. (359–336 pr. n. št.) se je Makedonija razširila na ozemlje [[Peonija|Pajonije]], [[Trakija|Trakije]] in [[Iliri|Ilirije]].<ref name="Carl Roebuck p. 317">Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 317.</ref> Leta 358 pr. n. št. se je Filip združil z Epirom v svoji vojni proti Iiriji. Leta 357 pr. n. št. se je spopadel z Atenami, ko je osvojil tračansko pristaniško mesto [[Amfipola|Amfipolo]], mesto ob izlivu reke Strimon vzhodno od Makedonije in glavno atensko trgovsko pristanišče. Osvojitev tega mesta je omogočilo Filipu, da si podredi celotno Trakijo. Leto kasneje leta 356 pr. n. št. so Makedonci napadli in osvojili atensko podeželsko mesto Pidna. Makedonska grožnja Atenam se je bližala. Z začetkom fokidske vojne leta 356 pr. n. št. je veliki atenski govornik in politični vodja vojne stranke [[Demosten]] postajal vse dejavnejši pri spodbujanju Aten, naj se močno borijo proti Filipovim ekspanzionističnim ciljem. Leta 352 je Demosten pogosto govoril proti makedonski grožnji in razglasil Filipa II. za največjega sovražnika Aten. Vodja atenske mirovne stranke je bil Fokion, ki se je želel izogniti spopadu, ki bi bil po njegovem mnenju katastrofa za Atene. Kljub Fokionovim poskusom, da zadrži vojaško stranko, so Atene v letih, ki so sledila, ostale v vojni z Makedonijo.<ref>Plutarch, ''The Age of Alexander: Nine Greek Lives'', p. 198-231</ref> Pogajanja med Atenami in Filipom II. so se začela šele leta 346 pr. n. št. Atenci so uspešno ustavili Filipov vdor v Atiko pri Termopilah leta 352 pr. n. št., vendar je Filip premagal Fokido v bitki na Krokuškem polju. Spor med Makedonijo in vsemi mestnimi državami Grčije je prišel do vrhunca leta 338 pr. n. št. v [[Bitka pri Hajroneji |bitki pri Hajroneji]]. Makedonci so postali politično vpleteni v južne osrednje mestne države Grčije, hkrati pa so ohranili tudi arhaične poglede, ko so se vrnili v palačno kulturo, najprej v Ajgeji (moderna Vergina), nato v [[Pela|Peli]], ki je bolj podobna kulturi [[Mikenska doba|Miken]] kot klasični mestni državi. V vojski je Filip prepoznal nov slog bojevanja – [[Grška falanga|falango]], ki sta jo Episkondas in Pilopidas uporabila v Tebah in ga je vključil v makedonsko vojsko. Filip II. je pripeljal tudi vojaškega mentorja Tebanca, da bi poučil prihodnjega Aleksandra Velikega o načinu bojevanja.<ref>Harold Lamb, ''Alexander of Macedon'' (Pinnacle Books: New York, 1946) p. 9.</ref> Filipov sin Aleksander se je rodil v Peli (356–323 pr. n. št.). Filip II. je v Pelo pripeljal [[Aristotel]]a, da je učil mladega Aleksandra. Poleg njegove matere Olimpije je Filip imel drugo ženo z imenom Kleopatra Evridika. Ta je imela hčerko Evropo in sina Karana. Karan je ogrozil Aleksandrovo nasledstvo. Kleopatra Evridika je bila Makedonka, zato je bil Karan čistokrven Makedonec. Olimpija je bila iz Epikurja, zato je Aleksander veljal za Polmakedonca. Filip II. je bil umorjen na poroki hčerke Kleopatre Makedonske s kraljem Aleksandrom I. iz Epira leta 336 pr. n. št. Filipov sin, prihodnji Aleksander Veliki, je takoj zahteval makedonski prestol, tako da je odstranil vse kandidate za prestol, tudi Karana in njegovega bratranca Amita. Aleksander je bil star le dvajset (20) let, ko je prevzel prestol.<ref>Arrian, ''The Campaigns of Alexander'' (Penguin books: New York, 1979) p. 41-42.</ref> Aleksander je nadaljeval očetove načrte, osvojiti je hotel celotno Grčijo. To je storil z vojaško močjo in prepričevanjem. Po njegovi zmagi nad Tebami je odšel v Atene, da bi se neposredno srečal z ljudmi. Kljub Demostenovim govorom proti makedonski grožnji v imenu atenske vojne stranke je bila javnost v Atenah še vedno zelo razdeljena med mirovno in vojno stranko. Aleksander je očaral atensko javnost. Okrepila se je mirovna stranka in dogovorjen je bil mir med Atenami in Makedonijo. To je omogočilo Aleksandru, da je premaknil svoje in za Grke dolgo trajajoče sanje osvajanja na vzhod z enotno in varno grško državo za hrbtom. Leta 334 pr. n. št. je Aleksander z okoli 30.000 pehotnimi vojaki in 5000 konjeniki prečkal Helespont in prišel v Azijo. Nikoli se ni vrnil. Uspelo mu je na hitro razširiti makedonsko oblast ne le nad osrednjimi grškimi mestnimi državami, temveč tudi perzijskim cesarstvom, vključno z [[Egipt]]om, in pristal je na vzhodu na obrobju [[Indija|Indije]]. Uspelo mu je širiti grško kulturo.<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 349.</ref> Aleksander Veliki je umrl leta 323 pr. n. št. v [[Babilon]]u med svojim osvajalnim pohodom. Klasično obdobje se konča po smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr. n. št. in z razdrobljenostjo njegovega imperija, razdeljenega med [[Diadohi|diadohe]],<ref>Carl Roebuck, ''The World of Ancient Times'', p. 362.</ref> kar v glavah večine učenjakov zaznamuje začetek [[Helenistično obdobje|helenističnega obdobja]]. == Umetnost == {{glavni|Helenistična umetnost}} V povezavi z umetnostjo, arhitekturo in kulturo antične Grčije se je klasično obdobje včasih imenovalo helensko obdobje,<ref>AA.VV., ''Art: Perception and Appreciation'', University of the East, p. 169.</ref> ustrezalo je obdobju od 5. in 4. stoletja pr. n. št. (najpogostejši datumi so padec zadnjega atenskega [[tiran]]a leta 510 pr. n. št. in smrt [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] leta 323 pr. n. št.). Klasično obdobje sledi arhaičnemu obdobju, temu pa helenistično obdobje. == Zapuščina klasične Grčije == Zapuščina je močno zaznamovala porenesančno evropsko elito, ki se je videla kot duhovni dedič Grčije. Will Durant je leta 1939 napisal, da "razen strojev ni posvetne stvari v naši kulturi, ki ne bi prišla iz Grčije" in nasprotno "v grški civilizaciji ni ene stvari, ki ne bi osvetljevala naše".<ref>Will Durant, ''The Life of Greece'' (''The Story of Civilization'', Part II) (New York: Simon & Schuster) 1939: Introduction, pp. vii and viii.</ref> Tudi Marianna de Marzi je ugotovila, da je klasična grška misel vplivala na napredek zahodne civilizacije in napisala: "Globina znanja, pridobljenega v tem obdobju zgodovine v umetnosti, matematiki, glasbi in drugih vedah, je neprimerljiva s skoraj vsakim drugim poglavjem pri človekovem poizvedovanju." == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Antična Grčija|*]] [[Kategorija:4. stoletje pr. n. št. v Grčiji]] [[Kategorija:5. stoletje pr. n. št. v Grčiji]] 7d68cpijbvzpfo41r4y17ar9bt0i4k9 Tjaša 0 99377 6752945 6578680 2026-09-19T22:08:23Z ~2026-44996-51 264415 /* Znane osebe z imenom Tjaša */ 6752945 wikitext text/x-wiki {{Osebno ime |name = Tjaša |image = |imagesize = |caption = |pronunciation = |gender = ženski |meaning = ''molčeča'' / "božji dar" |region = Rusko / Hebrejsko |origin = |name day = 12. januar ali 24. februar |related name = |fotonotes = }} '''Tjaša''' je [[ženska|žensko]] [[osebno ime]] pri Slovencih. == Različice imena == ''Tjaška'' (ž), [[Tjaš]] (m), [[Tjaž]] (m) == Izvor imena == [[Ime]] Tjaša<ref>Keber Janez, Leksikon imen, Mohorjeva družba, Celje, 1996 {{COBISS|ID=57356032}}</ref> ima dva možna izvora. Prvi prihaja iz Rusije, "Tjaša" je [[ruščina|ruska]] tvorjenka na "-ša" iz imena [[Tatjana]]. Druga na Slovenskem znana ruska tvorjenka je ime [[Tanja]]. Ime Tjaša je tudi možna ženska oblika imena Tjaš, oziroma Tjaž, ki izvira iz Hebrejskega imena Matija in pomeni "božji dar". Ruski imeni ''Tanja'' oz. ''Tatjana'', iz katerega je izpeljano ime Tjaša nekateri raziskovalci razlagajo iz imena ''Tacijana'' ([[latinščina|latinsko]] ''Tatiana''), kar naj bi pomenilo »tiha, molčeča«. == Osebni praznik == V [[cerkveni koledar|koledarju]] je ime Tjaša uvrščeno k imenu Tatjana ([[god]] praznuje 12. januarja) ali k imenu [[Matija]] (god. 24. februarja)<ref>Reven Zdravko, Kdaj goduješ?, Knjižice, Katehetski center, Ljubljana 1990 {{COBISS|ID=22203904}}</ref> == Pogostost imena == Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je bilo na dan [[31. december|31. decembra]] [[2007]] v [[Slovenija|Sloveniji]] 6.093 oseb z imenom Tjaša. Med vsemi ženskimi imeni je ime Tjaša po pogostosti uporabe zavzemalo 42. mesto. Ostale oblike imena, ki so bile na ta dan še v uporabi: Tjaška(6).<ref>{{baza imen SURS|ime=Tjaša|spol=Z}}</ref> == Znane osebe z imenom Tjaša == * [[Tjaša Andrée Prosenc]], pravnica in umetnostna drsalka/kotalkarica * [[Tjaša Arko]], Slovenska filantropija * [[Tjaša Artnik Knibbe]] * [[Tjaša Avsec]], kantavtorica * [[Tjaša Bahovec]], biatlonka, mis športa * [[Tjaša Bartolj]], ekonomistka * [[Tjaša Bavcon]], oblikovalka * [[Tjaša Bertole]], zobozdravnica * [[Tjaša Bertoncelj]], karateistka (2.= lutkovna dramaturginja) * [[Tjaša Blažič]], slovenska predsednica otrok v vzgojo-izobraževalnih zavodih * [[Tjaša Brumen]], judoistka * [[Tjaša Božič]], harmonikarka in pevka * [[Tjaša Brumen]], judoistka * [[Tjaša Burnik]], agronomka * [[Tjaša Cankar]] * [[Tjaša Cerar Kišek]], medicinska mikrobiologinja * [[Tjaša Cigut]], skladateljica, glasbena pedagoginja, zborovodkinja, pevka * [[Tjaša Cijan]], bibliotekarka * [[Tjaša Čretnik Žohar]], predstojnica Centra za medicinsko mikrobiologijo * [[Tjaša Črnigoj]], gledališka režiserka/ustvarjalka * [[Tjaša Čuš]], slikarka (''Tjasa Lumos'') * [[Tjaša Doberlet]], gradbenica * [[Tjaša Dobravec]], akrobatka... * [[Tjaša Dugulin]], novinarka * [[Tjaša Fabjančič]], jazz-glasbenica, pevka, skladateljica in tekstopiska * [[Tjaša Fajdiga]], pevka in plesalka * [[Tjaša Ferme]], igralka in dramatičarka * [[Tjaša Filipčič]], kineziologinja * [[Tjaša Furlan]], zdravnica raziskovalka * [[Tjaša Goričan]], biokemičarka *[[Tjaša Gračner]] * [[Tjaša Griessler Bulc]], biologinja in ekotehnologinja * [[Tjaša Hočevar]] * [[Tjaša Hrobat Košir]] * [[Tjaša Iris]], slikarka in fotografinja * [[Tjaša Ivanc]], pravnica, prof. UM * [[Tjaša Jakop]], jezikoslovka dialektologinja * [[Tjaša Jug]], bibliotekarka, informatičarka * [[Tjaša Juhart]], lutkovna muzealka * [[Tjaša Kancler]], sodobna umenica *[[Tjaša Klevišar]], tenisačica * [[Tjaša Kmetec]], baletna plesalka * [[Tjaša Konovšek]], zgodovinarka * [[Tjaša Miklič]], jezikoslovka romanistka * [[Tjaša Lorbek]], lektorica slovenščine * [[Tjaša Oder]], plavalka * [[Tjaša Pintar]], plavalka * [[Tjaša Plut]], pevka * [[Tjaša Pogačar]], slikarka, likovna kritičarka in teoretičarka * Tjaša Pogačar (*1984), agrometeorologinja, klimatologinja * [[Tjaša Smrekar]], direktorica kinematografov in novinarka * [[Tjaša Sušnik]], kolesarka * [[Tjaša Šimonka Kavaš]], pevka * [[Tjaša Šulc]], pianistka * [[Tjaša Teropšič]] Ahačič, pevka * [[Tjaša Vozel]], plavalka * [[Tjaša Vrečič]] * [[Tjaša Žalik]], pevka * [[Tjaša Božič]], politologinja * [[Tjaša Danevčič]], mikrobiologija /živilstvo * [[Tjaša Dimec Časar]], psihologinja, med. hipnoza * [[Tjaša Hrobat Košir]], pevka * [[Tjaša Hrovat Steklasa]], pevka * [[Tjaša Jakop]], jezikoslovka * [[Tjaša Jelovčan]], plezalka/alpinistka * [[Tjaša Jesenko]] * [[Tjaša Jezernik]], tenisačica * [[Tjaša Jug]], bibliotekarka, informatičarka * [[Tjaša Justin]] * [[Tatjana (Tjaša) Kocmut]] * [[Tjaša Kokalj]] Jerala, [[fotomodel]], televizijska voditeljica in [[Blog|blogerka]] * [[Tjaša Kalan]], športna plezalka * [[Tjaša Kermavnar]], oblikovalka, večmedijska umetnica * [[Tjaša Kmetec]], baletna plesalka * [[Tjaša Koprivec]], pesnica, literarna urednica, mojstrica govorjene in pisane besede * [[Tjaša Krajnc]], muzikologinja, radijska urednica, glasbena novinarka * [[Tjaša Mislej]], dramaturginja in dramatičarka * [[Tjaša Mrgole Jukič]], sociologinja, bibliotekarka ... * [[Tjaša Kysselef]], športna gimnastičarka * [[Tjaša Jančar]], odbojkarica (na mivki) * [[Tjaša Kotnik]], odbojkarica (na mivki) * [[Tjaša Lah Tolar]], klinična psihologinja * [[Tjaša Matjašič]], biotehnologinja, molekularna biologinja * [[Tjaša Perko]], kaskaderka * [[Tjaša Pintar]], plavalka * [[Tjaša Planinšek]], teniška trenerka * Tjaša Plavec * [[Tjaša Pogačar]], slikarka, lik.kritičarka, ... * Tjaša Pogačar, agrometeorologinja, klimatologinja * [[Tjaša Prelog]] * [[Tjaša Pureber]] * [[Tjaša Purgaj]] * [[Tjaša Rant]] * [[Tjaša Rantaša]] * [[Tjaša Razdevšek]] * [[Tjaša Redek]], ekonomistka * [[Tjaša Rener]], slikarka, ilustratrorka * [[Tjaša Rijavec]], kemičarka * [[Tjaša Ribizel]] * [[Tjaša Ristić]], karateistka * [[Tjaša Rotar]] * [[Tjaša Rutar]], kolesarka * [[Tjaša Sagernik]], violistka * [[Tjaša Slemenšek]], balvanska plezalka * [[Tjaša Slokar Kos]], novinarka * [[Tjaša Sobočan]] * [[Tjaša Stanko]], rokometašica * [[Tjaša Šeme]], gimnastičarka * [[Tjaša Šimonka]], pevka ljudske glasbe (Prekmurje) * [[Tjaša Škamperle]], novinarka * [[Tjaša Škapin]], modna oblik. * [[Tjaša Šketako]], pianistka * [[Tjaša Škorjanc]], pesnica? * [[Tjaša Šorli]], pravnica * [[Tjaša Šrimpf]], tenisačica * [[Tjaša Štempihar]], oblikovalka * [[Tjaša Šubic]], pulmologinja, promotorka čuječnosti * [[Tjaša Šulc]], pianistka * [[Tjaša Šuligoj]], plesalka, igralka * [[Tjaša Tibaut]], nogometašica * [[Tjaša Tolar]], arheologinja * [[Tjaša Turnšek]], kultorologinja * [[Tjaša Učakar]], sociologinja * [[Tjaša Urankar]], košarkarica * [[Tjaša Valentinčič]], igralka * [[Tjaša Vižintin Cuderman]], zdravnica kardiologinja * [[Tjaša Voh]], arhitektka * [[Tjaša Vozel]], plavalka * [[Tjaša Vrečič]], bodybuilderka * [[Tjaša Žakelj]], sociologinja * [[Tjaša Žalik]], glasbenica * [[Tjaša Železnik]], igralka == Glej tudi == * [[seznam osebnih imen na T]] * [[seznam najpogostejših imen v Sloveniji]] * [[Maša in Tjaša]], mladinski [[roman]] ali sodobna mladinska [[povest]] [[Tone Partljič|Toneta Partljiča]] == Viri == {{sklici}} [[Kategorija:Ženska osebna imena]] t6r4fz31f3ejxjqpruy8s9cgch5s98d Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije 0 112925 6752855 6742139 2026-09-19T15:23:41Z MaksiKavsek 244409 /* Zgodovina */ dp 6752855 wikitext text/x-wiki [[Slika:CekinovGrad-Ljubljana.JPG|thumb|Poslopje Cekinovega gradu, v katerem so prostori muzeja]] '''Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije''' ([[kratica]]: '''MNSZS''') je osrednji [[muzej]] na področju [[zgodovina Slovenije|zgodovine Slovenije]] [[20. stoletje|20.]] in [[21. stoletje|21. stoletja]]. Nahaja se v [[Cekinov grad, Ljubljana|Cekinovem gradu]]. == Zgodovina == MNSZS je naslednik [[Znanstveni inštitut Izvršnega odbora Osvobodilne fronte|Znanstvenega inštituta]] [[Izvršni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda|Izvršnega odbora Osvobodilne fronte]], ki je bil ustanovljen leta 1944. Po vojni (1948) se je ta inštitut razdelil (preoblikoval) v dve ustnovi: [[Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani|Inštitut za narodnostna vprašanja]] in '''Muzej narodne osvoboditve'''. Slednji se je leta 1951 preselil v Cekinov grad in bil leta 1958 preimenovan v '''Muzej ljudske revolucije'''.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.muzej-nz.si/slo/zgodovina.html |title=Muzej-NZ.si - Zgodovina |accessdate=2011-09-16 |archive-date=2009-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090624162114/http://www.muzej-nz.si/slo/zgodovina.html |url-status=dead }}</ref> Leta 1959 je muzej postal organizacijska enota [[Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani|Inštituta za zgodovino delavskega gibanja]]; leta 1962 pa se je muzej izločil iz njega in postal samostojni zavod. [[Vlada Republike Slovenije]] je leta 1994 muzej preimenovana v '''Muzej novejše zgodovine''' in nato leta 2001 še v '''Muzej novejše zgodovine Slovenije'''.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200360&stevilka=2982 Uradni-list.si - ''Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije'']</ref> Leta 2023 je prišlo do združitve Muzeja novejše zgodovine Slovenije in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]], ki po združitvi nastopata pod imenom Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Muzej slovenske osamosvojitve je bil leta 2026 ponovno ustanovljen kot samostojen javni zavod.<ref>{{Navedi splet |last=Š |first=A. K. K. , M. Z. , T. L. |title=Vlada ponovno ustanovila samostojni Muzej slovenske osamosvojitve. Fridl Jarc: Zaživel bo čim prej. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ponovno-ustanovila-samostojni-muzej-slovenske-osamosvojitve-fridl-jarc-zazivel-bo-cim-prej/786183 |access-date=2026-09-19 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam muzejev v Sloveniji]] * [[Inštitut za novejšo zgodovino Slovenije]] * [[Železniški muzej Slovenskih železnic]] == Zunanje povezave == * [http://www.muzej-nz.si Uradna spletna stran] * »[https://365.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/174531202 Sedem desetletij Muzeja novejše zgodovine Slovenije]«. ''Sledi časa'' (8. april 2018). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Muzej novejše zgodovine Slovenije| ]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1948]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Kulturno-umetniške ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Spodnji Šiški]] [[Kategorija:Muzeji v Ljubljani]] [[Kategorija:Park Tivoli, Ljubljana]] {{museum-stub}} 9mwspzcdi4pv6onhr9s6nz7zd7popor Cicelj 0 125684 6753012 5411149 2026-09-20T09:05:20Z ~2026-50782-69 266048 Popravek višine Ciclja, ki je po najnovejših in natančnejših lidarskih meritvah 819 m in ne 836 m. 6753012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | Name = Cicelj | Photo = Cicelj - Sv. Miklavz.jpg | Caption = Sv. Miklavž | Elevation = 819 m | Location = | Range = [[Posavsko hribovje]] | Prominence = | Parent_peak = | Coordinates = {{koord|46.11061|N|14.72655|E|display=inline}} | Topographic map = | Type = | Volcanic_Arc/Belt = | Age = | Last eruption = | First ascent = | Easiest route = | Grid_ref_UK = | Grid_ref_Ireland = | Listing = | Translation = | Language = | Pronunciation = | name = Cicelj }} '''Cicelj''' je greben in gorski vrh v vzhodnem predalpskem hribovju, natančneje v [[Posavsko hribovje|Posavskem hribovju]]. Je del predalpskega, nepopolnega krasa. Najbolj obiskan vrh je Sv. Miklavž (742 m n. m.) == Sestava == Karbonatne kamnine z vrsto [[apnenec|apneniških]] planot. [[naselje|Naselja]] so zrasla na podoljih v [[terciar|terciarnih]] skladih. == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=25&id=728 Cicelj na Hribi.net] {{si-geo-stub}} [[Kategorija:Posavsko hribovje]] [[Kategorija:Hribi do 1000 metrov]] [[Kategorija:Hribi v Sloveniji]] [[Kategorija:Katarija]] cuc6kkxb1wdgg1s6xfaovbwa1ygowzr Igor Omerza 0 130069 6752858 6747907 2026-09-19T15:27:37Z MaksiKavsek 244409 dp 6752858 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Igor Omerza|organization=|term_start3=[[23. december]] [[1992]]|order3=[[1. državni zbor Republike Slovenije|Poslanec v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]]|box_width=|footnotes=|website=|signature_size=|signature_alt=|signature=|awards=|parents=|children=|spouse=|party=[[Demokratska stranka Slovenije]] {{small|nekdanja}}<br>[[LDS]] {{small|nekdanja}}|employer=|image=<!--WD-->|years_active=|occupation=<!-- WD -->|alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]|successor=|predecessor=|term_end=|term_start=|order=|successor1=|predecessor1=|term_end1=|term_start1=|order1=|term_end3=[[28. november]] [[1996]]}}'''Igor Omerza''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]], [[publicist]] in [[raziskovalec]], * [[20. avgust]] [[1950]], [[Ljubljana]]. Najprej je delal v Mikrohitu, nato v Mikro-Adi, kjer je kot direktor sodeloval z [[Janez Janša|Janezom Janšo]], ki je bil njegov namestnik in tudi Igorjem Bavčarjem. To je bilo edino podjetje, ki je v takratni državi lahko uvažalo programsko opremo. V drugi polovici [[80.|80. let]] 20. stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Ob aretaciji Janše leta 1988 so tudi njega nekaj ur zasliševali, nato je deloval kot član vodstva [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]], nato pa v stranki [[Slovenska demokratična zveza]], po njenem razpadu pa v okviru [[Demokrati Slovenije|Demokratov Slovenije]], stranke, ki se je nato priključila [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalni demokraciji Slovenije]]. V letih 1991-92 je opravljal funkcijo direktorja [[Služba družbenega knjigovodstva|Službe družbenega knjigovodstva]], nato pa funkcijo poslanca [[1. državni zbor Republike Slovenije|prvega sklica slovenskega državnega zbora]]. Po zaključku podžupanskega mandata v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistično dejavnost. Zadnja leta se posveča predvsem raziskovanju arhivov, predvsem preučevanju dokumentov s časa [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Razkril je več kontroverz tega časa; med njimi, da je nekdanji sistem sledil več slovenskim politikom (Dimitriju Ruplu, Borisu Pahorju).<ref>{{Navedi splet|title=mag. Igor Omerza|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174730668|website=RTV 4D|accessdate=2020-11-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija}}</ref> Leta 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] imenovala v svet [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]].<ref>{{Navedi splet |title=Vlada imenovala svoje predstavnike v svet Muzeja slovenske osamosvojitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-svoje-predstavnike-v-svet-muzeja-slovenske-osamosvojitve/794067 |access-date=2026-09-19 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Parlamentarno delovanje == Leta 1992 je bil [[volitve|izvoljen]] v [[1. državni zbor Republike Slovenije]]; v tem [[mandat (politika)|mandat]]u je bil član naslednjih [[delovno telo Državnega zbora Republike Slovenije|delovnih teles]]:<ref name="dz-rs.si">{{Navedi splet |url=http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |title=DZ-RS.si - Trajanje mandatnih obdobij Državnega zbora od leta 1992 dalje |accessdate=2020-11-10 |archive-date=2020-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201116133621/http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/mediji/odzivi/vprasanjaNovinarjev/vprasanjeNovinarjaInOdgovorNanj/dcac2bef-c827-4e6e-b26f-eeff635ed400 |url-status=dead }}</ref> * [[Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ]] (predsednik; do [[26. maj]]a [[1994]]), * Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti (predsednik; od 26. maja 1994), * [[Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine Državnega zbora Republike Slovenije|Komisija za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine]], * [[Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko]], * [[Odbor za gospodarstvo Državnega zbora Republike Slovenije|Odbor za gospodarstvo]] in * [[Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola (...)|Preiskovalna komisija o domnevnem škodljivem, nedopustnem in nezakonitem ter neustavnem delovanju in poslovanju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljana, izvršnih svetov Skupščin občin Postojna, Trbovlje in Izola ter vseh tistih izvršnih svetov skupščin občin, pri katerih delovanju so bile s strani Službe družbenega knjigovodstva ali drugih pristojnih državnih organov ugotovljene nepravilnosti in nezakonitosti, ter o sumu zlorabe pooblastil nekaterih javnih funkcionarjev in drugih tovrstnih nepravilnosti]] (do 26. maja 1994). ==Dela== * {{navedi knjigo |title=Ricardova teorija vrednosti |year=1986 |publisher=Univerzitetna konferenca ZSMS |location=Ljubljana |cobiss= 12984321}} * {{navedi knjigo |title=Cestna afera |year=1989 |publisher=Magellan |location=Ljubljana |cobiss=14959360}} * ''Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584'', Ljubljana, 2010. ISBN 978-961-226-979-1 * {{navedi knjigo |title=Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo |year=2011 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0622-4 |cobiss= 256050176}} * {{navedi knjigo |title=88 stopnic do pekla / Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todorovića |year=2013 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |isbn=978-3-7086-0725-2 |cobiss= 264455424}} * {{navedi knjigo |title=JBTZ : časi poprej in dnevi pozneje |year=2013 |publisher=Karantanija |location=Ljubljana |cobiss=266965248 |last=|first=|page=}} * {{navedi knjigo |title=Kliči U za umor |year=2014 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=273672960 |last=|first=|page=}} * {{navedi knjigo |title=Veliki in dolgi pohod Nove revije |year=2015 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=278706432 |last=|first=|page=}} * ''Karla: Udba o Dragi''. Trst: Mladika. 2015 *{{navedi knjigo |title=Melania Trump - gola resnica |year=2016 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=9789619404515 |cobiss= |last=|first=|page=}} soavtorstvo z [[Bojan Požar|Bojanom Požarjem]]<ref>{{Navedi splet|title=Bojan Požar, Igor Omerza: Melania Trump - Gola resnica|url=https://www.biblos.si/isbn/9789619404515|website=www.biblos.si|accessdate=2020-11-10}}</ref> *{{navedi knjigo |title=1984, Orwellovo leto Agopa Stepanjana |year=2016 |publisher=Mohorjeva družba |location=Celovec |cobiss=284358656 |last=|first=|page=}} *''Boris Pahor - v žrelu UDBE'', 2017 *{{navedi knjigo |title=Kriminalni temelji Teritorialne obrambe in NLB |year=2018 |publisher=Podjetniška analitika |location=Ljubljana |cobiss= 297001984}} soavtorstvo z Radom Pezdirjem *{{navedi knjigo |title=Prva dama Melania Trump - kot je bila |year=2019 |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |location=Ljubljana |cobiss= 97519617}} soavtorstvo z Ninom Mihalekom *{{navedi knjigo |title=[[Pravi obraz Janeza Stanovnika]] |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-95096-0-9 |cobiss= 27198467|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Pravi obraz Janeza Stanovnika – Dobra knjiga|url=https://www.dobra-knjiga.si/pravi-obraz-janeza-stanovnika/|accessdate=2020-11-10|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Udba in akcija Sever |year=2020 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn=978-961-290-952-9 |cobiss= 18173443|last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Udba in akcija Sever|url=https://www.dobra-knjiga.si/udba-in-akcija-sever/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *{{navedi knjigo |title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba |year=2022 |publisher=Dobra knjiga |location=Ljubljana |isbn= |cobiss=140984835 |last=|first=|page=}}<ref>{{Navedi splet|title=Kocbek, Pahor, Jančar in Udba|url=https://www.dobra-knjiga.si/kocbek-pahor-jancar-in-udba/|accessdate=2022-10-23|language=sl-SI}}</ref> *''Jovanka in Udba: neukročena trmoglavka: blaznost na Titovem rdečem dvoru,'' 2022 *''Temna stran Dela:'' Knj. 1: ''osupljiva anatomija režimsko-udbovskih labirintov''; Knj. 2, ''Kronika propadle "udbovsko-čebinske" Slovenije''; Knj. 3: ''Svetla stran Dela'' (komplet) *''Milan Kučan in Udba: kronologija tajnega poročanja in pojavljanja 1969-1990'', 2024 *''Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba'', 2025 *''Slovenska Udba i Počasni bleiburški vod'', 2025 *''Komisarka: Marta Kos kot zanesljiva sodelavka komunistične tajne policije'', 2026 *''Velikani slovenske osamosvojitve in Udba'' (serija: Mladika, Trst) **''Ciril Žebot – Peter'' (1. del - 2021) **''Igor Bavčar – Deviacija'' (2023) **''France Bučar'' ''–'' ''Tikveš'' (2023) **''Jože Pučnik – Psevdomarksist'' (2023) **''Franc Jeza'' ''– Separatist'' (2024) **''Janez Janša – Kaplar'' (2026) **''Dimitrij Rupel – Negativ'' **sledijo še: Niko Grafenauer - ''Granit'', Spomenka in Tine Hribar, Janez Toplišek == Glej tudi == * [[seznam slovenskih ekonomistov]] * [[seznam slovenskih politikov]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (1992-1996)]] == Sklici == <references /> {{1DZRS}} {{normativna kontrola}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Omerza, Igor}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Poslanci 1. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:mestni svetniki Mestne občine Ljubljana (2002–2006)]] [[Kategorija:Bivši člani Liberalne demokracije Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Ekonomski fakulteti v Ljubljani]] 7oego05hvx44s0ocoga9kxt1ow4t5wf Janša 0 132049 6752947 6672548 2026-09-19T22:19:16Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6752947 wikitext text/x-wiki '''Janša''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 320 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ada Bar Janša]] (*1934), etnologinja - konservatorka stavbne dediščine * [[Anka Janša]] (1936—2020), kegljavka * [[Anton Janša]] (1734—1773), čebelar, inovator, slikar in bakrorezec * [[Janez Janša]] (uradno ''[[Ivan Janša]]'') (*1958), obramboslovec, politik, publicist * [[Janez Janša (*1964),|Janez Janša]] (*1964), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Emil Hrvatin]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1970),|Janez Janša]] (*1970), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Davide Grassi]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1973),|Janez Janša]] (*1973), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Žiga Kariž]]'', umetnik * Janez (Jani) Janša, podjetnik, lastnik [[RTC Krvavec]] * [[Janko Janša]] (1900—1990), smučarski tekač in kolesar * [[Jošt Janša]], zdravnik urolog * [[Jožko Janša|Jožko/Joško Janša]] (1900—1960), smučarski tekač, učitelj smučanja in tenisa * [[Klemen Janša]] (1825—1854), botanik * [[Lovro Janša]] (1749—1812), krajinski slikar * [[Milan Janša]] (*1965), veslač * [[Miloš Janša]] (*1950), veslač, športni delavec * [[Olga Janša Zorn]] (1938—2008), zgodovinarka in bibliotekarka * [[Rado Janša]], zdravnik gastroenterolog * [[Rajko Janša]], podjetnik, brat Janeza (Ivana) Janše *[[Srečko Janša]], direktor Kontrole zračnega prometa, direktor direktorata za letalski in pomorski promet RS * [[Tone Janša|Tone (Anton) Janša]] (*1943), džezovski glasbenik, skladatelj, aranžer, saksofonist in pedagog * [[Valentin Janša]] (1747—1818), slikar in korektor * [[Vido Janša|Vid(o) Janša]] (1912/13—1936), planinec * [[Vid Janša]], ginekolog ==Glej tudi== * priimke [[Jan (priimek)|Jan]], [[Jančar]], [[Jančič]], [[Januš]], [[Janža]] ([[Erik Janža]]), [[Janžič]], [[Janšič]], [[Janež]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Leopold Janša]] (1795—1875), češki violinist == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Janša}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r1q8t3e08ntprujweqkdh8uvmbwvyc0 6752948 6752947 2026-09-19T22:21:14Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6752948 wikitext text/x-wiki '''Janša''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 320 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ada Bar Janša]] (*1934), etnologinja - konservatorka stavbne dediščine * [[Anka Janša]] (1936—2020), kegljavka * [[Anton Janša]] (1734—1773), čebelar, inovator, slikar in bakrorezec * [[Janez Janša]] (uradno ''[[Ivan Janša]]'') (*1958), obramboslovec, politik, publicist * [[Janez Janša (*1964),|Janez Janša]] (*1964), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Emil Hrvatin]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1970),|Janez Janša]] (*1970), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Davide Grassi]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1973),|Janez Janša]] (*1973), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Žiga Kariž]]'', umetnik * Janez (Jani) Janša, podjetnik, lastnik [[RTC Krvavec]] * [[Janko Janša]] (1901—1990), smučarski tekač in kolesar * [[Jošt Janša]], zdravnik urolog * [[Jožko Janša|Jožko/Joško Janša]] (1900—1960), smučarski tekač, učitelj smučanja in tenisa * [[Klemen Janša]] (1825—1854), botanik * [[Lovro Janša]] (1749—1812), krajinski slikar * [[Milan Janša]] (*1965), veslač * [[Miloš Janša]] (*1950), veslač, športni delavec * [[Olga Janša Zorn]] (1938—2008), zgodovinarka in bibliotekarka * [[Rado Janša]], zdravnik gastroenterolog * [[Rajko Janša]], podjetnik, brat Janeza (Ivana) Janše *[[Srečko Janša]], direktor Kontrole zračnega prometa, direktor direktorata za letalski in pomorski promet RS * [[Tone Janša|Tone (Anton) Janša]] (*1943), džezovski glasbenik, skladatelj, aranžer, saksofonist in pedagog * [[Valentin Janša]] (1747—1818), slikar in korektor * [[Vido Janša|Vid(o) Janša]] (1912/13—1936), planinec * [[Vid Janša]], ginekolog ==Glej tudi== * priimke [[Jan (priimek)|Jan]], [[Jančar]], [[Jančič]], [[Januš]], [[Janža]] ([[Erik Janža]]), [[Janžič]], [[Janšič]], [[Janež]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Leopold Janša]] (1795—1875), češki violinist == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Janša}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] h93a3voughtvgg3qecswlm649040b8m 6752949 6752948 2026-09-19T22:22:05Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6752949 wikitext text/x-wiki '''Janša''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 320 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Ada Bar Janša]] (*1934), etnologinja - konservatorka stavbne dediščine * [[Anka Janša]] (1936—2020), kegljavka * [[Anton Janša]] (1734—1773), čebelar, inovator, slikar in bakrorezec * [[Janez Janša]] (uradno ''[[Ivan Janša]]'') (*1958), obramboslovec, politik, publicist * [[Janez Janša (*1964),|Janez Janša]] (*1964), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Emil Hrvatin]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1970),|Janez Janša]] (*1970), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Davide Grassi]]'', umetnik * [[Janez Janša (*1973),|Janez Janša]] (*1973), pravo/prvotno ime in priimek ''[[Žiga Kariž]]'', umetnik * Janez (Jani) Janša, podjetnik, lastnik [[RTC Krvavec]] * [[Janko Janša]] (1900—1990), smučarski tekač in kolesar * [[Jošt Janša]], zdravnik urolog * [[Jožko Janša|Jožko/Joško Janša]] (1900/01—1960), smučarski tekač, učitelj smučanja in tenisa * [[Klemen Janša]] (1825—1854), botanik * [[Lovro Janša]] (1749—1812), krajinski slikar * [[Milan Janša]] (*1965), veslač * [[Miloš Janša]] (*1950), veslač, športni delavec * [[Olga Janša Zorn]] (1938—2008), zgodovinarka in bibliotekarka * [[Rado Janša]], zdravnik gastroenterolog * [[Rajko Janša]], podjetnik, brat Janeza (Ivana) Janše *[[Srečko Janša]], direktor Kontrole zračnega prometa, direktor direktorata za letalski in pomorski promet RS * [[Tone Janša|Tone (Anton) Janša]] (*1943), džezovski glasbenik, skladatelj, aranžer, saksofonist in pedagog * [[Valentin Janša]] (1747—1818), slikar in korektor * [[Vido Janša|Vid(o) Janša]] (1912/13—1936), planinec * [[Vid Janša]], ginekolog ==Glej tudi== * priimke [[Jan (priimek)|Jan]], [[Jančar]], [[Jančič]], [[Januš]], [[Janža]] ([[Erik Janža]]), [[Janžič]], [[Janšič]], [[Janež]] == Znani tuji nosilci priimka == * [[Leopold Janša]] (1795—1875), češki violinist == Zunanje povezave == *{{Baza imen SURS|priimek=Janša}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 6zfjvq8fp7foov75rkxwxlu6co2xv28 Sati 0 135393 6753001 5039651 2026-09-20T08:26:40Z Erardo Galbi 166658 6753001 wikitext text/x-wiki {{slog}} [[Slika:Burning of a Widow.jpg|thumb|300px|right|Prizor iz 19. stoletja]]'''Sati''', indijsko sežiganje vdov, dobesedno »krepostna žena«, je do skrajne konsekvence prignana navezanost žene na moža. Žena, ki se je poročila z možem, naj ostane pri njem za večno, tudi v onostranstvu prav tako kakor na tem svetu. Ko bi umrl mož, bi na isti dan, ko bi upepelili njegovo telo, upepelili tudi njegovo soprogo. Sati je bil omejen samo na odrasle. == Razvoj šege == Sežiganje vdov lahko zasledujemo vsaj tja do 2. tisočletja pr. n. št. Po vsej [[Indija|Indiji]] najbrž nikoli ni bilo razširjeno. Nastalo je pri plemenih, ki pripadajo [[arijci|arijski]] jezikovni skupini. [[Dravidi|Dravidsko prebivalstvo]] juga se nikoli ni prav spoprijateljilo s to šego. Šega ne izvira iz sakralnih človeških verovanj in že najstarejše indijske verske knjige, [[Vede]], se odmikajo od satija. Kvečjemu ga dovoljujejo, vendar priporočajo, da naj bi reševali žene smrti v plemenih. Med drugim dovoljuje: če leže žena zraven umrlega soproga na grmado in jo še v zadnjem hipu prime za roko drug moški, naj ga prizna za drugega soproga in se povrne v svet živih. Širitev šege nekateri pripisujejo [[Bramani|Bramanom]], ki naj bi prigovarjali zlasti premožnim ženam, naj se dado sežgati hkrati z možem. V takem primeru je bila vdovna zapuščina potem njihova. Manj je bila šega razširjena med revnejšimi sloji, bržčas prav zato, ker je bila zapuščina tam manj atraktivna. == Glej tudi == * [[Indija]] [[Kategorija:Običaji ob smrti]] [[Kategorija:Indijska kultura]] 6lf3c927grgungur7u3i3qd02qbqly5 Velikovec 0 137799 6752988 6674346 2026-09-20T07:22:10Z Romanm 13 /* Naselja v občini */ [[Podlipa, Velikovec]] 6752988 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Avstriji | type = Mesto | name_local=Velikovec | name = Völkermarkt | image_coa = Wappen at voelkermarkt.png | image_map = Map at völkermarkt.png | image_photo = Völkermarkt Panorama.jpg | image_caption = | state = [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | district = Velikovec | elevation = 462 | postal_code = 9100 | area_code =04032 | mayor = Valentin Blaschitz ([[SPÖ]]) | website = [http://www.stadtgemeinde-voelkermarkt.at/ www.stadtgemeinde-voelkermarkt.at] }} '''Velikôvec''' ({{jezik-de|Völkermarkt}}) je [[mesto|mestno]] [[naselje]] v [[vzhod]]nem delu [[Celovška kotlina|Celovške kotline]] na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijskem Koroškem]] in sedež [[Okraj Velikovec|istoimenskega upravnega okraja]]. Leži na nadmorski višini 462 m, vrh visoke [[polica (terasa)|terase]] nad levim bregom [[Drava|Drave]] v [[Podjuna|Podjuni]] in ima skoraj 4900, mestna občina pa okoli 11.000 prebivalcev (11.733 leta 2001 oziroma 10.886 2021). Velikovec je gospodarsko središče [[Podjuna|Podjune]] ob pomembnem [[cesta|cestnem]] prehodu čez Dravo, ki je tu zajezena in tvori [[Velikovško jezero]] (''Völkermarkter See''). Južno od Velikovca se razprostira pestra [[panorama]] [[Karavanke|Karavank]], na severu pa se počasi dvigujejo prvi obronki [[Svinška planina|Svinške planine]] (''Saualpen''), kjer še vztrajajo najsevernejši [[Slovenci|slovenski]] [[narod]]nostni otoki - npr. [[Djekše]]. V severozahodnem območju mestne občine Velikovec je [[dolina]] [[Trušnje]] (nemško ''Trixen'') s posebnim zgodovinskim pomenom. Današnja krajevna imena so [[Zgornje Trušnje|Zgornje]]- [[Srednje Trušnje|Srednje]]- in [[Spodnje Trušnje]] (''Ober-, Mitter- und Niedertrixen''), dolino pa razvodnjuje [[Trušenjski potok]] (''Trixenbach''). V mestu stojijo stare [[hiša|hiše]], [[romanika|romanska]] [[cerkev (zgradba)|cerkev]] svetega Rupreta, [[gotika|poznogotska]] cerkev svete Magdalene, [[osnovna šola|osnovne šole]], [[gimnazija]] idr. == Naselja v občini == [[Slika:Markus Pernhart - Völkermarkt.jpg|thumb|220px|[[Marko Pernhart]] (1824-1871): Velikovec, olje na platnu]] [[File:Markus Pernhart - Jauntal bei Völkermarkt.jpg|220px|thumb|[[Marko Pernhart]]: [[Podjuna]] pri Velikovcu, olje na platnu]] Mestna Občina Velikovec je sestavljena iz 26 katastrskih občin (z nemško ustreznico)<ref name="Zdovc">Zdovc, Paul (2010) ''Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, razširjena izdaja. Sie slowenischen Ortsnamen in Kärnten, erweiterte Auflage'', Ljubljana.</ref>: {| width="40%" | width="20%" valign="top" | * ''Črni Grad'' (Neudenstein) * ''Gurčiče'' (Gurtschitschach) * ''Homberk'' (Höhenbergen) * ''Korpiče'' (Korb) * ''Mali Šentvid'' (Klein St. Veit) * ''Mlinski Graben'' (Mühlgraben) * ''Mrzla Voda'' (Kaltenbrunn) * ''Na Dravo'' (Ob der Drau) * ''Pri Dravi'' (Bei der Drau) * ''Rakole'' (Rakollach) * ''Ricinje'' (Ritzing) * ''Ruštat'' (Ruhstatt) * ''Rute'' (Greuth) | width="20%" valign="top" | * ''Spodnje Trušnje'' (Niedertrixen) * ''Srednje Trušnje'' (Mittertrixen) * ''Šentjakob'' (St. Jakob) * ''Šentpeter na Vašinjah'' (St. Peter am Wallersberg) * ''Šentrupert'' (St. Ruprecht) * ''Telenberk'' (Töllerberg) * ''[[Tinje, Koroška|Tinje]] '' (Tainach) * ''Važenberk'' (Waisenberg) * ''Velikovec'' (Völkermarkt) * ''Vinograd'' (Weinberg) * ''Vodovnica'' (Wandelitzen) * ''Volmat-Lesine'' (Admont-Lassein) * ''Vovbre'' (Haimburg) |} Občina Velikovec je sestavljena iz 79 krajev in zaselkov (z nemško ustreznico)<ref name="Zdovc"/> (v oklepaju število prebivalcev, stanje 2001): {| width="60%" | width="20%" valign="top" | * ''Borovec'' (Führholz) (20) * ''Brankovec'' (Frankenberg) (34) * ''Brnce'' (Wernzach) (31) * ''Čarče'' (Hafendorf) (31) * ''Črni Grad'' (Neudenstein) (76) * ''Dobje'' (Aich) (96) * ''Dobrava'' (Dobrowa) (87) * ''Dole pri Šentpetru'' (Dullach I) (58) * ''Dole pri Tinjah'' (Dullach II) (86) * ''Dolinja vas'' (Niederdorf) (4) * ''Dravski Dvor'' (Drauhofen) (72) * ''Gorce'' (Wurzen) (14) * ''Gornje Sele'' (Obersielach) (140) * ''Gosinje'' (Gänsdorf) (63) * ''Grunčiče'' (Kremschitz) (101) * ''Gurčiče'' (Gurtschitschach) (58) * ''Hom'' (Kulm) (31) * ''Homberk'' (Höhenbergen) (65) * ''Hrenovče'' (Krenobitsch) (72) * ''Hudi Kraj'' (Bösenort) (15) * ''Kleče'' (Gletschach) (20) * ''Klopče'' (Penk) (27) * ''Korpiče'' (Korb) (97) * ''Lačni Breg'' (Hungerrain) (66) * ''Lesine'' (Lassein) (54) * ''Lesinjski zaliv'' (Lasseinerbucht) (29) * ''Lipovo'' (Lippendorf) (61) | width="20%" valign="top" | * ''Mrzla Voda'' (Kaltenbrunn) (70) * ''Mali Šentvid'' (Klein Sankt Veit) (234) * ''Olšenca'' (Oschenitzen) (163) * ''Orlača vas'' (Arlsdorf)(41) * ''Pod Pečmi'' (Steinkogel) (44) * ''Podgorje'' (Unterbergen) (54) * ''[[Podlipa, Velikovec|Podlipa]]'' (Unterlinden) (30) * ''Poroče'' (Pörtschach) (63) * ''Potok'' (Bach) (58) * ''Pri Rupu'' (Ruppgegend) (13) * ''Račiče'' (Ratschitschach) (85) * ''Rakole'' (Rakollach) (26) * ''Ramovča vas'' (Rammersdorf) (52) * ''Ribnica'' (Reifnitz) (98) * ''Rička vas'' (Reisdorf) (121) * ''Ruštat'' (Ruhstatt) (66) * ''Rute'' (Greuth) (198) * ''Rute nad Vato vasjo'' (Berg ob Attendorf) (63) * ''Rute nad Šmartinom'' (Berg ob Sankt Martin) (20) * ''Slovenji Šmihel'' (Sankt Michael ob der Gurk) (132) * ''Spodnje Trušnje'' (Niedertrixen) (19) * ''Srednje Trušnje'' (Mittertrixen) (154) * ''Suho Blato'' (Dürrenmoos) (368) * ''Sveta Neža, Šentaneža'' (Sankt Agnes) (74) | width="20%" valign="top" | * ''Šentjakob'' (Sankt Jakob) (174) * ''Šentjur na Strmcu'' (Sankt Georgen am Weinberg) (87) * ''Šentlovrenc'' (Sankt Lorenzen) (56) * ''Šmarjeta pri Velikovcu'' (Sankt Margarethen ob Töllerberg) (139) * ''Šmartin'' (Sankt Martin) (40) * ''Šentpeter na Vašinjah'' (Sankt Peter am Wallersberg) (341) * ''[[Šentštefan]]'' (Sankt Stefan) (32) * ''Škofljica'' (Skoflitzen) (11) * ''Štriholče'' (Gattersdorf) (214) * ''Telenberk'' (Töllerberg) (23) * ''[[Tinje, Koroška|Tinje]]'' (Tainach) (600) * ''Tinjsko Polje'' (Tainacherfeld) (23) * ''Tračje'' (Ladratschen) (27) * ''Trpece'' (Terpetzen) (18) * ''Vacelna vas'' (Watzelsdorf) (68) * ''Vata vas'' (Attendorf) (30) * ''[[Važenberk]]'' (Waisenberg) (105) * ''[[Velikovec]]'' (Völkermarkt) (4.859) * ''Vinare'' (Unarach) (16) * ''Vinogradi'' (Weinberg) (34) * ''Vodovnica'' (Wandelitzen) (49) * ''Vogliče'' (Winklern) (36) * ''Volmat'' (Admont) (41) * ''Vovbre'' (Haimburg) (388) * ''Zakamen'' (Bergstein) (45) * ''Zgornja Škofljica'' (Bischofberg) (1) * ''Zgornje Trušnje'' (Obertrixen) (18) * ''Žalha vas'' (Salchendorf) (144) |} === Sosednje občine === {{Geografski položaj |Center = Velikovec |Sever = [[Djekše]] |Severovzhod = [[Grebinj]] |Vzhod = [[Ruda, Koroška|Ruda]] |Jugovzhod = [[Pliberk]] |Jug = [[Škocjan v Podjuni]] [[Dobrla vas]] |Jugozahod = [[Grabštanj]] |Zahod = [[Pokrče]] |Severozahod = [[Mostič]] }} == Zgodovina == [[Slika:Voelkermarkt alter Herzoghof Rathaus 09102006 10.jpg|thumb|220px|Velikovec - Mestna hiša]] [[Slika:Voelkermarkt Kirche.jpg|thumb|220px|Velikovec - cerkev sv. Rupreta]] Današnje naselje se v starih listinah prvič omenja leta [[1105]] kot [[trg (naselje)|trg]] ''Völchimercatus''. Do srede [[18. stoletje|18. stoletja]] se je naselje imenovalo ''Völkenmarkt''. Od leta [[1252]] se je Velikovec omenjal kot mesto (v starih zapisih se je pojavil tudi pod imenom ''Judenmarkt''). Od leta [[1261]] je bila v ''Knežjem gradu'' [[kovnica]] [[kovanec|kovancev]]. V vseh pogledih je Velikovec po pomenu še v [[15. stoletje|15. stoletju]] prekašal [[Celovec]], potem pa je počasi izgubljal na pomenu, do leta [[1849]] ko je ostal le še ''podeželska občina''. Velikovec je bil skozi [[zgodovina|zgodovinsko]] obdobje večkrat močno poškodovan in prizadet: leta [[1303]] so ga porušile ''sazburške čete'', v 15. stoletju [[turški vpadi]], [[1609]] [[potres]], [[1809]] napadi [[Napoleon Bonaparte|Napoleonove]] vojske, vmes je prebivalce večkrat prizadela [[kuga]]. Organizirano kulturno življenje Slovencev sega nazaj v leto 1893, ko je bila ustanovljena ''Ciril in Metodova podružnica za Velikovec''. Najbolj pomembna ustanova tega časa je bila ustanovljena 25. oktobra 1896, to je prva zasebna slovenska katoliška šola, t. i. ''Narodna šola'' v ''Šentrupertu'' pri Velikovcu. 21. oktobra 1906 pa je bilo ustanovljeno slovensko prosvetno društvo ''Lipa'', ki ima torej več kot stoletno tradicijo. Velikovec je bil središče prve plebiscitne cone (Cone A) [[Koroški plebiscit|Koroškega plebiscita]], v kateri je bil ta tudi izveden. Od maja 1919 do oktobra 1920 je v Velikovcu delovala slovenska [[gimnazija]], ki pa kljub določilom (obveznostim) iz [[Saintgermainska pogodba (1919)|Saint-Germainske pogodbe]] ni nadaljevala svojega poslantva in je bila takoj po plebiscitu ukinjena. Medvojni čas označuje, kot na celotnem južnem Koroškem, poleg splošne družbene dezintegracije zlasti etnična nestrpnost in ekskluzivni zgodovinski pogledi. Potem ko je nacistični okupator od leta 1941 naprej bil deportiral okoli 60.000 Slovencev s slovenske Južne Štajerske je aprila 1942 nadaljeval z isto strategijo planskih deportacij tudi na Koroškem, mdr. v Velikovcu in v velikovškem okraju. To je privedlo do oboroženega [[OF|odpora]], ki je prispeval k osvoboditvi od teroristične diktature in k ponovni vzpostavitvi [[Avstrija|Avstrije]] v nekdanjih mejah. Eden izmed centrov vojaškega odpora je bila Svinška planina severno od Velikovca. V spomin na Svinški planini padlim partizanom – pripadnikom osmih narodnosti – so koroški partizani leta 1947 ob navzočnosti zastopnikov zavezniških sil odkrili ta spomenik v Šentrupertu pri Velikovcu. Spomenik je simbol koroškega in mednarodnega boja proti nacizmu. Neznani storilci so spomenik v noči od 10. na 11. september 1953 razstrelili. Avstrijske oblasti ga niso obnovile v prvotni obliki, zato ga je Zveza koroških partizanov<ref>{{Navedi splet |url=http://www.slo.at/zso/partisanen_sl.php |title=arhivska kopija |accessdate=2011-08-17 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831013926/http://www.slo.at/zso/partisanen_sl.php |url-status=dead }}</ref> leta 1983 obnovila in postavila na to mesto (op.: pred muzejem [[Peršman]] v Lepeni v občini [[Železna Kapla - Bela]])."<ref>citat z napisa na spomeniku pri [[Peršman]]u, glej tudi: http://www.bad-eisenkappel.info/248-0-perman-museum.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110827212834/http://www.bad-eisenkappel.info/248-0-perman-museum.html |date=2011-08-27 }} und http://www.persman.at/default2.asp?lang=de&index=101 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20040211235832/http://www.persman.at/default2.asp?lang=de&index=101 |date=2004-02-11 }}</ref> Leta [[1979]] se je v mestni hiši/muzeju zgodil bombni [[Bombni napad v Velikovcu|teroristični napad]], ki ga je organizirala slovenska [[služba državne varnosti]]. Napad je poslabšal položaj koroških Slovencev. <ref>{{Navedi knjigo|title=Od Belce do Velikovca ali Kako sem vzljubil bombo|last=Omerza|first=Igor|publisher=Mohorjeva|year=2011|location=Celovec|cobiss=256050176}}</ref> == Dvojezične fare/župnije == Dvojezične nemško-slovenske katoliške fare oz. župnije ter podružniške cerkve v dekanatu Velikovec so: v Djekšah podružniška cerkev ''Šmihel'', fara ''Gorenče'' in podružnica ''Št. Radegunda'', fara ''Krčanje'', fara ''Vovbre'', fara ''Ruda'' in podružnici ''Lipa'' in ''Lipica-grajska kapela'', v Telenberku podružnici ''Želinje'' in ''Sv. Katarina na Homu'', fara ''Št. Peter na Vašinjah'' ter podružnice Filialkirchen ''Lisna gora'', ''Šentovrenc'' in ''Šmartno'', fara ''Št. Rupert pri Velikovcu'' ter podružnici ''Sv. Neža'' in ''Št. Urh'', v Grebinskem Kloštru ''Stara farna cerkev'' ter podružnice ''Suha Blato'', ''Kleče'', ''Šmihel v Podgori'' in ''Vašinje'' ter v dekanatu [[Tinje]] fara ''Tinje'' in podružnici ''Vabnja vas'' in ''Virna vas''.<ref>glej seznam na nemški wikipediji: ''Liste der Pfarren im Dekanat Völkermarkt/Velikovec''</ref> == Znamenite osebnosti v/iz kraja == * [[Julia Cencig]] (* 18. september 1972), igralka * [[Marko Hanžič]] (1683-1766), tudi Markus Hansiz, jezuit in zgodovinar * [[Franz Yang-Mocnik|Franz Yang-Močnik]] (* 1. junij 1951), slikarski umetnik * [[Brigitte Karner]] (* 12. december 1957), igralka * [[Stefan Karner]] (* 18. december 1952), zgodovinar * [[Sabine Ladstätter]] (* 22. november 1968), klasična arheologinja * [[Magdalena Lobnig]] (* 1990), športna veslačica * [[Valentin Podgorc]] (1867-1956), duhovnik in politični aktivist * [[Johann Joseph Peyritsch]] (1835-1889), zdravnik in botanik * [[Tanja Raunig]] (* 3. maj 1989), igralka * {{ill|Julius Ringel|en||de|display=1}} (1889-1967), general gorskih enot nacistične Nemčije in [[Wehrmacht]]a * [[Edwin Wiegele]] (* 20. avgust 1954), slikarski umetnik ==Viri in opombe== {{sklici}} ==Zunjanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Völkermarkt}} {{Wikisource|Topographia Austriacarum (Österreich): Völckelmarckt|Völkermarkt in der Topographia Austriacarum (Mathäus Merian)}} * [http://www.stadtgemeinde-voelkermarkt.at Stadtgemeinde Völkermarkt] {{Navbox |name=Mesta in trgi v okraju Velikovec |image= |title=Občine v okraju [[Okraj Velikovec|Velikovec]] |state = {{{state|autocollapse}}} |listclass = hlist |liststyle=font-size:95%; |list1 = * [[Pliberk]] (nem.: Bleiburg) * [[Djekše]] (nem.: Diex) * [[Dobrla vas]] (nem.: Eberndorf) * [[Železna Kapla - Bela]] (nem.: Eisenkappel-Vellach) * [[Bistrica pri Pliberku]] (nem.: Feistritz ob Bleiburg) * [[Galicija (Koroška)|Galicija]] (nem.: Gallizien) * [[Globasnica]] (nem.: Globasnitz) * [[Grebinj]] (nem.: Griffen) * [[Suha]] (nem.: Neuhaus) * [[Ruda]] (nem.: Ruden) * [[Škocjan v Podjuni]] (nem.: Sankt Kanzian am Klopeiner See) * [[Žitara vas]] (nem.: Sittersdorf) * '''Velikovec''' (nem.: Völkermarkt) }} {{Južna Koroška (Avstrija)}} {{Podjuna}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Dravi]] [[Kategorija:Velikovec]] [[Kategorija:Glavna mesta okrajev v Avstriji]] th11kd7hik9vwbe6yipr3fpc5y2qasf Štajerska (zvezna dežela) 0 144092 6752842 6649412 2026-09-19T14:01:18Z ~2026-50439-75 266004 6752842 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!-- Glej Predloga:Infopolje Naselje za dodatna polja in opise --> | official_name = Štajerska | native_name = Steiermark | native_name_lang = de | settlement_type = [[Zvezna dežela Avstrije]] | slika_brez_wd = 1 | image_flag = Flagge Steiermark (mit Rand).png | flag_size = 120px | image_shield = Steiermark Wappen.svg | shield_size = 75px | anthem = ''Dachsteinlied'' | image_map = Steiermark in Austria.svg | map_caption = Položaj zvezne dežele Štajerska | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Avstrija]] | seat_type = Glavno mesto | seat = [[Gradec]] (''Graz'') | leader_party = [[Avstrijska svobodnjaška stranka|FPÖ]] | leader_title = Deželni glavar | leader_name = [[Mario Kunasek]] | area_total_km2 = 16.401,04 | elevation_max_footnotes = | elevation_max_m = 2995 | elevation_min_footnotes = | elevation_min_m = 200 | population_total = 1.243.052<ref>Statistik Austria[https://www.statistik.at/web_de/statistiken/menschen_und_gesellschaft/bevoelkerung/index.html]</ref> | population_as_of = 1. januar 2019 | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset1 = +1 | timezone1_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset1_DST = +2 | iso_code = AT-6 | blank_name_sec1 = [[Statistične teritorialne enote v Evropski Uniji - NUTS|NUTS 1 regija]] | blank_info_sec1 = AT2 | website = http://www.steiermark.at | footnotes = |shield_link=Grb Štajerske}} '''Štajerska''' ({{jezik-de|'''Steiermark'''}}; arhaično [[Slovenščina|slovensko]] ''Štajer'' ali ''Štirsko''<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski Štajer|publisher=Slovenska Matica|year=1868|location=Ljubljana|last=Šuman|first=Josip|last2=Žuža|first2=Ivan|last3=Janez|first3=Majciger|last4=Gustav|first4=Ipavec}}</ref>) je [[zvezna dežela Avstrije|zvezna dežela]] [[Avstrija|Avstrije]]. S 16.400 kvadratnimi kilometri je po površini je druga največja dežela (za Spodnjo Avstrijo), po prebivalstvu (1.270.000 leta 2026) pa četrta (za Dunajem, Spodnjo in Zgornjo Avstrijo). Meji na pet avstrijskih zveznih dežel: na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroško]] na zahodu in jugozahodu, na zahodu na [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburško]], na severozahodu na [[Zgornja Avstrija|Zgornjo Avstrijo]], na severovzhodu na [[Spodnja Avstrija|Spodnjo Avstrijo]] in na vzhodu na [[Gradiščanska|Gradiščansko]]. Na jugu pa meji na edino tujo državo, [[Slovenija|Slovenijo]], natančneje [[Štajerska|slovensko Štajersko]], v katero se med [[Mura|Muro]], ki je glavna "os" te avstrijske dežele (delno pa tudi mejna reka med Avstrijo in Slovenijo) ter [[Prekmurje|Prekmurjem]] ozemeljsko koničasto 'zajeda' v [[Radgonski kot|Radgonskem kotu]]. Najvišji vrh dežele je [[Hoher Dachstein]] z 2995&nbsp;m nadmorske višine na meji z Zgornjo Avstrijo na severozahodu. Glavno mesto in edino s posebnim statutom v tej deželi je [[Gradec]] ({{lang-de|Graz}}), ki je z okoli 300.000 prebivalci drugo največje mesto v Avstriji. Drugo največje mesto [[Leoben]] je s 25.000 prebivalci kar 12-krat manjše v primerjavi z Gradcem, sledijo [[Kapfenberg]], [[Bruck an der Mur]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Most na Muri''), [[Knittelfeld]], [[Voitsberg|Vojčperk]], [[Köflach]], [[Judenburg]], [[Liezen]], [[Mürzzuschlag]], [[Hartberg]], [[Zeltweg]], [[Bad Aussee]], [[Fürstenfeld]], [[Schladming]], [[Murau]], [[Gröbming]], ... V južnem delu te avstrijske dežele sta nekoliko večji mesti [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] ({{lang-de|Leibnitz}}) in [[Lonč]] ({{lang-de|Deutschlandsberg}}), manjša središča so še [[Vrbna]] ({{lang-de|Feldbach}}), [[Radgona]] ({{lang-de|Bad Radkersburg}}), [[Ivnik]] ({{lang-de|Eibiswald}}), [[Stainz|Ščavnica]] ({{lang-de|Stainz}}), [[Cmurek]] ({{lang-de|Mureck}}). == Geografija == Zgodovinska dežela [[Štajerska (vojvodina)|Štajerska]] je obsegala tri zgodovinske pokrajine (dežele) z istim imenom, ki so zdaj tako del Slovenije, kakor sodobne Republike Avstrije: [[Slika:Styrie en AT & en SI.PNG|sličica|300x300_pik|{{Legenda0|#ea0402|Zgornja in Srednja Štajerska}} {{Legenda0| #ff7f3f|Spodnja Štajerska}}]] * '''[[Zgornja Štajerska]]''' (''{{lang-de|Obersteiermark}}'') obsega severne in severozahodne predele današnje zvezne dežele, na severu jo omejuje deželna meja, na jugu pa sega do [[Štajersko Robno hribovje|Štajerskega Robnega hribovja]] (''{{lang-de|Steirisches Randgebirge}}'') južno od dolin reke Mure in Murice. Razdeljena je na pet okrajev: Liezen, Murau, Murtal, Leoben in Bruck-Mürzzuschlag. Slednja dva (Leoben in Bruck-Mürzzuschlag) tvorita t.i. "Visoko Štajersko" (''Hochsteiermark''). Središče Zgornje Štajerske je v Leobnu. * '''Srednja Štajerska''' ({{lang-de|Mittelsteiermark}}) obsega osrednji ter južni del dežele vključno z Gradcem, ki je njeno središče. Razdeljena je na Zahodno Štajersko ({{lang-de|Weststeiermark}}), ki leži južno in zahodno od reke Mure, ter Vzhodno Štajersko ({{lang-de|Oststeiermark}}), ki pa leži vzhodno od Mure. Za območje med Zahodno in Vzhodno Štajersko, ki vključuje tudi sam Gradec, se je po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] začel uporabljati izraz Osrednja (Srednja) Štajerska ({{lang-de|Mittelsteiermark}}), katerega pa ne smemo pomešti z zgodovinsko pokrajino Srednjo Štajersko z istim imenom. Za južni del dežele okoli Lonča, Lipnice in Radgone se danes uporablja izraz Južna Štajerska ({{lang-de|Südsteiermark}}). * '''[[Štajerska|Spodnja Štajerska]]''' ({{lang-de|Untersteiermark}}) je danes del Slovenije in obsega celotno območje slovenske pokrajine [[Štajerska|Štajerske]]. Na severu jo omejuje državna meja z Avstrijo, na jugovzhodu državna meja s [[Hrvaška|Hrvaško]], na severvzhodu reka Mura, na zahodu pa meji na [[Koroška (pokrajina)|Koroško]], [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Gorenjska|Gorenjsko]]. Njena neuradna prestolnica je [[Maribor]], druga večja mesta pa so [[Celje]], [[Velenje]], [[Ptuj]], [[Trbovlje]], [[Slovenska Bistrica]], [[Slovenj Gradec]] in [[Brežice]]. Avstrijska Štajerska zdaj obsega le še ozemlje zgodovinske pokrajine [[Zgornja Štajerska|Zgornje Štajerske]] ({{lang-de|Obersteiermark}}) in [[Srednja Štajerska|Srednje Štajerske]] s središčem v Gradcu ({{lang-de|Mittelsteiermark}}). === Največja mesta / občine: === Seznam mest na Štajerskem z več kot 10 tisoč prebivalci: {| class="wikitable sortable" !# !Mesto / Trg / Občina !Prebivalstvo (1. januar 2025){{EWR|AT|6}} !Okraj |- |1 |[[Slika:AUT Graz COA.svg|brezokvirja|24x24_pik]] [[Gradec]] |305.314 |Gradec |- |2 |[[Slika:AUT Leoben COA.svg|brezokvirja|24x24_pik]] [[Leoben]] |24.561 |Leoben |- |3 |[[Slika:AUT Kapfenberg COA.svg|brezokvirja|23x23_pik]] [[Kapfenberg]] |21.907 |Bruck-Mürzzuschlag |- |4 |[[Slika:AUT Bruck an der Mur COA.svg|brezokvirja|24x24_pik]] [[Bruck an der Mur]] |15.735 |Bruck-Mürzzuschlag |- |5 |[[Slika:AUT Leibnitz COA.svg|brezokvirja|23x23_pik]] [[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] |13.517 |Lipnica |- |6 |[[Slika:AUT Feldbach COA.svg|brezokvirja|24x24_pik]] [[Vrbna]] |13.495 |Jugovzhodna Štajerska |- |7 |[[Slika:AUT Knittelfeld COA.svg|brezokvirja|24x24_pik]] [[Knittelfeld]] |12.870 |Murtal |- |8 |[[Slika:AUT Gratwein-Straßengel COA.png|brezokvirja|23x23_pik]] [[Gratwein-Straßengel]]<sup>T</sup> |12.799 |Gradec - okolica |- |9 |[[Slika:AUT Seiersberg-Pirka COA.svg|brezokvirja|23x23_pik]] [[Seiersberg-Pirka]]<sup>O</sup> |12.289 |Gradec - okolica |- |10 |[[Slika:AUT Weiz COA.svg|brezokvirja|24x24_pik]] [[Weiz]] |12.116 |Weiz |- |11 |[[Slika:AUT Deutschlandsberg COA.svg|brezokvirja|25x25_pik]] [[Lonč]] |11.757 |Lonč |- |12 |[[Slika:AUT Gleisdorf COA.svg|brezokvirja|23x23_pik]] [[Gleisdorf]] |11.533 |Weiz |- |13 |[[Slika:AUT Trofaiach COA.jpg|brezokvirja|25x25_pik]] [[Trofaiach]] |11.030 |Leoben |- |14 |[[Slika:AUT Fürstenfeld COA.svg|brezokvirja|20x20_pik]] [[Fürstenfeld]] |10.391 |Hartberg-Fürstenfeld |- | colspan="4" |<small><sup>T</sup> = Trška občina, <sup>O</sup> = Občina</small> |} == Upravna delitev == Dežela Štajerska je bila do upravne reforme léta 2012 oz. 2013 razdeljena na 16 okrajev, danes pa poleg 286 [[Občina|občin]] obsega le še 13 [[Seznam okrajev in statutarnih mest v Avstriji|okrajev]], od katerih je eno [[Statutarno mesto (Avstrija)|statutarno mesto]] (Gradec). {| class="wikitable sortable" !Okraj !Sedež !Površina v km² !Prebivalstvo (1. januar 2025) !Oznaka |- |Bruck-Mürzzuschlag |[[Bruck an der Mur]] |2.157,07 |97.077 |BM |- |Lonč (Deutschlandsberg) |[[Lonč]] |863,46 |61.065 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|603}} |- |'''Gradec (Graz)''' |'''[[Gradec]]''' |127,57 |305.314 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|601}} |- |Gradec - okolica |Gradec (''ni del okraja'') |1.084,60 |164.654 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|606}} |- |Hartberg-Fürstenfeld |[[Hartberg]] |1.224,32 |91.082 |HF |- |Lipnica (Leibnitz) |[[Lipnica, Avstrija|Lipnica]] |750,02 |87.979 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|610}} |- | rowspan="2" |Leoben | rowspan="2" |[[Leoben]] | rowspan="2" |1.053,46 | rowspan="2" |59.071 |LE = Mesto Leoben |- |LN = Vse ostale občine |- |Liezen |[[Liezen]] |3.318,46 |79.579 |LI |- |Murau |[[Murau]] |1.385,48 |26.898 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|614}} |- |Murtal |[[Judenburg]] |1.675,85 |71.516 |MT |- |Jugovzhodna Štajerska |[[Vrbna]] |983,09 |83.658 |SO |- |Voitsberg |[[Voitsberg|Vojčperk]] |678,20 |51.172 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|616}} |- |Weiz |[[Weiz]] |1.097,95 |92.651 |{{Metadaten Kfz-Kennzeichen AT|617}} |} [[Slika:Karte Aut Stmk Bezirke.png|sličica|Zemljevid okrajev na Štajerskem|300x300_pik]]V Okraj Murau je vključena tudi ena ekspozitura (izpostava/eksklava): {| class="wikitable sortable" !Ekspozitura !Sedež ! style="text-align: right;" |Površina v km² ! style="text-align: right;" |Prebivalstvo (1. januar 2025) !Oznaka |- |Ekspozitura Gröbming |Gröbming |954,85 |23.045 |GB |} == Znamenitosti == Med najbolj znanimi štajerskimi znamenitostmi so: največja romarska cerkev v Avstriji [[bazilika Marijinega rojstva, Maria Zell]], [[Rudnik Erzberg]] v Eisenerzu, benediktinska samostana [[samostan Admont|Admont]] in [[Škofija Gradec - Sekova|Sekova]] ({{lang|de|Seckau}}), najstarejši aktivni cistercijanski [[samostan Rein|samostan Ravna]] ({{lang|de|Rein}}) (ustanovljen 1129), državna [[kobilarna Piber]] z lipicanci, [[Dachstein]], avstrijski muzej na prostem v Stübingu pri Gradcu, [[Grad Riegersburg]], Zeleno jezero, skakalnica [[Kulm]] v Bad Mitterndorfu / [[Tauplitz]]u in glavno mesto dežele [[Gradec]], katerega staro mesto je na seznamu Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''City of Graz – Historic Centre and Schloss Eggenberg.''<ref>{{Navedi splet|title=City of Graz &ndash; Historic Centre and Schloss Eggenberg|url=https://whc.unesco.org/en/list/931/|website=UNESCO World Heritage Centre|accessdate=2023-06-04|language=en|first=UNESCO World Heritage|last=Centre}}</ref> Najbolj znan baročni palačni kompleks na Štajerskem je baročni [[dvorec Eggenberg]] v Gradcu, z ohranjeno izvirno opremo, obsežnim urejenim vrtom in zbirkami ''Universalmuseum Joanneum''. Kot sedež prednikov plemiške družine Eggenberg prikazuje zgodovino in pokroviteljstvo nekoč najmočnejše generacije Štajerske s svojo zgodovino gradnje in opreme. Leta 2010 je bil grad dodan obstoječemu Unescovem mestu Gradež - zgodovinskemu središču. Vsako leto obišče vrtove približno milijon obiskovalcev. Živalski vrt in naravni park grad Herberstein je živalski vrt v štajerski skupnosti Stubenberg am See, blizu St. Johanna bei Herbersteina, velikosti približno 40 hektarjev, v parku je tudi [[grad Herberstein]], katerega začetki segajo v 12. stoletje. Največji grad na Štajerskem je Riegersburg, katerega začetki segajo v 11. stoletje. Stoji v istoimenskem mestecu [[Riegersburg]] v okrožju jugovzhodne Štajerske. Drugi največji grad je grad Strechau na Zgornjem Štajerskem. Na gradu Oberkapfenberg v mestu Kapfenberg je zdaj shranjena zbirka zgodovinskega orožja in razstava ptičev. Največja trdnjava na Štajerskem je bil ''Grazer Schloßberg'' (grajski hrib Schlossberg). Trdnjava je v Guinnessovi knjigi rekordov navedena kot objekt, ki ni bil nikoli osvojen. Šele po tem, ko je [[Napoleon]] osvojil Dunaj in zagrozil z uničenjem prestolnice, se je Schlossberg predal in francoske čete so podrle večino zgradb. Na Štajerskem je tudi dirkališče [[Red Bull Ring]] v [[Spielberg|Spielbergu]] pri Knittelfeldu, ki gosti dirko [[Formula 1|Formule 1]] za [[Velika nagrada Avstrije|Veliko nagrado Avstrije]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Styria}} * [https://austria-forum.org/af/AEIOU/Steiermark Austria- forum] * [http://www.steiermark.at/ Website des Landes Steiermark] * [http://www.verwaltung.steiermark.at/ Verwaltung des Landes Steiermark] * [http://www.steiermark.com/de Steiermark Tourismus] * [http://archive.org/stream/diejudeninsteie00baumgoog#page/n1/mode/2up/ Juden in der Steiermark] {{Avstrijske zvezne dežele}} {{at-geo-stub}} [[Kategorija:Zvezne dežele Avstrije]] [[Kategorija:Štajerska (zvezna dežela)|*]] {{normativna kontrola}} korh62m9oon5prf8v6xt0wifvozw8gg Franc Kollmann 0 144834 6753013 5698449 2026-09-20T09:06:04Z ~2026-50502-00 266049 6753013 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba}} '''Franc Kollmann''', [[Slovenci|slovenski]] [[trgovec]], * [[17. september]] [[1839]], [[Zgoša]], † [[16. april]] [[1908]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Franc je bil potomec [[Gorenjska|gorenjske]] trgovske rodbine Kollmann iz Zgoš pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunj na Gorenjskem]]. Iz te rodbine je izhajal tudi ljubljanski trgovec s steklom ''Franc Resman'', ki pa ni imel moških potomcev, zato je Franca Kollmanna povabil v Ljubljano in mu leta 1872 prepustil trgovino. Kollmann je ustanovil steklarsko delavnico, trgovsko ponudbo je razširil s [[porcelan]]om in kmalu postal uspešen veletrgovec. Od leta 1904 do smrti je bil predsednik [[Ljubljanska mestna hranilnica|Ljubljanske mestne hranilnice]]. Med njegove posesti sodijo [[vila Podrožnik]] v Ljubljani in [[Vila Triglav, Bled|vila Triglav]] na [[Bled]]u. Veliko svojega denarja je namenil dobrodelnim projektom, prav tako tudi njegov sin in naslednik [[Robert Kollmann]], ki je leta 1928 z darom 100.000 dinarjev postal ustanovni član [[Narodna galerija, Ljubljana|Narodne galerije v Ljubljani]]. Družinsko podjetje je delovalo do leta 1946, ko so ga jugoslovanske oblasti ukinile. Posesti so bile [[nacionalizacija|nacionalizirane]]. {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Kollmann, Franc}} [[Kategorija:Slovenski trgovci]] k25ntqkn7j72byq8l9ktpq51y06kpgk Mezoamerika 0 147092 6752879 6752632 2026-09-19T16:36:47Z Ljuba24b 92351 /* Pozna poklasika */ np 6752879 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mesoamérica.png|thumb|300px|Regija Mezoamerika]] '''Mezoamerika''' je zgodovinska regija, ki se razprostira od današnje centralne [[Mehika|Mehike]], [[Belize]]ja, [[Gvatemala|Gvatemale]], [[Salvador]]ja, [[Honduras]]a in [[Nikaragva|Nikaragve]] do današnje severovzhodne [[Kostarika|Kostarike]]. V tej regiji se je v obdobju od 3000 let pred odkritjem Amerike razvil niz medsebojno povezanih kultur in civilizacij. Vsem tem kulturam in civilizacijam je skupno [[poljedelstvo]] na osnovi vzgoje [[Koruza|koruze]] in drugih rastlin in pričetek stalne naselitve (gradnja naselbin, mest), za obutev so imeli sandale, njihova [[vera]] je bila [[Politeizem|politeistična]], njena osnova pa sta bila [[bog]] sonca in dežja ([[Tlaloc]] azteški bog dežja), poznali so numerični sistem na osnovi števila 20, gradili so [[piramide]] in ritualne igre z žogo. Te civilizacije so bile Nahua ([[Azteki]], [[Tolteki]] in Tlaxcalteci), Boruca, Chichimecs Huaxtecs, Huichol, [[Maji]] (Lacandon), Mayangna, Mazatec, Mixe, [[Mixteki]], [[Olmeki]], Otomi, Purepecha, Totonac in [[Zapoteki]]. == Definicije == Mezoamerika je arheološko kulturno območje v Srednji Ameriki, kjer so pred Kolumbom oziroma pred špansko kolonizacijo cvetele številne države. Mezoameriško jezikovno območje povezuje jezik, ki opisuje številne jezike Srednje Amerike, s skupnimi [[Skladnja|skladenjskimi]], leksikalnimi značilnostmi, izgovarjavo in etno-jezikovnimi lastnostmi. V to skupino sodijo majevski jezik, mixe-zoqueški, Totonac-Tepehua in [[Uto-azteški jeziki]]. Mezoamerika je v skladu z merili [[OECD]], multi-nacionalna, geo-ekonomska regija v Srednji Ameriki, držav Belize, Kostarika, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva in Panama, kot tudi devet jugovzhodnih mehiških zveznih držav (Campeche, Chiapas, Guerrero, Oaxaca, Puebla, Quintana Roo, Tabasco, Veracruz in Jukatan).<ref>OECD (2006, Seite 13, 36)</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === 20.000 let pr. n. št. oziroma proti koncu zadnje [[Ledena doba|ledene dobe]] so prvi ljudje začeli naseljevati mezoameriški prostor. Prišli so iz Azije čez kopno ožino pri današnjem [[Beringov preliv|Beringovem prelivu]], ki je v tistem času, zaradi nižje morske gladine, povezovala kontinenta. Prvi lovci na [[mamut]]a so se pojavili 10.000 let pred našim štetjem. Najstarejše [[Arheologija|arheološke]] najdbe iz [[Jukatan (polotok)|Jukatana]] so stare 9000 let pr. n. št., najdbe v Los Tapiales (Gvatemala) so iz okoli 8000 pr. n. št. Okoli 7000 let pr. n. št. se je začelo pojavljati poljedelstvo, okoli 5000 let pr. n. št. so začeli gojiti koruzo in fižol. === Stari vek === Stalno poseljena naselja so verjetno stara okoli 3500 let pr. n. št. V večjem obsegu najdeni ostanki so le iz okoli 2500 pr. n. št. V naseljenih krajih so ustvarjali in razvili [[lončarstvo]] in [[tkanje]]. === Zgodnja predklasika === 1500 let pr. n. št. je bil čas ko je gojenje koruze glavno živilo za preživetje ljudstev Mezoamerike. Za orodje so uporabljali [[obsidian]], na pacifiški obali je bila najdena ''Ocos'' [[keramika]]. Okoli leta 1200 pr. n. št. se pojavi Olmeška kultura. Oblikovanje [[Zlato|zlata]] je dokazano od 850 let pr. n. št. === Srednja predklasika === Zapoteška kultura se pojavi okoli leta 600 pr. n. št. v [[Monte Albán]] v bližini današnje [[Oaxaca de Juárez|Oaxace]]. 500 let pr. n. št. je bila uničena [[La Venta]], Olmeška kultura propade. === Pozna predklasika === Okoli leta 400 pr. n. št. se je ob mehiški obali Pacifika pojavila Izapa kultura. Prvi podatki iz [[stela (spomenik)|stel]] kulture Majev datirajo okoli leta 125 pr. n. št. Najzgodnejši datum dolgega štetja (stela št. 1 iz El Baula (Gvatemala)) je iz leta 36 našega štetja. Leta 100 začnejo graditi prve piramide v [[Teotihuacán]]u. === Klasika === V leto 200 datirajo gradnjo piramide Sonca v Teotihuacánu, piramido Lune pa v leto 250. V tem času so Maji ustanovili veliko mesto [[Tikal]], [[Palenque]], [[Copán]] in [[Yaxchilán]]. Leta 292 so našli stelo dolgega štetja v Tikalu. Do leta 300 je Teotihuacán dosegel višek razvoja. === Srednja Kasika === Čas okoli leta 500 je kazal razcvet Zapoteške kulture. leta 540 je bilo ustanovljeno majevsko mesto Bonampak. Vojna med Tikalom in [[Calakmul]]om je potekala leta 550. Teotihuacán propade do leta 600. === Pozna Klasika === Leto 799 propade Palenque, Copan leta 822. Konec obdobja Tikala je leto 879, [[Uxmal]]a in Tonina leto 909. === Zgodnja poklasika === [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]] je bila ustanovljena leta 950. leta 987 se [[Quetzalcoatl]] ((izg. kecalkóatl) širi iz Tule. V istem letu je bila [[Chichen Itza]] (izg. čičén icá) osvojena. Mayapan je bil ustanovljen leta 1007. OD leta 1140 so Azteki naselili Mehiško Dolino. Z uničenjem Tule leta 1168 propadejo Čičimeki. Značilnosti večjih središč pričajo o vse bolj kompleksni politični ureditvi. Poleg arhitekture, ki postaja monumentalna in raznolika, se razvija rokodelstvo, umetnost, trgovina in pisava. Nekako se organizirajo države. === Pozna poklasika === Maji leta 1221 ustanovijo Chichen Itzo, Uxmal, Mayapan in Liga Mayapan. [[Tenochtitlán]] je bil ustanovljen leta 1335. Misteki se leta 1350 preselijo v Monte Albán. Tenochtitlán, [[Texcoco]] in Tlacopan oblikujejo trojno zavezništvo leta 1428. Upor leta 1441 uniči Ligo Mayapan. Itzá uničijo Chichén Itzo, tudi Mayapan propade. Na slovesnem odprtju [[Templo Mayor]] v Tenochtitlanu leta 1487 je bilo več kot 20.000 ljudi žrtvovanih v štirih dneh. Leta 1511 Španci pristanejo na obali [[Jukatan (polotok)|polotoka Jukatan]], prvi stik Evropejcev pod vodstvom Juana de Grijalva z Azteki je potekal leta 1517. 1521 [[Hernán Cortés]] osvoji Tenochtitlan. 1524 je se je začel poskus kolonizacije Jukatana. leta 1697 je bil uničen Tayasal na Jukatanu. {| class="wikitable" !width="175"|Obdobje !width="150"|Časovnica !width="675"|Pomembne kulture, mesta |-style="background:silver" |+'''Povzetek kronologije Mezoameriških kultur''' |Prazgodovina |10.000–3500 pr. n. št. |Honduras, Gvatemala, Belize, [[obsidian]] in [[pirit]], Iztapan, |-="background:silver" |Stari vek |3500–1800 pr. n. št. |poljedelska naselja, [[Tehuacán]] |- |-style="background:silver" |Predklasika |2000 pr. n. št. – 250 n. št. |Neznane kulture in La Blanca in Ujuxte, kultura Monte Alto |- |Zgodnja predklasika |2000–1000 pr. n. št. |območje Olmekov: San Lorenzo Tenochtitlan; centralna Mehika: Chalcatzingo; dolina Oaxaca: San José Mogote. Območje Majev: Nakbe, Cerros |- |Srednja predklasika |1000–400 pr. n. št. |območje Olmekov: [[La Venta]], Tres Zapotes; območje Majev: El Mirador, Izapa, Lamanai, Xunantunich, Naj Tunich, Takalik Abaj, Kaminaljuyú, Uaxactun; dolina Oaxace: [[Monte Albán]] |- |Pozna predklasika |400 pr. n. št. – 200 n. št. |območje Majev: Uaxactun, [[Tikal]], Edzná, Cival, San Bartolo, Altar de Sacrificios, Piedras Negras, Ceibal, Rio Azul; centralna Mehik: [[Teotihuacan]]; obala Mehiškega zaliva: Epi-Olmeška kultura; zahodna Mehika: kultura grobnic |-style="background:silver" |Klasika |200–900 n. št |klasični majevska mesta, [[Teotihuacan]], Zapoteki |- |Zgodnja klasika |200–600 n. št. |območje Majev: [[Calakmul]], Caracol, Chunchucmil, [[Copán]], Naranjo, [[Palenque]], [[Quiriguá]], [[Tikal]], Uaxactun, [[Yaxha]]; centralna Mehika: ozemlje [[Teotihuacan]]a; kultura [[Zapoteki|Zapotekov]]; zahodna Mehika: tradicija [[Teuchitlan]] |- |Srednja klasika |600–900 n. št. |območje Majev: [[Uxmal]], Toniná, Cobá, Waka', Pusilhá, Xultún, Dos Pilas, Cancuen, Aguateca, Yaxchilan; centralna Mehika: Xochicalco, Cacaxtla; obala Mehiškega zaliva: El Tajín in kultura Veracruz; zahodna Mehika: tradicija Teuchitlan |- |Pozna klasika | 800–900/1000 n. št. |območje Majev: Puuc – [[Uxmal]], Labna, Sayil, [[Kabah]] |- style="background:silver" |Poklasika |900–1519 n. št. |Azteki, država Tarascans, [[Mixteki]], Totonac, ljudstvo Pipil, Itzá, Ko'woj, kraljestvo Q'umarkaj - K'iche', ljudstvo Kaqchikel, jezik Poqomam, ljudstvo Mam |- |Zgodnja poklasika |900–1200 n. št. | Cholula, [[Tula (mezoameriško najdišče)|Tula]], [[Mitla]], El Tajín, [[Tulum]], Topoxte, Kaminaljuyú, Joya de Cerén |- |Pozna poklasika | 1200–1519 n. št. |[[Tenochtitlan]], Cempoala, Tzintzuntzan, [[Mayapán]], Ti'ho, Utatlán, Iximche, Mixco Viejo, Zaculeu |- style="background:silver" | Po kolonizaciji | do leta 1697 | Centralni Peten: Tayasal, Zacpeten |} == Geološki in meteorološki vplivi na kulture v regiji == Nastanek različnih kultur je bila med drugim odvisna od topografskih razlik. Ločimo tri višinska območja: Tierra caliente (do 800 m), Tierra templada (800-2000 m) in Tierra Fria (nad 2000 m). Položaj med oceanoma je povzročal deževno sezono v poletnem in jesenskem času in suho sezono pozimi in spomladi. Poleg tega so se letni časi selili proti severu. Ta raznovrstnost v krajini v zaprtem prostoru je nudila zelo dobre pogoje za specializacijo, delitev dela in trgovinsko izmenjavo. == Splošne značilnosti == Okoli 6000 let pred našim štetjem so lovci in nabiralci, ki so živeli v višavju in nižinah Mezoamerike, začeli razvijati poljedelstvo, predvsem gojenje [[Buče|buč]] in [[Paprika|paprike]]. Najzgodnejši primer [[Koruza|koruze]] prihaja iz jame Guilá Naquitz v Oaxaci, najdba sega do okoli 4000 let pred našim štetjem. Koruzo so našli še v jami Los Ladrones v Panami, okoli 5500 pr.n.št.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.uacam.mx/.../ee8480fb39dbff8e86256ad3004e1394/$FILE/ATT4M6OX/Campeche%202002%20paper.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2013-11-16 |archive-date=2012-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120215205412/http://www.uacam.mx/.../ee8480fb39dbff8e86256ad3004e1394/$FILE/ATT4M6OX/Campeche%202002%20paper.pdf |url-status=dead }}</ref> Nekoliko pozneje so začeli gojiti še druge rastline v napol agrarnih skupnostih po vsej Mezoameriki.<ref>O'Brien (2005), p.25.</ref> Čeprav je bila koruza najpogostejša, so do leta 3500 pr.n.št. že znali gojiti več vrst [[fižol]]a, jicama (''Pachyrhizus erosus'' - vrsta krompirja), [[paradižnik]] in buče. Hkrati so za vlakna iz izdelavo tekstila uporabljali [[bombaž]], [[Juka|juko]] (''Yucca elephantipes'') in [[Agava|agave]] (''Agave americana''). <ref>Diamond (1999), pp.126–127.</ref> Od leta 2000 pred našim štetjem pa do danes je koruza glavni pridelek v regiji. Drevo Ramón (''Brosimum alicastrum'') je bil občasno nadomestek koruze za proizvodnjo moke. Sadje je bilo pomembno pri dnevni prehrani mezoameriških kultur. Uporabljali so [[avokado]], [[papaja|papajo]], [[guava|guavo]], [[mammea]] jabolko (''Mammea americana''), [[sapote]] (v nahuatl tzapotl) in [[anona|anono]]. V Mezoameriki je manjkalo živali primernih za udomačitev, predvsem veliki [[kopitarji]] - posledica je bilo pomanjkanje vprežnih živali za pomoč pri prevozu. Udomačili pa so [[Mlakarica|raco]] (''Anas platyrhynchos''), [[jelen]]a, [[Pes|psa]] in [[puran]]a. Puran je bila prva žival, ki se je pojavila okoli 3500 pred našim štetjem. <ref>Diamond (1999) p.100.</ref> Psi so bili glavni vir beljakovin živalskega izvora v starodavni Mezoameriki, pasje kosti so pogosto našli na gnojiščih po celotni regiji. Z lovom na živali (srnjad, zajec, ptice in različne vrste žuželk) so ljudstva dopolnjevala svojo prehrano. Prav tako so za potrebe luksuza (krzna) lovili divje mačke in nabirali ptičje perje. Mezoameriške kulture, ki so živele v nižinah in na obalnih ravnicah so v agrarnih skupnostih nastala nekoliko kasneje kot v visokogorju, to pa zaradi dejstva, da je bilo v nižinah obilje plodov in živali, ki so bila za lovca - nabiralca privlačna. Tudi ribolov je bil pomemben ponudnik hrane na nižinskih in obalnih predelih, kar vse je dodatno odvračalo ljudi, da bi se naselili v stalnih skupnostih. Nekatere surovine, rastline in živali, ki so prevladovale po posameznih regijah so: * Pacifiška nižina - bombaž in parazitska [[košeniljka]] (''Dactylopius coccus''), ki jo še danes gojijo na [[opuncija|opunciji]] (''Opuntia ficus-barbarica'') * Nižina, kjer so živeli Maji in obala Mehiškega zaliva - [[kakav]], [[vanilija]], [[jaguar]] (kože), ptice in ptičje perje (zlasti Quetzal - ''Genus Pharomachrus'' in različne [[papige]]) * Centralna Mehika - [[Obsidian]] (Pachuca) * Gvatemalsko višavje - Obsidian (San Martin Jilotepeque, El Chayal in Ixtepeque), [[pirit]] in [[jadeit|žad]] iz doline reke Motagua * Obalna območja - [[sol]], suhe [[ribe]], [[školjke]] in [[Barvilo|barvila]]. == Arhitektura == Mezoameriška [[arhitektura]] je niz arhitekturnih tradicij, ki so nastale v predkolumbovskih kulturah in civilizacijah. To so tradicije, ki so najbolj znane po javnih, obrednih in mestnih monumentalnih zgradbah. Značilnosti mezoameriške arhitekture zajemajo več različnih regionalnih in zgodovinskih slogov, ki pa so med seboj zelo povezani. Ti slogi so se razvijali skozi različne faze mezoameriške zgodovine kot posledica intenzivne kulturne izmenjave med različnimi kulturami skozi tisoče let. Mezoameriška arhitektura je predvsem znana po piramidah, ki so največje take strukture (izven [[Stari Egipt|starega Egipta]] in [[Imperij Chola|imperija Chola]]-[[Indija]]). Ena od zanimivih in široko raziskanih tem je odnos med [[Astronomija|astronomijo]], [[Religija|religijo]], [[Geografija|geografijo]] in arhitekturo. Velikokrat je moč sklepati, da so bile mnoge poteze mezoameriške arhitekture urejene na podlagi verskih in mitoloških idej. Vrsta predšpanskih templjev je orientiranih proti izpostavljenim hribom v njihovi okolici in so te orientacije večinoma tudi astronomsko opisljive. Očitno so morala biti mesta za izgradnjo ceremonialnih stavb skrbno izbrana, najbrž na osnovi določenih načel [[geomantika|geomantike]], v katerih so bili vključeni astronomsko-koledarski razlogi, verovanja v zvezi z lokalnimi značilnostmi narave in še čim. Čeprav znanstveniki še vedno ne razumejo dobro, kako je v resnici funkcionirala celotna kombinacija teh pravil, je vendar nesporno dejstvo, da so imele gore izredno važno vlogo v predšpanskih verovanjih Mezoamerike, zlasti v zvezi z dežjem in rodovitnostjo, to pa je med indijanskimi skupnostmi še danes zelo živo.<ref>http://www.etno-muzej.si/files/etnolog/pdf/0354-0316_3_sprajc_orientacije.pdf</ref> Poseben del mezoameriške arhitekture je njena [[ikonografija]]. Monumentalna arhitektura je bila okrašena s podobami verskega in kulturnega pomena in često s pisavo. Ikonografska dekoracija in pisava na zgradbah pomembno prispevajo k trenutnemu poznavanju mezoameriške družbe, zgodovine in religije. == Politična organiziranost == Ceremonialni centri so bili jedro mezoameriških naselij. [[Tempelj|Templji]] so bili prostorsko orientirani tako, da so v okolico sporočali namen. Mesta s svojimi trgovskimi in verskimi središči so bila vedno politični subjekti, nekoliko podobna evropskim mestnim državicam in ljudje so se identificirali z mestom, v katerem so živeli. Slavnostni centri so bili vedno zgrajeni na vidnem mestu. Piramide so izstopale iz okolice in tako zastopale svoje bogove in njihove pristojnosti. Druga značilnost slavnostnih centrov so zgodovinske plasti. Vse slavnostne zgradbe so bile zgrajene v več fazah ena na vrhu druge, do točke, kot jih vidimo danes in je bila verjetno zadnja faza. Stele so pogosti javni spomeniki v Mezoameriki in so služile zapisu v spomin na uspehe vladarjev, prireditve in datume, povezane z vladarji in plemstvom. == Viri in sklici == {{sklici}} * {{navedi knjigo |author=Šprajc, Ivan |year=2009 |title=Izgubljena mesta |publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-331-6 |cobiss=245189632 |pages=}} * Norman Bancroft-Hunt:''Atlas der indianischen Hochkulturen. Olmeken, Tolteken, Maya, Azteken.'' Tosa Verlag, Wien 2002, ISBN 3-85492-557-3. * Paul Kirchhoff: ''Mesoamérica, sus límites geográficos, composición étnica y carácteres culturales''. In: ''Acta Americana'' Nr. 1, 1943. * Hanns J. Prem:''Geschichte Altamerikas.'' Oldenbourg, München 2007, 2. Auflage 2007, ISBN 3-486-53032-1. * Gordon R. Willey:''Das alte Amerika.'' Propyläen Verlag/Ullstein, Berlin 1974 (=Propyläen Kunstgeschichte, Band 18). == Zunanje povezave == {{Commonscat|Mesoamerica}} [[Kategorija:Zgodovina Amerike]] {{normativna kontrola}} 3br53ai9em4g0tmuo2e92032n50n4w8 Irena Kohont 0 148382 6752840 6420124 2026-09-19T13:48:45Z ~2026-50632-52 266003 6752840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Irena Kohont''' (poročena '''Irena Kohont-Jamnik'''), [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[2. november]] [[1941]], [[Maribor]], SFRJ Jugoslavija, † [[18. september]] [[2024]], [[Ljubljana]].<ref name="m538">{{navedi novice | title=Umrla je pevka Irena Kohont-Jamnik | work=[[24ur.com]] | date=2024-09-22 | url=https://www.24ur.com/popin/glasba/umrla-je-pevka-irena-kohont-jamnik.html | access-date=2024-09-22}}</ref> Irena Kohont se je rodila v Mariboru, kasneje pa se je preselila v Ljubljano, kjer je živela z družino.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/magazin/svet-so-ljudje/umrla-je-pevka-irena-kohont-jamnik|title=Umrla je pevka Irena Kohont-Jamnik|date=22. 9. 2024|accessdate=23. 9. 2024|website=Delo. si}}</ref> Bila je ena vidnejših pevk zlatega obdobja [[slovenska popevka|slovenske popevke]]. Na [[Slovenska popevka 1965|Slovenski popevki leta 1965]] je zmagala s pesmijo ''Šel si mimo'', za katero je glasbo napisal [[Jure Robežnik]], besedilo pa [[Elza Budau]]. Ostale njene znane popevke so še ''Bil je tako prikupno zmeden'', ''Mamaluk'', ''Povabi me na luno kdaj'' ... == Nastopi na glasbenih festivalih == === [[Slovenska popevka]] === * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: Tuj obraz'' <small>(Boris Kovačič/Gregor Strniša/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Vračajo se ladje'' <small>(Jože Privšek/Veno Taufer/Jože Privšek)</small> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kohont, Irena}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] 6v78w5t9wn1stfv5n6oujb1d9my1ttb Lidija Kodrič (pevka) 0 150068 6752895 6752563 2026-09-19T17:55:38Z Signal 28172 /* */ dod. dat. roj., smrti 6752895 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lidija Kodrič}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Lidija Kodrič | background = solo_singer }} '''Lidija Kodrič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[30]]. [[junij]] [[1944]], [[Kranj]], † [[17]]. [[september]] [[2026]]. Lidija Kodrič je svojo glasbeno kariero začela leta [[1962]]. Debitirala je na Katedri '62, festivalu mariborskih popevk. Tega leta je tudi nastopila na prvi [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]]. Gostovala je na številnih jugoslovanskih glasbenih festivalih, kjer je prejela številna priznanja. Bila je tudi članica skupine [[One i oni]]. [[Slika:Elda Viler in Lidija Kodrič - Opatija 68.jpg|150px|sličica|levo|En posnetek s skladbami, ki so na [[Opatijski festival|Opatijskem festivalu]] '68. izvedli Lidija Kodrič in [[Elda Viler]]]] Leta [[2004]] je s pesmijo »Tvuoje uorglice« zmagala na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]], kjer je zmagala že [[1962]] s pesmijo »Moja mala tiha sreča«. Leta [[Festival narečnih popevk 2006|2006]] pa je na Festivalu narečnih popevk zmagala s pesmijo »Forza, fešta!«. Zmago sta ji namenila tako občinstvo kot strokovna žirija. ===Uspešnice=== * ''Neizpeta melodija'' * ''Danes mi je šestnajst let'' * ''Kdor rad živi v miru'' * ''Forza, fešta!'' === Nastopi na glasbenih festivalih === ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1962|1962]]: ''Tam za goro'' <small>(Vladimir Stiasny/Lev Svetek/Nikica Kalogjer)</small> * [[Slovenska popevka 1962|1962]]: ''Vrni mi'' <small>(Stane Mancini/Bogdan Gjud/Nikica Kalogjera)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Čas beži'' <small>(Boris Kovačič/Gregor Strniša/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Moja punčka in jaz'' <small>(Feri Souvan/Lev Svetek/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: ''Kar z drugo pleši twist'' <small>(Milan Cilenšek/Marička Cilenšek/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1966|1966]]: ''Ljubezen je nekaj drugega'' <small>(Vinko Horvat/Miroslav Košuta/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1967|1967]]: ''Vikingi'' <small>(Jure Robežnik/Miroslav Košuta/Jure Robežnik)</small> <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Slovenska popevka 1968|1968]]: ''Svet v cvetju'' <small>(Saša Pirc/Rudi Leban/Jure Robežnik)</small> * '''[[Slovenska popevka 1969|1969]]: ''Neizpeta melodija'' <small>(Damjan Tozon/Mirjam Tozon/Mojmir Sepe)</small> (1. nagrada občinstva)''' * [[Slovenska popevka 1970|1970]]: ''Ti si moj pravi človek'' <small>(Ati Soss/Branko Šömen/Ati Soss)</small> (2. nagrada strokovne žirije) * [[Slovenska popevka 1971|1971]]: ''Eva in Lojze'' <small>(Jure Robežnik/Elza Budau/Jure Robežnik)</small> == Viri == {{refsez}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Kodrič, Lidija]] {{normativna kontrola}} dz2o9rgiuc6lutzsffrwbbseagduu0a 6752904 6752895 2026-09-19T18:09:59Z Signal 28172 /* */ dop. ime (vir: Pogrebno podjetje Maribor) 6752904 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Lidija Kodrič}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Lidija Kodrič | background = solo_singer }} '''Lidija''' (polno ime '''Lidija Marija''') '''Kodrič''', [[Slovenci|slovenska]] [[pevka]] [[zabavna glasba|zabavne glasbe]], * [[30]]. [[junij]] [[1944]], [[Kranj]], † [[17]]. [[september]] [[2026]]. Lidija Kodrič je svojo glasbeno kariero začela leta [[1962]]. Debitirala je na Katedri '62, festivalu mariborskih popevk. Tega leta je tudi nastopila na prvi [[Slovenska popevka|Slovenski popevki]]. Gostovala je na številnih jugoslovanskih glasbenih festivalih, kjer je prejela številna priznanja. Bila je tudi članica skupine [[One i oni]]. [[Slika:Elda Viler in Lidija Kodrič - Opatija 68.jpg|150px|sličica|levo|En posnetek s skladbami, ki so na [[Opatijski festival|Opatijskem festivalu]] '68. izvedli Lidija Kodrič in [[Elda Viler]]]] Leta [[2004]] je s pesmijo »Tvuoje uorglice« zmagala na [[Festival narečnih popevk|Festivalu narečnih popevk]], kjer je zmagala že [[1962]] s pesmijo »Moja mala tiha sreča«. Leta [[Festival narečnih popevk 2006|2006]] pa je na Festivalu narečnih popevk zmagala s pesmijo »Forza, fešta!«. Zmago sta ji namenila tako občinstvo kot strokovna žirija. ===Uspešnice=== * ''Neizpeta melodija'' * ''Danes mi je šestnajst let'' * ''Kdor rad živi v miru'' * ''Forza, fešta!'' === Nastopi na glasbenih festivalih === ==== [[Slovenska popevka]] ==== * [[Slovenska popevka 1962|1962]]: ''Tam za goro'' <small>(Vladimir Stiasny/Lev Svetek/Nikica Kalogjer)</small> * [[Slovenska popevka 1962|1962]]: ''Vrni mi'' <small>(Stane Mancini/Bogdan Gjud/Nikica Kalogjera)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Čas beži'' <small>(Boris Kovačič/Gregor Strniša/Ati Soss)</small> * [[Slovenska popevka 1963|1963]]: ''Moja punčka in jaz'' <small>(Feri Souvan/Lev Svetek/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1965|1965]]: ''Kar z drugo pleši twist'' <small>(Milan Cilenšek/Marička Cilenšek/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1966|1966]]: ''Ljubezen je nekaj drugega'' <small>(Vinko Horvat/Miroslav Košuta/Mario Rijavec)</small> * [[Slovenska popevka 1967|1967]]: ''Vikingi'' <small>(Jure Robežnik/Miroslav Košuta/Jure Robežnik)</small> <small>(nagrada strokovne žirije za najboljše besedilo)</small> * [[Slovenska popevka 1968|1968]]: ''Svet v cvetju'' <small>(Saša Pirc/Rudi Leban/Jure Robežnik)</small> * '''[[Slovenska popevka 1969|1969]]: ''Neizpeta melodija'' <small>(Damjan Tozon/Mirjam Tozon/Mojmir Sepe)</small> (1. nagrada občinstva)''' * [[Slovenska popevka 1970|1970]]: ''Ti si moj pravi človek'' <small>(Ati Soss/Branko Šömen/Ati Soss)</small> (2. nagrada strokovne žirije) * [[Slovenska popevka 1971|1971]]: ''Eva in Lojze'' <small>(Jure Robežnik/Elza Budau/Jure Robežnik)</small> == Viri == {{refsez}} [[Kategorija:Slovenski pevci zabavne glasbe|Kodrič, Lidija]] {{normativna kontrola}} qsiviwsi2338vvzxzl5sl3v612j2fxa Vlado Novak (igralec) 0 157640 6752901 6731469 2026-09-19T18:07:54Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752901 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|ime=Vlado Novak}} {{drugipomeni3|Vlado Novak}} '''Vlado Novak''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[9. april]] [[1952]], [[Maribor]]. Vlado Novak je slovenski gledališki in filmski igralec in dolgoletni član igralskega ansambla [[SNG Maribor|Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor]]. Je prejemnik številnih stanovskih nagrad, med drugim Borštnikovega prstana. == Mladost == Rodil se je 9. aprila 1952 v Mariboru. Že v mladosti je sodeloval v mariborskem Amaterskem gledališču Slava Klavora. V rojstnem mestu je leta 1974 tudi diplomiral na [[VEKŠ|Visoki ekonomsko-komercialni šoli]]. Istega leta je začel študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani v letniku [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in [[Zvone Šedlbauer|Zvoneta Šedlbauerja]]. Leta 1981 je absolviral, leta 1995 pa tudi diplomiral.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vlado Novak|url=https://sigledal.org/geslo/Vlado_Novak|website=Geslo|accessdate=2025-02-11|language=sl|archive-date=2025-02-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250211215821/https://sigledal.org/geslo/Vlado_Novak|url-status=dead}}</ref> == Igralska kariera == Leta 1976 se je zaposlil v igralskem ansamblu [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica]] (danes Slovensko narodno gledališče Nova Gorica), naslednje leto, 1. septembra 1977 pa postal član ansambla [[SNG Maribor|Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor]]. Tam je ostal do 31. oktobra 1995, ko je za eno sezono postal član [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|Slovenskega ljudskega gledališča Celje]], nato pa se 3. julija 1996 znova vrnil v SNG Maribor - sprva za pol leta kot vršilec dolžnosti umetniškega vodja in nato znova kot dramski igralec.<ref name=":0" /> Upokojil se je leta 2016.<ref>{{Navedi splet|title=Poslovil se je Vlado Novak|url=https://svet24.si/clanek/novice/kultura/570cca25699c9/poslovil-se-je-vlado-novak#google_vignette|website=Novice Svet24|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> Vlado Novak ustvarja tudi filmske vloge, najbolj prepoznavna je vloga Pištija Gajaša v filmu [[Marko Naberšnik|Marka Naberšnika]] ''[[Petelinji zajtrk (film)|Petelinji zajtrk]]'', ki je bil več let tudi najbolj gledan slovenski celovečerni film, Novak pa je leta 2007 prejel tudi Vesno za najboljšo moško vlogo v tem filmu.<ref>{{Navedi splet|title=Vesne Otrokom s Petrička, Petelinjem zajtrku|url=https://www.zurnal24.si/magazin/film-glasba-tv/vesne-otrokom-s-petricka-petelinjem-zajtrku-9501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-02-11|language=sl}}</ref> Med drugim je igral tudi v filmih ''[[Moj ata, socialistični kulak]], [[Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine]], [[Šanghaj (film, 2012)|Šanghaj]], [[Traktor, ljubezen in rock'n'roll]], [[Stekle lisice]]'' idr. Igral je tudi v seriji [[Reka ljubezni]] kot tajkun Andrej Majer, v [[V imenu ljudstva]] kot Nikin oče Miro, ter nastopil v 2. epizodi serije [[Življenja Tomaža Kajzerja|Življenja Tomaža Kajzerja 2]] kot oče glavnega junaka. [[Slika:Vlado Novak prejema berta 2019.jpg|sličica|Ob prejemu nagrade bert (2019)]] Za svoje gledališko ustvarjanje je med drugim leta 2014 prejel [[Borštnikov prstan]], leta 2019 pa [[Nagrada bert|nagrado Bert]] za življenjsko delo na področju filmske in televizijske igre,<ref>{{Navedi splet|title=Nagrada bert igralcu Vladu Novaku, ki je vedno z dušo in srcem pri stvari|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/nagrada-bert-igralcu-vladu-novaku-ki-je-vedno-z-duso-in-srcem-pri-stvari/503630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-02-11|language=sl|first=N.|last=Š}}</ref><ref name=":0" /> 2026 tudi [[odličje Marija Vera]] Združenja dramskih umetnikov za življensko delo. == Sklici == {{sklici}} ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih igralcev]] ==Zunanje povezave== * [http://www.sigledal.org/geslo/Vlado_Novak Vlado Novak na Sigledal.org] * [http://www.petelinjizajtrk.com/si/ekipa-vlado-novak.html Vlado Novak na Petelinjizajtrk.com] * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174863066 Vlado Novak: "Kamera je veliko oko, zato velja: Manj je več."]. Naši umetniki pred mikrofonom (9. april 2022). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175211847 Vlado Novak: Od prodajalca rezervnih delov v TAM-u do igralske legende]. Nedeljski gost (5. april 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{BorstnikovPrstan}} {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{GlazerjeviNagrajenci}}{{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Vlado}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] {{artist-stub}} oqa9bxvlmgrn6s1tuujsz18i5xxpzrf Pierre Cambronne 0 169155 6752975 5934495 2026-09-20T06:24:38Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752975 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Cambronne |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1792–1822 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]<br>[[Napoleonske vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Cambronne''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. december]] [[1770]], † [[29. januar]] [[1842]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cambronne, Pierre}} [[Kategorija:Rojeni leta 1770]] [[Kategorija:Umrli leta 1842]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] pavgfa5s9pfogqnsh15ahotsd1uwrpc 6752976 6752975 2026-09-20T06:25:43Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1770]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1842]]; +[[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752976 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Pierre Cambronne |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears=1792–1822 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Francoske revolucionarne vojne]]<br>[[Napoleonske vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Pierre Cambronne''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[26. december]] [[1770]], † [[29. januar]] [[1842]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Cambronne, Pierre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] t32azu803so0ljctkzy59t0vjz1r6p0 Hubert Camon 0 169156 6752977 5930255 2026-09-20T06:30:43Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752977 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Hubert Camon |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Hubert Camon''', [[Francozi|francoski]] [[general]] in [[vojaški zgodovinar]], * [[19. maj]] [[1855]], † [[13. november]] [[1942]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Camon, Hubert}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški zgodovinarji]] 2043vie1kqs5411otzze5g00fw9jfgq Jean-Baptiste Camille de Canclaux 0 169157 6752984 5930862 2026-09-20T06:56:17Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752984 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean Baptiste Camille Canclaux |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Sedemletna vojna]]<br>[[Francoske revolucionarne vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean Baptiste Camille Canclaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1740]], † [[27. december]] [[1817]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Canclaux, Jean}} [[Kategorija:Rojeni leta 1740]] [[Kategorija:Umrli leta 1817]] [[Kategorija:Francoski generali]] tbq9wwpno5ftowr3haqg0ky85mnpqcl 6752985 6752984 2026-09-20T06:58:35Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752985 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean Baptiste Camille Canclaux |lived= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles=[[Sedemletna vojna]]<br>[[Francoske revolucionarne vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean Baptiste Camille Canclaux''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. avgust]] [[1740]], † [[27. december]] [[1817]]. == Sklici == {{sklici}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Canclaux, Jean}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani sedemletne vojne]] [[Kategorija:Veterani francoskih revolucionarnih vojn]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ew2dljl6goz2knvt8qm7eofxzfs8xn8 Lucio Caracciolo 0 169159 6753063 5932390 2026-09-20T10:56:39Z Engelbert 76895 pp 6753063 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Lucio Caracciolo |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance= |branch= |serviceyears= |rank= |unit= |commands= |battles= |awards= |relations= |laterwork= }} '''Lucio Caracciolo''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[14. marec]] [[1771]], † [[2. december]] [[1833]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{nanoškrbina}} {{DEFAULTSORT:Caracciolo, Lucio}} [[Kategorija:Francoski generali]] mw1tn9qd6m1i7bi7fsaejnd1kcgh7hi Zvezdana Mlakar 0 179560 6752958 6682882 2026-09-19T23:52:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|birth_date=5.&nbsp;5.&nbsp;1960}} '''Zvezdana Mlakar''', [[Slovenci|slovenska]] [[gledališče|gledališka]] in [[filmska igralka]] ter [[televizijska voditeljica]]; *&nbsp;[[5.&nbsp;maj]] [[1960]]<ref>[https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5824a51452e7a/brutalno-iskrena-zvezdana-mlakar Brutalno iskrena Zvezdana Mlakar], Njena.si, pridobljeno 20.&nbsp;december 2024.</ref>/[[1960]]<ref name=sigledal>[https://sigledal.org/geslo/Zvezdana_Mlakar Zvezdana Mlakar] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210219010815/https://sigledal.org/geslo/Zvezdana_Mlakar |date=2021-02-19 }}, Sigledal.org, pridobljeno 14.&nbsp;februar 2021.</ref><ref>[https://www.imdb.com/name/nm0594842/ Zvezdana Mlakar], Imdb.com, pridobljeno 23.&nbsp;maj 2023.</ref>, [[Ptuj]]. == Življenje in delo == Na gledaliških odrih je nastopala že v osnovni šoli, v času srednje šole pa je že sodelovala v Gledališču III na Ptuju. Na [[AGRFT]] v Ljubljani je študirala igro in umetniško besedo in leta 1981 je tam absolvirala z vlogo Alvingove v [[Henrik Ibsen|Ibsenovih]] ''[[Strahovi]]h''.<ref name=sigledal/> Leta [[1987]] je postala članica ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Drame]] v [[Ljubljana|Ljubljani]],<ref name=Drama>[https://www.drama.si/igralec/zvezdana-mlakar/ Zvezdana Mlakar], Drama.si, pridobljeno 14. februar 2021.</ref> v kateri je igrala v številnih vlogah klasičnih in modernih del. Nastopala je tudi TV-nadaljevankah in številnih slovenskih filmih: ''[[Praznovanje pomladi]] ''(1978), ''[[Iskanja]] ''(1979), ''[[Veselo gostivanje]] ''(1984) in drugih. Od leta 2015 do leta 2021 je vodila na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]] svojo pogovorno oddajo ''Zvezdana'', pred tem pa je v oddaji ''Dobro jutro'' imela tedensko rubriko.<ref>[https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/zvezdana-mlakar-v-iskrenem-pogovoru-z-rebeko-dremelj/368399 Zvezdana Mlakar v iskrenem pogovoru z Rebeko Dremelj], Rtvslo.si, pridobljeno 15. februar 2021.</ref> == Zasebno življenje == Je mati treh sinov.<ref>[https://www.delo.si/nedelo/zvezdana-mlakar-za-kritike-mi-je-malo-mar/ Zvezdana Mlakar: Za kritike mi je malo mar], Delo.si, pridobljeno 15.februar 2021.</ref> == Nagrade == * 1998 – nagrada Sklada Staneta Severja Škofja Loka za vlogo Ruth Pinter v predstavi ''V prah se povrneš'' (SNG Drama Ljubljana)<ref name=Drama/><ref name=sigledal/> * 1997 – [[Borštnikova nagrada]] za vlogo Ane v ''Metuljevem plesu'' (SNG Drama Ljubljana)<ref name=Drama/><ref name=sigledal/> * 1978 – igralka leta, nagrada [[Revija Stop|Revije Stop]] za vlogo Suzane v filmu ''[[Praznovanje pomladi]]''<ref name=Drama/><ref name=sigledal/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih igralcev]] {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Mlakar, Zvezdana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] s8a4t5mtukg8j0s3v9cb3i8jh7jjpvk Aleš Valič 0 187965 6753037 6731463 2026-09-20T09:56:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753037 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Aleš Valič''', [[Slovenci|slovenski]] gledališki, televizijski in filmski [[igralec (umetnik)|igralec]], * [[6. april]] [[1955]], [[Ljubljana]]. Valič je eden najbolj prepoznavnih slovenskih dramskih in filmskih igralcev. Je dolgoletni bivši član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]<ref name=":0">{{Navedi splet |url=http://www.drama.si/ansambel/ales-valic.html |title=SNG Drama, Aleš Valič |accessdate=2008-10-06 |archive-date=2008-04-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080412023720/http://www.drama.si/ansambel/ales-valic.html |url-status=dead }}</ref> in profesor na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. Znan je tudi kot interpret umetniških besedil v radijskih in televizijskih oddajah. == Mladost in izobraževanje == Rodil se je v družini, ki je izhajala iz Primorske, odraščal je v Ljubljani. Že v otroštvu je bil član dramskih skupin, nato tudi na [[Gimnazija Bežigrad|Gimnaziji Bežigrad]], kjer je maturiral, in se nato leta 1973 vpisal na študij dramske igre in umetniške besede na ljubljanski [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je študiral v letniku [[Polde Bibič|Poldeta Bibiča]].<ref>{{Navedi splet|title=ALEŠ VALIČ. Dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/ale%C5%A1-vali%C4%8D-dekan-akademije-za-gledali%C5%A1%C4%8De-radio-film-in-televizijo-ljubljana|website=veza.sigledal.org|accessdate=2026-02-08|language=sl|archive-date=2026-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260315232209/https://veza.sigledal.org/prispevki/ale%C5%A1-vali%C4%8D-dekan-akademije-za-gledali%C5%A1%C4%8De-radio-film-in-televizijo-ljubljana|url-status=dead}}</ref> Študij je leta 1977 zaključil z vlogo Josipa Valiča v uprizoritvi ''Mostovi v Zambiji ali Nocoj bomo zidali'' Pavleta Lužana. Iz dramske igre je diplomiral leta 1978, iz umetniške besede pa leta 1979 pri [[Rudi Kosmač|Rudiju Kosmaču]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Aleš Valič|url=https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D|website=Geslo|accessdate=2026-02-08|language=sl|archive-date=2025-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250813060305/https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D|url-status=dead}}</ref> == Poklicna pot == Po zaključku študija se je zaposlil v Slovenskem stalnem gledališču Trst. Leta 1990 je postal član ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana.<ref name=":0" /> Tam je ostal do leta 2004.<ref name=":1" /> Ob tem od leta 1990 na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] deluje kot [[redni profesor]] predmeta umetniška beseda.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509155714 |title=Aleš Valič na spletni strani AGRFT |accessdate=2013-11-09 |archive-date=2013-11-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131109141829/http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082509155714 |url-status=dead }}</ref> Med letoma 2005 in 2011 je bil tudi [[dekan (šolstvo)|dekan]] te akademije, nekaj časa tudi prorektor Univerze v Ljubljani. Kljub delu na akademiji Valič še vedno sodeluje z gledališči po Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Valič – SNG|url=https://www.sng-mb.si/person/ales-valic/|accessdate=2026-02-08|language=slovene}}</ref> Uveljavil se je kot eden najbolj prepoznavnih slovenskih dramskih igralcev, s prepoznavnim globokim glasom izmojstren tudi interpret umetniških besedil v radijskih in televizijskih oddajah ter risankah. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med najpomembnejšimi so: [[nagrada Prešernovega sklada]], tri [[Borštnikova nagrada|Borštnikove nagrade]], [[Severjeva nagrada]] ter [[Borštnikov prstan]] (2026). == Zasebno == Poročen je s Tejo Valič.<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Valič o odnosu z ženo, vnukih in svojem skritem raju - Svet24.si|url=https://svet24.si/njena/estrada/traci/domaci/ales-valic-o-odnosu-z-zeno-vnukih-in-svojem-skritem-raju-1290254|website=Novice Svet24|accessdate=2026-02-08|language=sl}}</ref> Njegova sinova sta pokojni alpinist [[Miha Valič]] in igralec [[Matic Valič]]. == Filmografija == === Filmi === * [[Primer Feliks Langus ali Kako ujeti svobodo]] (1991, TV) === Serije === * ''[[Hotel Poldruga zvezdica|Hotel poldruga zvezdica]]'' (2005, [[RTV Slovenija]]) * ''[[Usodno vino]]'' (2016, [[POP TV]]) - vloga Gérarda Simoneta * ''[[Reka ljubezni]]'' (2017–2019, POP TV) - vloga Uroša Lekića * ''[[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]]'' (2020–2021, POP TV) - vloga Ivana Furlana * ''[[Skrito v raju]]'' (2024–2025, POP TV) - vloga Edvarda Steinerja == Igralska rodbina Valič== ===Potomci Aleksandra Valiča=== {| ! colspan="2" width="480px" |↓ [[Aleksander Valič]] ↓<br>(1919–2015) |- ! width=160px|<small>↓ njegov sin ↓</small> ! width=160px|<small>↓ njegov nečak ↓</small> |- | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Iztok Valič]] ↓<br><small>(1950– )</small> | align=center style="border-top-width:5px"|↓ [[Dare Valič]] ↓<br><small>(1941–2023)</small> |- | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Vid Valič]] <small>(1982– )</small><br> [[Domen Valič]] <small>(1984– )</small> | bgcolor=#F5F5DC align=center style="border-top-width:3px"|[[Nina Valič]] <small>(1973– )</small><br> [[Blaž Valič]] <small>(1974– )</small> |} ==Glej tudi== *[[seznam slovenskih igralcev]] ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * https://sigledal.org/geslo/Ale%C5%A1_Vali%C4%8D * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175230658 Aleš Valič, prejemnik Borštnikovega prstana: "PR po družabnih omrežjih močno deluje in treba je ostati pri zdravi pameti, da ohraniš vrednostni sistem kvalitete, ne pa všečkanja."]. Naši umetniki pred mikrofonom (19. junij 2026). RTV Slovenija. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/175148715 Aleš Valič, igralec: "Prepričan sem, da se v glasu čuti vse, kar igralec naredi."]. Naši umetniki pred mikrofonom (26. julij 2025). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175229124 Aleš Valič: Ni hujšega, kot da igralec čaka doma na ponudbo]. Nedeljski gost (14. junij 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{Prejemniki Borštnikovega prstana}} {{normativna kontrola}} {{artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Valič, Aleš}} [[Kategorija:Rojeni leta 1955]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Severjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Prejemniki Borštnikovega prstana]] d8oebe2whtnxbq4ptyfhc6ynq9yqtuj Železniška nesreča v Zagrebu (1974) 0 202006 6752938 6192525 2026-09-19T21:21:52Z Theslodriver 214622 številka lokomotive 6752938 wikitext text/x-wiki [[Slika:Spomenik zrtvama zeljeznicke nesrece-Mirogoj.jpg|thumb|220px|Spomenik žrtvam nesreče na zagrebškem pokopališču [[Mirogoj]].]] '''Železniška nesreča v Zagrebu''' se je zgodila [[30. avgust]]a [[1974]] ob 22:40 na vzhodnem vstopu v [[Železniška postaja Zagreb|Železniško postajo Zagreb]] in je najhujša železniška nesreča na [[Hrvaška|Hrvaškem]], hkrati tudi najhujša železniška nesreča vseh časov v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] in ena najhujših v Evropi. V nesreči je bil udeležen ekspresni potniški vlak na relaciji [[Atene]]–[[Beograd]]–[[Zagreb]]–[[Dortmund]] s približno 400 potniki, med katerimi so bili večinoma izseljenski delavci, ki so se vračali s poletnih počitnic na delo v [[Zahodna Nemčija|Zahodno Nemčijo]]. Vlak je prevozil rdečo luč in s hitrostjo 104 km/h zapeljal na postajo, namesto dovoljene 40 km/h, kjer je zadel v peron, iztiril in se prevrnil. V nesreči je umrlo 153 potnikov, nekateri med njimi zaradi električnega udara, saj je vlak med prevračanjem podrl več drogov električne napeljave. Z identifikacijo izmaličenih trupel so imele oblasti hude težave, zato je bilo 41 neidentificiranih žrtev pokopanih v skupnem grobu na osrednjem zagrebškem pokopališču [[Mirogoj]]. [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] je po nesreči razglasil dan žalovanja. [[Slika:View to the east from the overpass Strojarska street.jpg|thumb|220px|Pogled na vzhod od nadvoza Strojarske cesti, smer, iz katere je prišel vlak.]] [[Slika:View to the west from the overpass Strojarska street.jpg|thumb|220px|Pogled na zahod od nadvoza Strojarske cesti. Mesto nesreče je približno 300 metrov daleč, še 150 m za vagonov v sredini.]] Kasnejša preiskava je izključila tehnične napake, zato sta bila za povzročitev nesreče obtožena strojevodja (Nikola Knežević) in njegov pomočnik (Stjepan Varga), ki sta jo preživela. Preživeli potniki so navedli, da vlak ni upočasnil niti med prevažanjem železniških postaj Ludina in Novoselec, približno uro pred Zagrebom, in da se je nevarno nagnil. Preiskovalci si niso bili edini ali sta bila pod vplivom alkohola ali sta samo zaspala, vendar je bil najverjetnejši vzrok izčrpanost; oba sta tisti mesec opravila že po 300 ur dela in sta bila pred nesrečo brez počitka delala že 51 ur. Kljub tej olajševalni okoliščini je bil strojevodja obsojen na 15-letno zaporno kazen, njegov pomočnik pa na osemletno. Ni izključeno, da sta zaradi zamujanja vlaka, ki je bilo posledica nizkega standarda prometne infrastrukture, s pospešitvijo vožnje želela doseči zagrebško železniško postajo v rednem času. Lokomotiva 661-216 (Kasneje 2061 022) iztirjenega vlaka se danes nahaja v [[Hrvaški železniški muzej|Hrvaškem železniškem muzeju]]. == Viri == * {{navedi splet| url=http://www.history.com/this-day-in-history/train-crashes-into-station-in-yugoslavia |title=Aug 30, 1974: Train crashes into station in Yugoslavia |work=History.com |accessdate=2012-01-17 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20180310035700/https://www.history.com/this-day-in-history/train-crashes-into-station-in-yugoslavia |archivedate=2018-03-10 |url-status=dead}} * {{navedi splet| url=http://dalje.com/hr-hrvatska/najveca-zeljeznicka-nesreca-u-hrvatskoj-povijesti/272115# |title=Najveća željeznička nesreća u hrvatskoj povijesti |work=Dalje.com |accessdate=2012-01-17 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20121020021353/http://dalje.com/hr-hrvatska/najveca-zeljeznicka-nesreca-u-hrvatskoj-povijesti/272115 |archivedate=2012-10-20 |url-status=dead}} * {{navedi splet| url=http://www.youtube.com/watch?v=DGOAOG5lR9Y |title=Željeznička nesreća – Zagreb 1974 |work=youtube.com |accessdate=2011-08-28}} {{coord|45.8049011377452|15.9883958101273|type:railwaystation_region:HR-21|display=title|format=dms}} {{railway-stub}} [[Kategorija:Železniške nesreče]] [[Kategorija:1974 v Jugoslaviji]] [[Kategorija:Zagreb]] [[Kategorija:Katastrofe leta 1974]] 0fjts9fymb3lb79rroijdfpew5hwjdq Blagoevgrad 0 211734 6753021 6726165 2026-09-20T09:32:22Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753021 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Blagoevgrad |native_name = Благоевград | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] |nickname = |motto = |image_skyline = |imagesize = 250px |image_caption = |image_flag = Emblem of Blagoevgrad.svg |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map =Bolgarija |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{BUL}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Blagoevgrad|Blagoevgrad]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Blagoevgrad|Blagoevgrad]] |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_type4 = |subdivision_name4 = |government_type = |leader_title = [[Župan]] |leader_name = Atanas Kambitov |leader_title1 = |leader_name1 = |established_title = |established_date = |area_total_km2 =28,909 |population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=BLG03 Prebivalstvo 2011]</ref> |population_note = |population_total = 70881 |population_density_km2 =auto |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=42|latm=01|lats=|latNS=N |longd=23|longm=06|longs=|longEW=E |elevation_m=410 |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Bolgariji|Poštna številka]] |postal_code = 2700 |area_code = 073 |blank_name = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] |blank_info = E |website = http://www.blgmun.com |footnotes = }} '''Blagoevgrad''' ({{jezik-bg|Благоевград}}) je [[mesto]] in sedež istoimenske mestne občine in [[oblast Blagoevgrad|oblasti]] v jugozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 70.881 prebivalcev.<ref name="Prebivalstvo"/> Blagoevgrad je središče [[Pirinska Makedonija|Pirinske Makedonije]], gorate pokrajine na jugozahodu Bolgarije. Leži ob reki [[Struma|Strumi]]. Imenuje se po bolgarskem revolucionarju Dimitru Blagoevu. Do leta [[1950]] se je mesto imenovalo Горна Джумая (''Gorna Džumaja''). V mestu ima sedež Jugozahodna univerza “[[Neofit Rilski]]”. == Partnerska mesta == * {{ikonazastave|USA}} [[Auburn, Alabama|Auburn]], [[Združene države Amerike|ZDA]] * {{ikonazastave|Republic of Macedonia}} [[Delčevo]], [[Severna Makedonija]] * {{ikonazastave|Republic of Macedonia}} [[Skopje]], Severna Makedonija * {{ikonazastave|Greece}} [[Serres]], [[Grčija]] * {{ikonazastave|Hungary}} [[Székesfehérvár]], [[Madžarska]] * {{ikonazastave|Greece}} [[Solun]], Grčija * {{ikonazastave|Japan}} [[Nagasaki]], [[Japonska]] * {{ikonazastave|Georgia}} [[Batumi]], [[Gruzija]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.blgmun.com/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Blagoevgrad |Sever = [[Boboševo]] in [[Dupnica]] |Severovzhod = |Vzhod = |Jugovzhod = [[Razlog]] |Jug = [[Simitli]] |Jugozahod = |Zahod = {{ikonazastave|Makedonija}} [[Delčevo]] |Severozahod = }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji]] 40m1g3u9n7w3guanckbyvtgxoon25gh Aditya Mehta 0 230482 6752990 6730426 2026-09-20T07:33:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752990 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Aditya Mehta | image = <!-- Wikidata --> | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{IND}} | Nickname = The Sun Of Indian Snooker <ref name="RKG">Used first by [[Ravindra Kumar Gupta]]</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rkgsnooker.com/article-details.php?id=13 |title=Aditya Mehta-The Sun Of Indian Snooker |publisher=[[RKG Snooker]] |accessdate=31 October 2016 |archive-date=2016-11-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161104074937/http://rkgsnooker.com/article-details.php?id=13 |url-status=dead }}</ref> | Professional = 2008/09, 2011– | High ranking = 49 <small>(maj–junij, avgust–november 2014 in februar–marec 2015)</small><ref>{{navedi splet|title=Prize Money Rankings after the World Championship 2014 |date=7 May 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/70/c1/0,,13165~180592,00.pdf |format=PDF |accessdate=7 May 2014 |url-status=dead |archiveurl=http://www.webcitation.org/6POjRUsZo?url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/70/c1/0%2C%2C13165~180592%2C00.pdf |archivedate=7 May 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Riga Open 2014 (ET1) |date=11 August 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/13/c3/0,,13165~181011,00.pdf |format=PDF |accessdate=12 August 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140812121456/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/13/c3/0%2C%2C13165~181011%2C00.pdf |archivedate=12 August 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Paul Hunter Classic 2014 (ET2) |date=27 August 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/47/c3/0,,13165~181063,00.pdf |format=PDF |accessdate=29 August 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140829144216/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/47/c3/0%2C%2C13165~181063%2C00.pdf |archivedate=29 August 2014 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Shanghai Masters 2014 |date=15 September 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/8a/c3/0,,13165~181130,00.pdf |format=PDF |accessdate=16 September 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140916114249/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/8a/c3/0%2C%2C13165~181130%2C00.pdf |archivedate=16 September 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Bulgarian Open 2014 (ET3) |date=6 October 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/c3/c3/0,,13165~181187,00.pdf |format=PDF |accessdate=7 October 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141011152218/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/c3/c3/0%2C%2C13165~181187%2C00.pdf |archivedate=11 October 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Haining Open 2014 (AT2) |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/15/c4/0,,13165~181269,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=28 October 2014 |accessdate=31 October 2014 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141031122418/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/15/c4/0%2C%2C13165~181269%2C00.pdf |archivedate=31 October 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the German Masters 2015 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/f9/c6/0,,13165~182009,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=8 February 2015 |accessdate=9 February 2015 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150210235319/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/f9/c6/0%2C%2C13165~182009%2C00.pdf |archivedate=10 February 2015 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the BetVictor Welsh Open 2015 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/5a/c7/0,,13165~182106,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=22 February 2015 |accessdate=23 February 2015 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20150223222605/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/5a/c7/0%2C%2C13165~182106%2C00.pdf |archivedate=23 February 2015 }}</ref> | Prize money = 118.233 [[Funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet |title=Career-total Statistics for Aditya Mehta – Professional |url=http://www.cuetracker.net/Players/Aditya-Mehta/Career-Total-Statistics |publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database |accessdate=3 January 2016 |archive-date=2017-08-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170819185605/http://cuetracker.net/players/aditya-mehta/career-total-statistics |url-status=dead }}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>([[European Tour 2014/2015 – Event 2|2014 Paul Hunter Classic]])</small> | Century break = 32<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Runner-up <small>([[2013 Indian Open]])</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} {{MedalTableTop | name = no | medals = {{MedalSport | Moški [[snuker]] }} {{MedalCountry | {{IND}} }} {{MedalCompetition | [[World Games]] }} {{MedalGold | [[Cue sports at the World Games 2013|2013 Cali]] | posamezno }} {{MedalCompetition | [[Azijske igre]] }} {{MedalBronze | [[Biljardni športi na Azijskih igrah 2006|Doha 2006]] | moštvo }} {{MedalBronze | [[Biljardni športi na Azijskih igrah 2010|Guangzhou 2010]] | posamezno }} {{MedalSilver | [[Biljardni športi na Azijskih igrah 2010|Guangzhou 2010]] | moštvo}} {{MedalCompetition | [[Asian Indoor Games]] }} {{MedalGold | [[Cue sports at the 2009 Asian Indoor Games|2009 Ho Chi Minh City]] | moštvo }} {{MedalCountry | {{nowrap|{{FlagIOC|AOI}}}} }} {{MedalCompetition | [[Asian Indoor and Martial Arts Games]] }} {{MedalBronze | [[Cue sports at the 2013 Asian Indoor and Martial Arts Games|2013 Incheon]] | posamezno }} {{MedalSilver | [[Cue sports at the 2013 Asian Indoor and Martial Arts Games|2013 Incheon]] | moštvo }} }} '''Aditya Mehta''', [[indijci|indijski]] igralec [[snuker]]ja, * [[31. oktober]] [[1985]], [[Maharaštra]], [[Indija]]. Mehta je prvi Indijec med profesionalno snuker karavano po [[Yasin Merchant|Yasinu Merchantu]] v 90. letih. <ref name="Bangkok tuned me up for pro circuit: Mehta">{{navedi splet |url = http://sports.indiatimes.com/Sections/Other_Sports/Bangkok_turned_me_pro/articleshow/3283383.cms |title = Mehta: Bangkok me je ohrabril za poklicno pot |publisher = India Times |date = julij 2008 |accessdate = 2008-08-05 |archivedate = 2020-04-03 |archiveurl = https://web.archive.org/web/20200403124806/http://sports.indiatimes.com/Sections/Other_Sports/Bangkok_turned_me_pro/articleshow/3283383.cms |url-status=dead |language=en}}</ref> == Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat}} * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-9867.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.global-snooker.com/Aditya-Mehta.asp Profile na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090221035954/http://www.global-snooker.com/Aditya-Mehta.asp |date=2009-02-21 }} {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Mehta, Aditya}} [[Kategorija:Indijski igralci snukerja]] 1krfk8siazuovhb6fr183ok8tf0sht6 Adrian Gunnell 0 230483 6752992 6718274 2026-09-20T07:42:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752992 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Adrian Gunnell |image = |caption = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 1994–1997, 1998–2012 | High ranking = 36 (2007–2009) | Current rank = | Prize money = [[Funt šterling|GB£]]261.331<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/players/adrian-gunnell/career-total-statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-20 |archive-date=2017-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170820161119/http://cuetracker.net/players/adrian-gunnell/career-total-statistics |url-status=dead }}</ref> | High break = 147 <small>(1999 [[Thailand Masters]])</small><ref name="Yahoo! Sport (2009)"/> | Century break = 67<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cuetracker.net/Players/Adrian-Gunnell/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-20 |archive-date=2017-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170820161119/http://cuetracker.net/players/adrian-gunnell/career-total-statistics |url-status=dead }}</ref> | Best finish = Osmina finala <small>([[Thailand Masters]] (2001),<br />[[China Open (snuker)|China Open]] (2005),<br/>[[Shanghai Masters (snuker)|Shanghai Masters]] (2007),<br />[[Grand Prix 2008 (snuker)|Grand Prix]] (2008))</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Adrian Gunnell''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[24. avgust]] [[1972]]. Gunnell prihaja iz [[Telford]]a. V karieri se je doslej na štirih jakostnih turnirjih prebil v osmino finala, od tega so trije turnirji potekali v Aziji in eden v Evropi. V četrtfinalu jakostnega turnirja še ni nastopil. Prav tako se mu še ni uspelo prebiti skozi kvalifikacije za nastop na [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnem prvenstvu]]. Leta 2003 je med treningom v 4 framih prikazal kar tri [[niz 147 točk|nize 147 točk]], vendar te forme ni prenesel na turnirjev, mu je pa zato v tekmovalnem dvoboju že uspel niz 147 točk. Gunnell je poznan po tem, da si med dvoboji vzame veliko časa za izvedbo obrambnih udarcev. V sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]] je nanizal kar nekaj odmevnih zmag. Na turnirju [[Northern Ireland Trophy 2007]] je izločil [[Marco Fu|Marca Fuja]] s 5-3, na [[UK Snooker Championship 2007|UK Championshipu 2007]] pa je po zaostanku s 5-7 zmagal z 9-7 in tako domov poslal valižanskega asa [[Matthew Stevens|Matthewa Stevensa]]. Z zmago nad Stevensom se je tudi prvič uvrstil na glavni del turnirja UK Championship, ki sicer vsako leto poteka v njemu domačem Telfordu. Na turnirju Northern Ireland Trophy 2007 je klonil proti [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]] s 5-2, na domačem prizorišču pa je bil neuspešen že v prvem krogu, ko ga je odpravil Kitajec [[Ding Junhui]] z 9-3. Konstantne predstave so mu ob koncu sezone omogočile, da je skočil na 36. mesto [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovne jakostne lestvice]], kar je bila njegova najboljša uvrstitev v karieri. Skok na 36. mesto je bil tudi njegov peti zaporedni skok po lestvici navzgor, odkar je v sezoni [[Snuker 2003/04|2003/04]] na lestvici držal 73. mesto. V sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]] je sicer šest mest nižje kot sezono predtem, na lestvici namreč zaseda 42. mesto. ==Sklici== {{sklici|refs= <ref name="Yahoo! Sport (2009)">Yahoo! Sport. 2009. ''Adrian Gunnell''. [Online] [[Yahoo!]] UK (Updated 2010) Available at: http://uk.yahoo.eurosport.com/snooker/person_prs32322.shtml {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081226192258/http://uk.yahoo.eurosport.com/snooker/person_prs32322.shtml |date=December 26, 2008 }} [Accessed 15 February 2010].</ref> }} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8133.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_adrian_gunnell.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Gunnell, Adrian}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] iqjavvjdg29bjlov13c4qnzxdkdc4v1 Alex Borg 0 230485 6753028 6731998 2026-09-20T09:47:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Alex Borg |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{MLT}} | Nickname = | Professional = 1991–1999, 2001/02, 2003/04, 2005–2007, 2013–2015, 2016– | High ranking = 83 <small>(Junij–julij in september-oktober 2014)</small><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the 2014 Wuxi Classic |date=30 June 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/96/c2/0,,13165~180886,00.pdf |format=PDF |accessdate=1 July 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140701181005/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/96/c2/0%2C%2C13165~180886%2C00.pdf |archivedate=1 July 2014 }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Shanghai Masters 2014 |date=15 September 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/8a/c3/0,,13165~181130,00.pdf |format=PDF |accessdate=16 September 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140916114249/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/8a/c3/0%2C%2C13165~181130%2C00.pdf |archivedate=16 September 2014 }}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]35.169<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Alex Borg - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Alex-Borg/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015|archive-date=2017-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170820202415/http://cuetracker.net/players/alex-borg/career-total-statistics|url-status=dead}}</ref> | High break = 135 <small>(2003 Challenge Tour Event 2)</small><ref>{{navedi splet|title=2003 Challenge Tour - Event 2 - Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/Challenge-Tour-Event-2/2003/240/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | Century break = 14<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Wildcard round <small>(2000 [[Malta Grand Prix]], [[2005 Malta Cup]])</small><ref>{{navedi splet|title=Finishes - Wildcard - Alex Borg in Professional Ranking |url=http://www.cuetracker.net/pages/finishes.php?ID=721&finish=Wildcard&status=Professional&category=Ranking |publisher=CueTracker - Snooker Database |accessdate=11 October 2013 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140425002800/http://www.cuetracker.net/pages/finishes.php?ID=721&finish=Wildcard&status=Professional&category=Ranking |archivedate=25 April 2014 }}</ref> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Alex Borg''', [[maltežani|malteški]] igralec [[snuker]]ja, * [[5. junij]] [[1969]]. == Kariera == Borg se je redno pojavljal na domačem nejakostnem turnirju [[Malta Grand Prix]], na katerem je običajno nastopil s povabilom organizatorjev (wildcard vstopnico). Na turnirju je že premagal vrhunske svetovne igralce, npr. [[Nigel Bond|Nigela Bonda]] in [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]]. Z wildcard vstopnico je zaigral tudi na domačem jakostnem turnirju [[Malta Cup]], vendar pa Borg še na nobenem od turnirjev za jakostno lestvico ni posegel po vidnejših mestih. Še najbolje je nastopal na turnirjih [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]], na katerih se je trikrat doslej prebil med najboljših 64 igralcev. Dvakrat je osvojil Evropsko prvenstvo, prvič leta 2005 (tedaj je v finalu odpravil [[Kristjan Helgason|Kristjana Helgasona]] s 7-2) in drugič leta 2006 (takrat je v finalu porazil [[Jeff Cundy|Jeffa Cundyja]] s 7-5). == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7497.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Malta/malta_alex_borg.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Borg, Alex}} [[Kategorija:Malteški igralci snukerja]] jrp6u0xoh41h523po7dkw5kvz6ci73t Warren King (snuker) 0 231529 6752921 6727397 2026-09-19T19:50:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752921 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Warren King}} {{Infopolje Igralec snukerja | name = Warren King |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{AUS}} | Nickname = Wazza | Professional = 1982&ndash;1995 | High ranking = 35 ([[Svetovna snuker lestvica 1985/86|1985/86]]) | Current rank = | Prize money= £146.110<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/warren-king/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-02 |archive-date=2017-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170902144625/http://cuetracker.net/players/warren-king/career-total-statistics |url-status=dead }}</ref> | High break= 130 (Australian Professional Championship 1985) | Century break= 12 | Best finish= Finalist ([[Classic (snuker)|Mercantile Credit Classic 1990]]) | Ranking wins= | Other wins= 2 }} '''Warren King''', [[avstralci|avstralski]] igralec [[snuker]]ja, [[1. april]] [[1955]]. ==Kariera== Njegov največji dosežek je bila uvrstitev v finale turnirja [[Classic (snuker)|Mercantile Credit Classic]], ki je tedaj štel za jakostno lestvico. V finalu je izgubil proti [[Steve James (snuker)|Stevu Jamesu]] z 10-6. Kingu se nikoli ni uspelo prebiti med najboljših 32 igralcev po svetovni rating lestvici, njegova najboljša uvrstitev je 35. mesto v sezoni [[Snuker 1985/86|1985/86]]. Štirikrat se je prebil na glavni turnir [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]], a se ni nikoli prebil v drugi krog. V prvi krog se je uvrstil leta 1984 ([[Steve Davis]], 10-3), 1987 (Steve Davis, 10-7), 1988 ([[John Parrott]], 10-4) in 1991 ([[Stephen Hendry]], 10-4). == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Oceania/Australia/aus_warren_king.htm Profil na Global Snooker Centre] {{ikona en}} {{Škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:King, Warren}} [[Kategorija:Avstralski igralci snukerja]] otvpbclyo7cr9019f3ui9ffws7qxkic Vodnjak 0 232247 6753009 5842160 2026-09-20T08:58:21Z Erardo Galbi 166658 6753009 wikitext text/x-wiki [[Slika:Brunnen Kloster Wald.JPG|thumb|Vlečni vodnjak na dvorišču [[Kloster Wald|samostana Wald]] v nemčiji]] '''Vodnjak''' je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne [[voda|vode]].<ref>Fran [https://fran.si/iskanje?View=1&Query=vodnjak]</ref> Voda se v vodnjak običajno steka iz podtalnice. Poseben tip vodnjakov, kjer se vodo, (običajno deževnico) zbira, so posebej zato zgrajeni zbiralniki. Za dviganje vode na površino se ali so se uporabljali različni pripomočki: zajemalka, [[vedro]], [[črpalka|ročne črpalke]], danes električne potopne črpalke in tudi naravni pripomočki, tako imenovani ''tekoči vodnjak''. == Zgodovina == Najstarejši najdeni vodnjaki izhajajo iz začetka [[kamena doba|kamene dobe]] ([[10. stoletje pr. n. št.|10.]] in [[9. stoletje pr. n. št.|9. stoletja pr. n. št.]]), in so bili odkriti na [[Ciper|Cipru]], vklesani v [[apnenec]]. Danes v morju ležeči vodnjak v [[Atlit Yam]]u ([[Izrael]]) sega v [[6. stoletje pr. n. št.|6. stoletje pr. n. št.]]<ref>Galili/Sharvit 1997</ref> Prvi vodnjaki v srednji Evropi so bili zgrajeni v 5. in 6. stol. pr. n. št. (zgodnji [[neolitik]]); bili so zaščiteni z lesenim okvirjem iz [[hrast]]ovine. Poznejši vodnjaki zgrajeni v [[2. stoletje pr. n. št.|2. stoletju pr. n. št.]] (pozni [[neolitik]]) so imeli pleten okvir za zaščito vode.<ref>"Studenci v mlajši kameni dobi"</ref> == Vrste vodnjakov == '''Tekoči vodnjak''' deluje s pomočjo [[Višinska razlika|višinske razlike]], pri tem načinu vodnjaka se zgradi [[zbiralnik]] vode v višjem predelu in teče po cevi do nižje ležečega vodnjaka. Pogosto se uporablja način vezne posode. Pri tekočem vodnjaku teče voda neprenehoma tako, da mehansko črpanje ni potrebno. Običajno je pod tekočo vodo postavljeno [[korito]], lahko kamnito ali leseno, za napajanje živine ali pranje perila. [[Slika:Hortobagy-ziehbrunnen.jpg|thumb|right|Vlečni vodnjak ''[[šaduf]]'' za napajanje živali]] '''Vlečni vodnjak''' je v zemljo ali [[kamen]] skopan ali vklesan (v novejšem času zvrtan) navpični jašek, ki je obzidan s kamnom ali [[beton]]iran. Vlečne vodnjake so gradili že v zgodnjem [[neolitik]]u (Ciper). Prvotni rovi v zemeljska tla so bili zavarovani z lesom proti sesutju. Takšne zgradbe so olajšale pridobivanje pitne vode za ljudi in za napajanje živali. Poznani primer so vodnjaki ''šaduf'', ki so še danes v uporabi v [[stepa|stepskih]] predelih [[Evrazija|Evrazije]]. [[Slika:Panorama of Trevi fountain 2015.jpg|thumb|right|[[Vodnjak Trevi]] v Rimu]] '''[[Vodna fontana]]''' je arhitektonsko zasnovan in plastično okrašen zbiralnik za vodo, pogosto z vodometom. Postavljeni so na javnih prostorih, na [[trg]]ih ali v parkih [[Mesto|mest]] in večjih naselij. Preden je prišel [[vodovod]] v vsako [[Hiša|hišo]], so bili javni vodnjaki zbirališče ljudi, ko so prihajali po pitno vodo. Pogosto so bili ob njih prostori za pranje perila (npr. Volče). Večina zgodovinskih ali likovno posebej okrašenih vodnjakov je danes zaščitenih in veljajo za zanimivost naselja. Vodnjaki so še danes privlačne točke. Vodnjake so kot znak [[moč]]i graditelja že v antiki in tudi v srednjem veku ter od [[Renesansa|renesanse]] dalje gradili tako, da so bili umetelno grajeni ali okrašeni. Tako je na primer [[vodnjak Trevi]] v [[Rim]]u zgradil in podaril meščanom [[papež Nikolaj V.]] Najbolj znan vodnjak v Sloveniji je [[Robbov vodnjak]] v Ljubljani. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Gerhard Hirschmann: ''Der Hiserleinbrunnen''. In: Nürnberger Altstadtberichte, Hrsg., Heft 1 (1976). * Kurt Müller: ''Gerühmt, verbannt und wiederentdeckt. Die komplizierte Geschichte des Kunstbrunnens zur Erinnerung an die erste deutsche Eisenbahn'' [„Der Eisenbahnbrunnen“] In: Nürnberger Altstadtberichte, Hrsg.: Altstadtfreunde Nürnberg e.V., Heft 16 (1991). * Landschaftsverband Rheinland, Rheinisches Amt für Bodendenkmalpflege (Hrsg.): ''Brunnen der Jungsteinzeit. Internationales Symposium in Erkelenz, 27. bis 29. Oktober 1997.'' Materialien zur Denkmalpflege im Rheinland 11, 1998 (Bonn, Habelt). == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Fountains|Vodnjaki}} * Slovenski etnografski muzej ''Vodnjak''[https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/kljucne-besede/vodnjak] [[Kategorija:Vodnjaki|*]] {{normativna kontrola}} 9x9f0w6xodrh91scn0btie3ykd38xym Lidija Kodrič 0 236472 6753007 5964709 2026-09-20T08:50:49Z Marko3 1829 6753007 wikitext text/x-wiki '''Lidija Kodrič''' je lahko: * pevka [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] (1944–2026) * alpska smučarka in partizanka [[Lidija Kodrič (alpska smučarka)|Lidija Kodrič]] (1919–1944) {{Razločitev osebnih imen|Kodrič, Lidija}} jzdy6iivv0v7hucgad4tw1b4vrvqwzp Trstenjak 0 236538 6752931 6418618 2026-09-19T21:06:39Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6752931 wikitext text/x-wiki '''Trstenjak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Trstenjak]] (1887—1964), pravnik in krajevni zgodovinar * [[Ante Trstenjak]] (1894—1970), slikar in grafik * [[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]] (1853—1917), pisatelj ter gledališki zgodovinar in organizator * [[Anton Trstenjak]] (1906—1996), filozof, antropolog, psiholog, teolog, univ. profesor, akademik * [[Danilo Trstenjak]] (*1960), lutkar animator * [[Davorin Trstenjak]] (1817—1890), duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog, zgodovinar * [[Davorin Trstenjak (šolnik)|Davorin (Martin) Trstenjak]] (1848—1921), šolnik, strokovni pisec in pisatelj * [[Franci Trstenjak]] (*1963), duhovnik, radijski urednik * [[Ivan Trstenjak|Ivan (Davorin) Trstenjak]] (1865—?), telovadni pedagog v Mariboru * [[Janez Trstenjak]] (1823—1856), rodoljub (duhovnik) * [[Jože Trstenjak]] (*1930), zdravnik kirurg * [[Lojze Trstenjak]] (1920/1—94), novinar * [[Luiza Trstenjak]] (1862—1918), operna pevka, sopranistka * [[Slađana Matić Trstenjak]] (*1985), slikarka bosanskega rosu (v Mariboru) * [[Tina Trstenjak]] (*1990), judoistka * [[Tomo Trstenjak|Tomo Tr(s)tenjak]] (1823—1849)?, odvetnik, politik * [[Verica Trstenjak]] (*1962), strokovnjakinja za evropsko pravo, generalna pravobranilka in sodnica Evropskega sodišča, univ. profesorica == Glej tudi == * priimek [[Terstenjak]] ([[Ernest Terstenjek]], [[Vera Terstenjak Jovičić]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trstenjak}} {{priimek|Trstenjak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] regxqdbxyit1wzzlgxwiao5v59ynnvf 6752932 6752931 2026-09-19T21:07:00Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6752932 wikitext text/x-wiki '''Trstenjak''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alojzij Trstenjak]] (1887—1964), pravnik in krajevni zgodovinar * [[Ante Trstenjak]] (1894—1970), slikar in grafik * [[Anton Trstenjak (zgodovinar)|Anton Trstenjak]] (1853—1917), pisatelj ter gledališki zgodovinar in organizator * [[Anton Trstenjak]] (1906—1996), filozof, antropolog, psiholog, teolog, univ. profesor, akademik * [[Danilo Trstenjak]] (*1960), lutkar animator * [[Davorin Trstenjak]] (1817—1890), duhovnik, pedagog, pisatelj, etimolog, zgodovinar * [[Davorin Trstenjak (šolnik)|Davorin (Martin) Trstenjak]] (1848—1921), šolnik, strokovni pisec in pisatelj * [[Franci Trstenjak]] (*1963), duhovnik, radijski urednik * [[Ivan Trstenjak|Ivan (Davorin) Trstenjak]] (1865—?), telovadni pedagog v Mariboru * [[Janez Trstenjak]] (1823—1856), rodoljub (duhovnik) * [[Jože Trstenjak]] (*1930), zdravnik kirurg * [[Lojze Trstenjak]] (1920/1—94), novinar * [[Luiza Trstenjak]] (1862—1918), operna pevka, sopranistka * [[Slađana Matić Trstenjak]] (*1985), slikarka bosanskega rodu (v Mariboru) * [[Tina Trstenjak]] (*1990), judoistka * [[Tomo Trstenjak|Tomo Tr(s)tenjak]] (1823—1849)?, odvetnik, politik * [[Verica Trstenjak]] (*1962), strokovnjakinja za evropsko pravo, generalna pravobranilka in sodnica Evropskega sodišča, univ. profesorica == Glej tudi == * priimek [[Terstenjak]] ([[Ernest Terstenjek]], [[Vera Terstenjak Jovičić]]) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Trstenjak}} {{priimek|Trstenjak}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ftftadbm7nhc22j85x27xniffb6m1q8 Ogljikova skupina 0 240276 6753003 6587000 2026-09-20T08:29:15Z Erardo Galbi 166658 6753003 wikitext text/x-wiki {{Periodni sistem (skupina 14)}} '''Ogljikova skupina''' [[periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]] vsebuje [[ogljik]] ([[ogljik|C]]), [[silicij]] ([[Silicij|Si]]), [[germanij]] ([[germanij|Ge]]), [[kositer]] ([[kositer|Sn]]), [[svinec]] ([[svinec|Pb]]) in [[flerovij]] ([[flerovij|Fl]]). Ogljikova skupina se v sodobni notaciji [[Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo|IUPAC]] imenuje '''14. skupina''' elementov. V starejših sistemih IUPAC in [[CAS]] se je imenovala '''IVB''' oziroma '''IVA''' skupina elementov.<ref>Fluck, E. New notations in the periodic table. ''Pure & App. Chem.'' '''1988''', ''60'', 431-436.[http://www.iupac.org/publications/pac/1988/pdf/6003x0431.pdf]</ref> Na področju [[fizika|fizike]] [[polprevodnik]]ov se še vedno imenuje '''IV. skupina'''. Vsi elementi iz 14. skupine imajo na najbolj zunanjem energijskem nivoju po štiri elektrone, ki si jih v večini period med seboj delijo. Tendenca oddajanja elektronov narašča z velikostjo atoma, se pravi z naraščanjem [[vrstno število|atomskega števila]]. Ogljik je [[nekovina]] in tvori tudi negativne [[ion]]e (v [[karbid]]ih ima [[oksidacijsko stanje]] 4-). Silicij in germanij sta [[polkovina|polkovini]] in lahko tvorita ione z oksidacijskim stanjem 4+. Kositer in svinec sta [[Kovina|kovini]], flerovij pa je sintetična [[radioaktivnost|radioaktivna]] kovina z zelo kratko življenjsko dobo. Kositer in svinec lahko tvorita ione tudi z oskidacijskim stanjem 2+. Z vsemi elementi razen germanija in flerovija se v čisti obliki ali v spojinah srečujemo v vsakdanjem življenju. Njihova udeležba v zemeljski skorji (izjema je silicij) je precej skromna. Ogljik tvori zelo veliko število tako imenovanih [[organska spojina|organskih spojin]], ki se nahajajo v rastlinah in živalih. [[Silicijev dioksid]] in silikatni minerali so osnovno gradivo zemeljski skorje. Kositer in svinec sta kljub temu, da sta v naravi precej redka, v vsakdanjem življenju dokaj pogosta. Pojavljata se v zelo koncentriranih mineralnih depozitih, tako da je njuno pridobivanje enostavno. Uporabljata se kot čisti kovini ali v [[zlitina]]h. Germanij tvori nekaj značilnih [[mineral]]ov, ki v majhnih količinah spremljajo spremljajo [[cinkov sulfid|cinkovo svetlico]] (cinkov sulfid, sfalerit) in [[premog]]. Germanij je kljub temu, da je eden od najredkejših elementov, zelo pomemben, predvsem kot [[polprevodnik]]. == Zgodovina == Ogljik, kositer in svinec so elementi, katere so poleg [[žveplo|žvepla]], [[železo|železa]], [[baker|bakra]], [[živo srebro|živega srebra]], [[srebro|srebra]] in [[zlato|zlata]] poznali že v antiki. Ogljik je element, ki ga je odkril že pračlovek, ki je prvič uporabil oglje s svojega ognjišča. Sodobna kemija ogljika se je začela razvijati z uporabo goriv [[premog]]a, [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in razvojem organskih sintez. Obe področji sta se začeli intenzivno razvijati v 1800. letih. Silicij v nečisti obliki so poznali že leta 1811, čisti amorfni elementarni silicij pa je prvi pridobil švedski kemik [[Jöns Jacob Berzelius]] leta 1824. Kristalinični elementarni silicij so pridobili šele leta 1854 z elektrolizo. [[Silicijev dioksid]] v kristalni obliki (kamena strela) so poznali že v preddinastičnem Egiptu, kjer so iz njega so izdelovali nakit in drobne okrasne predmete. Poznali so ga tudi Kitajci in verjetno mnogi drugi narodi. Izdelovanje [[steklo|stekla]], ki vsebuje tudi silicijev dioksid, so poznali Egipčani že v zgodnjih 1500. letih pred našim štetjem in [[Feničani]]. Mnoge naravne silikate so uporabljali že najstarejši narodi za izdelavo raznih malt v gradbeništvu. ZANIMIVOSTI: Germanij je eden od treh elementov, katerega obstoj je leta 1871 predvidel ruski kemik [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Dimitrij Mendelejev]], ko je objavil svoj prvi [[periodni sistem elementov]]. Odkrili so ga leta 1886 v enem od takrat odkritih mineralov. Kositer so odkrili že v davni zgodovini. Izgleda, da so [[bron]], zlitino kositra in bakra, uporabljali že v prazgodovini še preden so oba elementa izolirali v čisti obliki. Broni so bili poznani v zgodnji Mezopotamiji, dolini Inda, Egiptu, Kreti, Izraelu in Peruju. Večina kositra, ki so ga uporabili v Mezopotamiji, je izvirala z otočja Scilly in polotoka Cornwall na Britanskem otočju,<ref>[http://www.britannica.com/EBchecked/topic/596431/tin Online Encyclopaedia Britannica, Tin]</ref> kjer so ga kopali že v letih 300-200 pr. n. št.. V Južni Ameriki so imeli [[Inki]] in [[Azteška civilizacija|Azteki]] rudnike kositra že pred prihodom Špancev. Svinec se omenja že v zgodnjih bibličnih spisih. [[Babilon]]ci so uporabljali svinčene plošče za pisanje. Rimljani so ga uporabljali za pisalne ploščice, vodovodne cevi, kovance in celo za kuhinjsko posodo. Posledice njegove rabe v kuhinji so bile zastrupitve, ki so jih prepoznali v času [[Gaj Julij Cezar|Julija Cezarja]]. Beli svinec ({{chem2|(PbCO3)2*Pb(OH)2}})<ref>{{navedi knjigo |author=Holleman, A. F. |display-authors=etal |year=2001 |title=Inorganic Chemistry.|edition=1 |publisher=San Diego [etc.] : Academic Press ; Berlin ; New York : De Gruyter, cop. |isbn=0-12-352651-5 |cobiss=24318981 |pages=}}</ref> so uporabljali že okrog leta 200 pr. n. št. kot dekorativen bel pigment. == Lastnosti == Elementi iz ogljikove skupine imajo zelo različne kemijske in fizikalne lastnosti. Prvi element v skupini, ogljik, je nekovina, silicij in germanij sta polkovini, vsi naslednji elementi pa so kovine. === Fizikalne lastnosti === [[Atomska teža|Atomska masa]], [[atomski polmer]] in [[ionski polmer]] z naraščajočim vrstnim številom rastejo. Po skupini raste tudi [[gostota]]. Najmanjši in podobni gostoti imata grafit (C) in silicij (približno 2,3 kg/m<sup>3</sup>), zatem pa gosotota raste do vrednosti 11,34 kg/dm<sup>3</sup>, ki jo ima svinec. [[Trdota]] po [[Mohsova trdotna lestvica|Mohsovi lestvici]] je zelo različna: najmehkejša sta kositer in svinec (1,5), najtrši pa diamant (10). Električne prevodnosti se gibljejo od skromnih 25,2 mS/m pri siliciju do 9,17 MS/m pri kositru. Prva [[ionizacijska energija]] po skupini pada od 11,26 eV pri ogljiku do 7,34 eV pri kositru. Svinec ima nekoliko višjo vrednost 7,42 eV. [[Elektronegativnost]] po skupini pada od 2,5 (ogljik) do 1,6 (svinec). Silicij z vrednostjo 1,7 rahlo odstopa od tega trenda. Najpomembnejše fizikalne lastnosti elementov ogljikove skupine so zbrane v naslednji preglednici: {| class="wikitable" ! [[Kemični element|Element]] ! [[Tališče]]<br />(K) ! [[Vrelišče]]<br />(K) ! [[Atomska teža|Relativna<br />atomska masa]] ! [[Gostota]]<br />(kg/m<sup>3</sup>) ! [[Mohsova trdotna lestvica|Mohsova trdota]] ! [[Električna prevodnost|Električna<br />prevodnost]]<br />(S/m) ! [[Elektronegativnost]] |- ! [[Ogljik]] | style="text-align: right;" | 3823 | style="text-align: right;" | 5100 | style="text-align: right;" | 12,011 | style="text-align: right;" | 2250 do 3510 | style="text-align: right;" | 0,5 do 10,0 | style="text-align: right;" | 1 · 10<sup>−4</sup> do<br />3 · 10<sup>6</sup> | style="text-align: right;" | 2,5 |- ! [[Silicij]] | style="text-align: right;" | 1683 | style="text-align: right;" | 2628 | style="text-align: right;" | 28,086 | style="text-align: right;" | 2330 | style="text-align: right;" | 6,5 | style="text-align: right;" | 2,52 · 10<sup>−4</sup> | style="text-align: right;" | 1,7 |- ! [[Germanij]] | style="text-align: right;" | 1211 | style="text-align: right;" | 3093 | style="text-align: right;" | 72,59 | style="text-align: right;" | 5323 | style="text-align: right;" | 6 | style="text-align: right;" | 1,45 | style="text-align: right;" | 2,0 |- ! [[Kositer]] | style="text-align: right;" | 505 | style="text-align: right;" | 2875 | style="text-align: right;" | 118,71 | style="text-align: right;" | 7310 | style="text-align: right;" | 1,5 | style="text-align: right;" | 9,17 · 10<sup>6</sup> | style="text-align: right;" | 1,96 |- ! [[Svinec]] | style="text-align: right;" | 601 | style="text-align: right;" | 2022 | style="text-align: right;" | 207,2 | style="text-align: right;" | 11340 | style="text-align: right;" | 1,5 | style="text-align: right;" | 4,81 · 10<sup>6</sup> | style="text-align: right;" | 1,6 |} === Elektronska konfiguracija === Splošna elektronska konfiguracija elementov ogljikove skupine je [X]''y''s<sup>2</sup>''y''p<sup>2</sup>, pri čemer je [X] elektronska konfiguracija [[žlahtni plin|žlahtnega plina]] iz prejšnje periode, ''y'' pa perioda elementa. Elementi od germanija dalje imajo tudi orbitalo (''y−1'')d<sup>10</sup>, od svinca dalje pa še orbitalo (''y−2'')f<sup>14</sup>. Elementi imajo naslednje elektronske konfiguracije: * ogljik: [He]2s<sup>2</sup>2p<sup>2</sup> * silicij: [Ne]3s<sup>2</sup>3p<sup>2</sup> * germanij: [Ar]3d<sup>10</sup>4s<sup>2</sup>4p<sup>2</sup> * kositer: [Kr]4d<sup>10</sup>5s<sup>2</sup>5p<sup>2</sup> * svinec: [Xe]4f<sup>14</sup>5d<sup>10</sup>6s<sup>2</sup>6p<sup>2</sup> * flerovij (izračunana): [Rn]5f<sup>14</sup>6d<sup>10</sup>7s<sup>2</sup>7p<sup>2</sup> Elementi imajo oksidacijska stanja 4+, 2+ in 4-. === Kemijske reakcije === Zaradi zelo različnih lastnosti elementov ogljikove skupine je njihove [[kemijska reakcija|kemijske reakcije]] težko posplošiti. V naslednjih reakcijah je X eden od elementov ogljikove skupine. * Reakcija s [[kisik]]om: :Najpomembnejše so reakcije, v katerih nastanejo (IV) oskidi elementov: ::{{chem2|X + O2 → XO2}} :Poleg (IV) oksidov tvorijo elementi tudi (II) okside, na primer ::{{chem2|2C + O2 → 2CO}} :Stabilnost (II) oksidov z naraščajočim vrstnim številom narašča, stabilnost (IV) oksidov pa pada. Poleg čistih (II) in (IV) oksidov tvorijo elementi tudi subokside in mešane okside, na primer ogljikov suboksid {{chem2|C3O2}} oziroma svinčev(II,IV) oksid {{chem2|Pb3O4(PbO2*PbO)}}. * Reakcija z [[vodik]]om (brez tvorbe verig, ni spontana): ::{{chem2|X + 2H2 → XH4}} * Reakcija z [[voda|vodo]]: ::{{chem2|X + H2O → reakcija ne poteče}} :Z vodo ne reagira noben element iz ogljikove skupine. * Reakcija s [[halogen]]i, na primer s [[klor]]om: ::{{chem2|X + 2Cl2 → XCl4}} ::{{chem2|X + Cl2 → XCl2}} :Ogljik, silicij in germanij tvorijo samo tetrakloride, kositer tvori tetraklorid in diklorid, svinec pa samo diklorid. === Tvorba verig === [[Slika:Kohlenwasserstoffe.png|140px|sličica|Modeli ogljikovodikov]] Posebnost 14. skupine elementov je, da lahko njihove spojine z vodikom tvorijo dolge verige s [[kemijska formula|splošno furmulo]] {{chem2|XH3\s(XH2)_{n}\sXH3|}}. Vse vezi z vodikovimi atomi so [[kovalentna vez|kovalentne]]. * Ogljikovodiki so zelo obsežna skupina spojin, ker je število ogljikovih atomov v spojini in s tem tudi dolžina verige skoraj neomejena. Ogljikovodiki lahko poleg enojnih vezi vsebujejo tudi dvojne in trojne vezi. Ogljikovodiki in njihovi derivati spadajo na področje [[organska kemija|organske kemije]]. * Silani: silicij tvori spojine, ki so podobne [[alkan]]om, vendar je število vezi Si-Si omejeno na petnajst. Dvojne in trojne vezi so pri siliciju, pa tudi pri naslednjih elementih, nestabilne, zato silicij ne tvori stabilnih nenasičenih spojin. * Germani: število vezi Ge-Ge je še manjše kot pri siliciju – največ devet. * Stanani: pri kositru je možna samo ena vez Sn-Sn, zato sta poznani samo spojini {{chem2|SnH4}} in {{chem2|SnH3\sSnH3}}. * Plumbani: svinec ne more tvoriti verig, zato je njegova edina poznana spojina {{chem2|PbH4}}. Druge spojine so neobstojne. Poleg spojin z odprtimi verigami so možne tudi ciklične spojine s splošno formulo ({{chem2|XH2)_{n}|}}. == Spojine == [[Slika:Quartz Brésil.jpg|sličica|[[Silicijev dioksid]] ({{chem2|SiO2}}, kamena strela]] * (IV) oksidi, hidroksidi in kisline ** [[Ogljikov dioksid]] je plin, ki z vodo tvori šibko [[ogljikova kislina|ogljikovo kislino]] ({{chem2|H2CO3}}), ki je odgovorna za nekatere kraške pojave, nastajanje vodnega kamna in je sestavni del gaziranih mineralnih vod in osvežujočih napitkov. ** [[Silicijev dioksid]] ({{chem2|SiO2}}) je pomembna surovina za izdelavo stekla. ** Germanijev dioksid ({{chem2|GeO2}}) je podoben silicijevemu dioksidu, samo da ima kristalno strukturo rutila. Z vodo tvori germanijevo kislino ({{chem2|H4GeO4}}). ** Kositrov dioksid ({{chem2|SnO2}}) kot mineral kasiterit je glavna kositrova ruda. ** Svinčev dioksid {{chem2|PbO2}} služi kot katoda [[svinčev akumulator|svinčevih akumulatorjev]]. * Spojine z vodikom so opisane v odstavku "Tvorba verig". * Druge spojine ** [[Ogljikov monoksid]] je strupen plin, ki nastaja pri nepopolnem zgorevanju goriv. ** [[Silikon]]i so tridimenzionalne zamrežene spojine silicija in kisika, v katerih so na silicijevem atomu vezani organski ostanki, na primer metilne skupine {{chem2|\sCH3}}. ** Svinčev(II,IV) oksid {{chem2|Pb3O4}} oziroma {{chem2|2PbO*PbO2}} (minij) se uporablja za izdelavo [[akumulator]]jev, [[steklo|svinčevega stekla]] in [[korozija|antikorozijskih]] premazov za kovine. == Nahajališča == [[Slika:LeadOreUSGOV.jpg|sličica|Svinčeva ruda]] Elementi ogljikove skupine sestavljajo 27,7% [[skorja (geologija)|zemeljske skorje]]. Največji delež pripada siliciju (99,8%), ki je za kisikom drugi najbolj pogosti element v zemeljski skorji, preostalih 0,2% pa sestavljajo<ref>Hans Breuer: dtv-Atlas Chemie (Band 1: Allgemeine und anorganische Chemie). S. 131–153 (2000), ISBN 3-423-03217-0</ref> * 99,1 % ogljik * 0,94 % svinec * 0,02 % kositer * 0,01 % germanij. == Sklici == {{sklici}} {{Periodic table (navbox)}} {{Navbox periodic table}} {{Carbon group elements}} {{Authority control}} [[Kategorija:Skupine kemičnih elementov]] ms48b7ar0l7q88iryq7uawt8mc5f7op Hematit 0 242187 6753010 6677660 2026-09-20T09:00:00Z Erardo Galbi 166658 6753010 wikitext text/x-wiki {{Infobox mineral | name = Hematit | category = Oksidni mineral | boxwidth = | boxbgcolor = | image = Hematite.jpg | imagesize = | caption = Hematit iz [[Michigan]]a, [[Združene države Amerike|ZDA]] | formula = Železov(III) oksid, Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>, α-Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub> | molweight = | color = Kovinsko siv do prsteno rdeč | habit = Ploščati do debeli kristali | system = Trigonalni | twinning = | cleavage = Brez razkolnosti | fracture = Neraven do podškoljkast | mohs = 5,5 - 6,5 | luster = Kovinski do sijajni | refractive = Neprozoren | opticalprop = | birefringence = | pleochroism = | streak = Svetlo rdeča do temno rdeča | gravity = 4,9 - 5,3 | density = | melt = | fusibility = | diagnostic = | solubility = | diaphaneity = | other = | references = <ref>http://webmineral.com/data/Hematite.shtml Webmineral data</ref><ref>http://www.mindat.org/min-1856.html Mindat mineral data</ref> }} '''Hematit''' je eden od [[mineral]]ov železovega(III) oksida (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>). Hematit kristalizira v romboedričnem [[kristalni sistem|kristalnem sistemu]], tako kot [[ilmenit]] in [[korund]]. Hematit in ilmenit tvorita pri temperaturi nad 950 °C popolno trdno [[raztopina|raztopino]]. Hematit je mineral črne do jekleno sive ali srebrno sive, rjave do rdečkasto rjave ali rdeče barve in ena od najpomembnejših železovih rud. Vsi hematiti imajo ne glede na barvo rdečo [[barva črte (mineralogija)|barvo črte]]. Hematit je [[trdota|trši]] od čistega [[železo|železa]], vendar mnogo bolj krhek. Hematitu in [[magnetit]]u soroden oksidni mineral je [[maghemit]]. Veliki depoziti hematita so v slojih železovih rud v [[predkambrij]]ski sedimentnih kamninah. Sivi magnetit se običajno nahaja na področjih, kjer je bila nekoč voda, ali v bližini vročih izvirov, na primer v [[Narodni park Yellowstone|Narodnem parku Yellowstone]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. Mineral se lahko obarja iz vode in se v slojih zbira na dnu jezer, izvirov in drugih stoječih voda. Hematit lahko nastaja tudi brez prisotnosti vode, običajno zaradi vulkanske aktivnosti. Kot glina veliki kristali hematita lahko nastajajo kot sekundarni minerali pri preperevanju kamnin zaradi vremenskih procesov. Hematit, pomešan z drugimi oksidi ali oksihidroksidi, je na primer [[goethit]], ki daje značilno rdečo barvo zemlji v tropskih krajih. Nahajališča lepih primerkov hematita so v [[Anglija|Angliji]], [[Mehika|Mehiki]], [[Brazilija|Braziliji]], [[Avstralija|Avstraliji]], [[Združene države Amerike|ZDA]] in [[Kanada|Kanadi]]. ==Etimologija in zgodovina== [[Slika:Hematite in Scanning Electron Microscope, magnification 100x.JPG|thumb|left|Hematit, posnet z [[vrstični elektronski mikroskop|vrstičnim elektronskim mikroskopom]]; 100x povečano]] Ime hematit je nastalo iz [[grščina|grške]] besede αἷμα (aima), ki pomeni kri. Uprašeni hematit je lahko tudi rdeče barve in se ravno zaradi tega uporablja tudi kot [[pigment]]. Okra je [[glina]], ki je obarvana z 20-70% hematita.<ref name="MZ">{{navedi splet|title = Ochre|work = Industrial Minerals|publisher = Minerals Zone|url = http://www.mineralszone.com/minerals/ochre.html|accessdate = 2008-04-29|archive-date = 2016-11-15|archive-url = https://web.archive.org/web/20161115190309/http://www.mineralszone.com/minerals/ochre.html|url-status = dead}}</ref> Rdeča okra vsebuje brezvodni hematit, medtem ko rumena okra vsebuje hidratizirani hematit (Fe<sub>2</sub>O<sub>3</sub>·H<sub>2</sub>O). Okre se uporabljajo predvsem kot obstojni pigmenti v barvnih premazih.<ref name="MZ"/> Rdeča kreda, pridobljena iz hematita, je bila ena najstarejših v zgodovini človeštva. Uprašeni mineral so prvič uporabili pred 164.000 leti prebivalci Pinacle Pointa na južni obali [[Republika Južna Afrika|Republike Južne Afrike]], očitno zaradi socialnega razločevanja.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.eurekalert.org/pub_releases/2007-10/asu-rfe101207.php |title=Researchers find earliest evidence for modern human behavior in South Africa |accessdate=2010-06-07 |archive-date=2008-07-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080706024959/http://www.eurekalert.org/pub_releases/2007-10/asu-rfe101207.php |url-status=dead }}</ref> Ostanke hematita so našli tudi na pokopališčih, starih 80.000 let. V bližini Rydna na [[Poljska|Poljskem]] in Lovasa na [[Madžarska|Madžarskem]] so odkrili rudnike rdeče krede iz obdobja 5.000 let pr. n. št., ki so pripadali kulturi z linearno keramiko z zgornjega Porenja. Bogata ležišča hematita so odkrili tudi na otoku [[Elba|Elbi]], ki so se izkoriščala vse do obdobja [[Etruščani|Etruščanov]]. ===Nakit=== [[Slika:hematite.bear.660pix.jpg|thumb|Kipec iz hematita; dolžina 5 cm]] [[Slika:Cylinder seal antelope Louvre AM1639.jpg|thumb|right|Ciprsko-minojski valjasti pečatnik iz hematita in njegov odtis; približno 14. stoletja pr. n. št.]] Hematit je bil predvsem v viktorijanskem obdobju (1837–1901) izredno priljubljena surovina za izdelavo [[nakit]]a. V zadnjem času doživlja ponoven vzpon, predvsem v zahodnih državah [[Združene države Amerike|ZDA]]. Uporablja se tudi za izdelavo graviranih [[gema|gem]]. ===Zanimivost=== Egiptovski arheolog Zaki Hawass je leta 2001 prvi vstopil v nedotaknjeno grobnico pod mestom Bawiti v oazi Bahariya, v kateri naj bi bil pokopan lokalni župan. Hawass je v pogrebni sobi odkril 20 centimetrov debelo plast fino uprašenega hamatita, ki je prekrivala tla in sarkofag.<ref>[http://www.lost-civilizations.net/ancient-egypt-bahariya-valley-golden-mummies.html "Bahariya - Valley of the Golden Mummies". Hawas, Zahi (quoted)]</ref> Hematitov prah draži kožo, oči in sluznico in pri dovolj dolgi izpostavljenosti povzroča siderozo. Stari Egipčani, ki so hematit uporabljali kot barvni pigment, so to njegovo lastnost očitno dobro poznali<ref>Hawass, Zahi. "The Real Tomb Hunters: Snakes, Curses, and Booby Traps" (2003). The History Channel. [http://www.history.com/shows.do?action=detail&showId=274135]</ref> in hoteli z njim preprečili izropanje grobnice. ==Magnetizem== Hematit je pod [[Morinov prehod|Morinovim prehodom]] pri 260 K [[antiferomagnetizem|antiferomagneten]], med Morinovim prehodom in [[Néelova temperatura|Néelovo temperaturo]] (948 K) antiferomagneten ali rahlo [[feromagnetizem|feromagneten]], nad Néelovo temperaturo pa [[paramagnetizem|paramagneten]]. Zgradba magnetita je bila v 1950. letih predmet obširnih razprav, ker se je pokazal kot feromagneten s [[Curiejeva temperatura|Curiejevo temperaturo]] okrog 1000 K, vendar z izjemno majhnim navorom (0,002 µ<sub>B</sub>). Dodatno presenečenje je bil prehod pri 260 K v fazo brez neto magnetnega navora. Izkazalo se je, da je sistem v bistvu antiferomagneten, vendar z nizko simetrijo kationskih položajev. Izginitev navora pri temperaturi 260 K je posledica spremembe anizotropije.<ref>{{cite journal| author = I. Dzyaloshinsky| title= A thermodynamic theory of “weak” ferromagnetism of antiferromagnetics| url = https://archive.org/details/sim_journal-of-physics-and-chemistry-of-solids_1958_4/page/241| journal = Journal of Physics and Chemistry of Solids| volume=4| page = 241|year =1958|doi= 10.1016/0022-3697(58)90076-3}}</ref><ref>{{cite journal| author = T. Moriya|title= Anisotropic Superexchange Interaction and Weak Ferromagnetism| url = https://archive.org/details/sim_physical-review_1960-10-01_120_1/page/n93|journal = Phys. Rev.|volume= 120| page = 91|year =1960|doi=10.1103/PhysRev.120.91}}</ref> Hematit je del kompleksne trdne raztopine oksihidroksidnega sistema, ki ima različne vsebnosti vode, hidroksilnih skupin in nezasedenih substituent, ki vplivajo na mineralove magnetne in kristalno kemijske lastnosti.<ref>{{cite journal |author1=M.-Z. Dang |author2=D.G. Rancourt |author3=J.E. Dutrizac |author4=G. Lamarche |author5=R. Provencher|title=Interplay of Surface Conditions, Particle Size, Stoichiometry, Cell Parameters, and Magnetism in Synthetic Hematite-like Materials|journal=Hyperfine Interactions|volume=117|year=1998|pages=271–319|doi=10.1023/A:1012655729417}}</ref> Skrajni obliki hematita sta protohematit in hidrohematit. ===Železo iz rudniške jalovine=== Hematit je prisoten v jalovini železovih rudnikov. Nedavno razviti tehnološki postopek omogoča namagnetenje železove rude in ločitev hematita z močnimi magneti od resnične jalovine.<ref>{{Navedi splet |url=http://money.cnn.com/2009/05/19/magazines/fortune/redman_iron.fortune/index.htm |title=The Next Iron Rush, Fortune Nagazine, May 25, 2009, pp. 86-90 |accessdate=2010-06-12 |archive-date=2010-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100212162017/http://money.cnn.com/2009/05/19/magazines/fortune/redman_iron.fortune/index.htm |url-status=dead }}</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Oksidni minerali]] [[Kategorija:Železo]] mqha4vffg2uglhiz528uxxg99j4qisa Marko Žerovnik 0 245409 6752979 6751162 2026-09-20T06:35:45Z ~2026-50162-02 265801 dodano 6752979 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|home_town=Komenda (od leta 1976)}} '''Marko Žerovnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[geograf]], tematski [[kartograf]] * [[19. april]] [[1932]], [[Mengeš]]. == Življenje in delo == Marko Žerovnik je diplomiral leta 1971 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], leta 1962 je prejel [[Študentska Prešernova nagrada|Študentsko Prešernovo nagrado]] in doktoriral leta 1988 na [[Prirodoslovno-matematična fakulteta v Zagrebu|prirodoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu]]. Delal je kot kartograf na [[Oddelek za geografijo Filozofske fakltete v Ljubljani|oddelku za geografijo FF v Ljubljani]] (1959-67), nato na [[Geodetski inštitut Slovenije|Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo]]. Od leta 1971 do 1979 je vodil kartografski oddelek pri [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU]]. V letih 1984-92 je bil samostojni kulturni delavec, 1992-94 pa ravnatelj [[Center srednjih šol, Domžale|Centra srednjih šol v Domžalah]]. Ukvarjal se je s teoretsko in aplikativno kartografijo; ilustriral je več geografskih učbenikov, priročnikov in znanstvenoraziskovalnih del z grafičnimi in kartografskimi ponazorili. Izdelal je stenski, turistični in ročni zemljevid Slovenije, mestna načrta Ljubljane (1966) in Maribora (1967), planinski zemljevid Julijskih Alp in druge tematske karte. V strokovnih edicijah je objavil več člankov; za potrebe občin [[Občina Komenda|Komenda]], [[Občina Kamnik|Kamnik]] in [[Občina Mengeš|Mengeš]] pa demografske študije. V samozaložbi je izdal več knjig, potopisov in pesniških zbirk. '''<big>Učbeniki</big>''' '''S kartografskimi prikazi je ilustriral:''' * Zemljepis za 6. razred osnovnih šol (1962) {{COBISS|ID=326985}} * Zemljepis za 7. razred osnovnih šol (Sovjetska zveza in neevropske zemljine) (1985) {{COBISS|ID=35172096}} * Zemljepis za 8. razred osnovnih šol (1965) {{COBISS|ID=4093441}} * Obča geografija: priročnik za gimnazije in druge srednje šole (1967) {{COBISS|ID=38754304}} * Regionalna geografija za 3. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in priročnik) (1969) {{COBISS|ID=334921}} * Regionalna geografija za 2. razred gimnazij in drugih srednjih šol (Učbenik in pri priročnik) (1972) {{COBISS|ID=7126017}} * A Jugoszláv SZSZK a mi hazánk: társadalmi ismeretek a kétnyelvű általános iskolá 5.osztálya számára = Naša domovina SFR Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5.razred (1984) {{COBISS|ID=38053632}} *Naša domovina SFRJ Jugoslavija: spoznavanje družbe za 5. razred (1984) {{COBISS|ID=38052096}} *La nostra patria - la RSF di Jugoslavia: conoscenza della società per la V classe della scuola elementare (1984) {{COBISS|ID=38028032}} *Atlas prirode i društva za 3. i 4. razred osnovne škole (1985) {{COBISS|ID=24204034}} === Vaje === *''Vaje iz geografije: za gimnazije in druge srednje šole''. Ljubljana: Mladinska knjiga (1968, 1. ponatis 1969) {{COBISS|ID=36020269}} === Šolski atlas === * Moj prvi šolski atlas za 3. in 4. razred osnovne šole (1972) {{COBISS|ID=251238912}} * Moj prvi šolski atlas za 3., 4. in 5 razred osnovne šole (1983) {{COBISS|ID=19428352}} === Zemljevidi === * Načrt Ljubljane 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=100821760}} * Načrt Maribora 1 : 10.000 (1967) {{COBISS|ID=35874561}} * Julijske Alpe 1 : 75.000 (1968) {{COBISS|ID=39424257}} * Socialistična republika Slovenije 1 : 500.000 (1970) {{COBISS|ID=115109888}} * Stenski zemljevid Slovenije 1 : 150.000 (1982) {{COBISS|ID=21579}} * Turistični zemljevid Slovenije 1 : 300.000 (1983) {{COBISS|ID=561725}} * Ročni zemljevid Slovenije 1 : 500.000 (1998) {{COBISS|ID=72577024}} * Padavinska karta - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119130627}} * Reliefni tipi - zemljevid - Ljubljana : s. n. (1960) {{COBISS|ID=119132419}} === Knjige === * Geografija: naš planet, njegovi prebivalci in njegovo prebivalstvo (1969) {{COBISS|ID=13529861}} * Komenda: Breg, Gmajnica, Gora, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Moste, Nasovče, Podboršt, Potok, Suhadole, Žeje. Komenda: Glavarjeva družba (1992) {{COBISS|ID=28304384}} * V iskanju zavetja - Vsem žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=46962176}} * V iskanju zavetja - Zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare (1995) {{COBISS|ID=11884}} * Vodnik po Komendi in okolici (1996) {{COBISS|ID=49817344}} * Občina Komenda - Življenje od kamene dobe do danes (2002) {{COBISS|ID=116171776}} * Ivan Selan - Od ponarejanja denarja do slavnega kartografa (2012) {{COBISS|ID=260968704}} * Po trnovi poti (2014) {{COBISS|ID=272260608}} * Delo srca, poti sveta : življenje in delo dr. Angelce Žerovnik (2026) {{COBISS|ID=272574467}} * Spoznavanje kartografije v izobraževalnem sistemu {{COBISS|ID=290972931}} === Potopisi in pesniške zbirke === * Potovanja - Doživljanje sveta iz prve roke (2016) {{COBISS|ID=283560192}} * Opojnost gora (2017) {{COBISS|ID=291572224}} * ''Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (''1961) {{COBISS|ID=20329826}} * ''Odmev tišine'' (2018) {{COBISS|ID=295190016}} * ''Poezija cvetja in življenja'' (2018) {{COBISS|ID=297454848}} * ''Utrinki: od vasi do vasi v občini Komenda'' (2019) {{COBISS|ID=301169920}} * ''Poezija cvetja in življenja: II. del'' (2019) {{COBISS|ID=302088192}} * ''Poezija Gorenjske'' (2020){{COBISS|ID=26786819}} * ''Moja pot'' (2021) {{COBISS|ID=75040771}} * ''Alpe: kamenine življenja'' (2022) {{COBISS|ID=99172611}} * ''Jugozahodna Slovenija z Ljubljano: zgodbe v rimah'' (2022) {{COBISS|ID=118888195}} * ''Sprehod po Sloveniji: zgodbe v rimah'' (2023) {{COBISS|ID=159538179}} * ''Papua: kanibalizem v gorskem svetu ni izključen'' (2024) {{COBISS|ID=183342339}} * ''Severni Pakistan: med Patani, Hunzi in Kalaši (2024)'' {{COBISS|ID=203162371}} * Potovanje po spominu: Jemen in Eritreja (2025) {{COBISS|ID=217358851}} * Kenija in Tanzanija: zibelka človeštva (2025) {{COBISS|ID=228133635}} * Sulawesi: na še aktivnem vulkanu Mahawu (2025) {{COBISS|ID=238828803}} * S pesmijo skozi čas : dogodki med leti 1929 do 1946 (2025) {{COBISS|ID=247826179}} * Kitajska : od vzhoda do zahoda z izhodom v Kirgizijo (2025) {{COBISS|ID=253999875}} * Wenezuela: kjer mafija obvladuje oblast (2026) {{COBISS|ID=259803651}} === Strokovni članki === *Problemski pristop k izdelavi tematskih kartografskih grafičnih prikazov (1984)  {{COBISS|ID=18280802}} *Kreiranje otroškega atlasa kot slikanice (1989)  {{Cobiss|ID=34393344}} *Sodelovanje otrok pri izdelavi otroškega atlasa (1989)  {{COBISS|ID=111920896}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) {{COBISS|ID=73535488}} *Geografski oris župnije Komenda (1992) {{COBISS|ID=431789}} *Moje sodelovanje z Ivanom Selanom (1992)  {{COBISS|ID=432301}} *Narodove in narodnostne spremembe (1996)  {{COBISS|ID=2997090}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Zemljevid Slovenije ima v glavi (2005) {{COBISS|ID=10396470}} *Sulawesi, otok iskrivih oči in raznolike narave (2006)  {{COBISS|ID=33231202}} *V zrcalu kamene dobe - Papua Nova Gvineja (2007) {{COBISS|ID=35461730}} *Umrl je Ivan Selan (1902-1981) - Geografski vestnik (letnik 54, 1982) {{COBISS|ID=4486966}} *Slavnostna akademija ob stoletnici rojstva kartografa samouka Ivana Selana, Komenda (2002) {{COBISS|ID=21025378}} *Skrivnost križa - Tretji dan (19, št. 5, 1990) 73535488{{COBISS|ID=73535488}} *Opis puta ekskurzije VI. kongresa geografa FNRJ u NR Sloveniji (1961) {{COBISS|ID=20329826}} '''<big>Demografske študije</big>''' * Demografsko geografska problematika osnovnega šolstva v Komendi, Krajevna skupnost Komenda (1990) * Regionalni pristop k izdelavi demografskih in gospodarskih kazalcev na območju občine Kamnik: študijska analiza in program preoblikovanja občine Kamnik v predlagane nove občine - posebej za sedanjo občino Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik in posebej za predvidene občine Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda in Tuhinjska dolina, Izvršni svet skupščine občine Kamnik (1994) * Demografski kazalci za potrebe šolskega okoliša Komenda - Moste, Oddelek za družbene dejavnosti v občini Kamnik (1997) * Geografski elementi in Faktorji v prostorskem načrtu občine Komenda, Občina Komenda (1999) * Demografija in strokovne podlage za planske potrebe občine Mengeš za obdobje 2000 - 2020, Občina Mengeš (2000) * Občina Komenda 1994 - 2004: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2005) * Demografska študija o predšolskih otrocih v občini Komenda v obdobju 2008 - 2025, Občina Komenda (2008) * Občina Komenda 2004 - 2019: Demografski gospodarski vpogled, Občina Komenda (2020) === Druge dejavnosti === Soustanovitelj Aplence, Glasila občine Komende (1992) Pobudnik postavitve spomenika zamolčanim žrtvam druge svetovne vojne iz komendske fare v Komendi (1995) Ustanovitelj spominske sobe znamenitega kartografa Ivana Selana v Komendi (2002) === Študij === *Diplomsko delo: Predstavitev kartografske obdelave nekaterih demografskih pojavov na primeru ljubljanske regije za leto 1961 (1971) {{COBISS|ID=14631010}} *Magistrsko delo: Preučevanje o aplikaciji kartografskih metod na primeru razvoja naselij v občini Kamnik (1980) {{COBISS|ID=6499682}} *Doktorska disertacija: Koncepcija in aplikacija kartografije v izobraževalnem sistemu (1988) {{COBISS|ID=7828992}} == Priznanja == * Študentska Prešernova nagrada, Univerza v Ljubljani (31. januar 1962) * Priznanje za spontano pomoč in sodelovanje v Občini Komenda, Komenda (15. maj 2001) * Zlata plaketa za odmevno strokovno, raziskovalno, aplikativno, pedagoško in organizacijsko delo na področju slovenske geografije in društvene dejavnosti, Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana (9. maj 2002) * Priznanje in plaketa zaslužnega člana za ustanovitev kluba ter dvajsetletno zvestobo in predavateljsko vlogo, Gorniški klub dr. Henrik Tuma, Ljubljana (8. oktober 2015) * Zlati bralec, častni član Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, kot eden najstarejših aktivnih članov knjižnice (23. april 2024) * Priznanje za ustanoviteljsko vlogo in 30 letno aktivno zvestobo Gorniškemu klubu dr. Henrik Tuma (23. oktober 2025) * Plaketa Slovenskega gorniškega kluba "Skala" ob 30-obletnici postavitve križa na Škrlatici, 2740 m (19. september 2026) == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Žerovnik, Marko}} [[Kategorija:Slovenski geografi]] [[Kategorija:Slovenski kartografi]] [[Kategorija:Slovenski ravnatelji]] [[Kategorija:Prejemniki študentske Prešernove nagrade]] 6ojcctexynizasqxduumhqrj0e2ukhs Matić 0 257358 6752939 6372709 2026-09-19T21:42:22Z ~2026-44996-51 264415 6752939 wikitext text/x-wiki '''Matić''' je priimek več oseb: * [[Anka Matić]], narodna herojka * [[Barbara Matić]], hrvaška judoistka * [[Bernardo Matić]], hrvaški nogometaš * [[Božidar Matić]] (1937–2016), bosanskohercegovski profesor, politik, rektor [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]], predsednik AZU BiH (1999–2014) * [[Darijan Matić]] (* 1983), slovenski nogometaš in trener * [[Darko Matić]], bosanski nogometaš * [[Dimitrije Matić]] (1821–1884), srbski pravnik, filozof, profesor in politik * [[Dragan Matić]] (* 1964), slovenski zgodovinar, arhivist in politik * [[Dušan Matić]] (1898–1980), srbski nadrealistični pesnik * [[Gordan Matić]] (* 1971), srbski filmski režiser * [[Đuro Matić]], general JLA (hrvaški Srb?) * [[Igor Matić]], srbski nogometaš * [[Ivan Matić]], hrvaški nogometaš * [[Nada Matić]], narodni heroj * [[Nemanja Matić]], srbski nogometaš * [[Petar Matić]] - Dule (1920-2014), zadnji živi [[narodni heroj Jugoslavije]], generalpolkovnik [[JLA]] * Petar Matić (* 1966), srbski podjetnik in dirkač * [[Peter Matić]] (1937-2019), avstrijski igralec * [[Predrag Fred Matić]] (1962-2024), hrvaški politik * [[Saša Matić|Saša (Aleksandar) Matić]] (* 1978), bosansko-srbski pop-folk pevec * [[Slađana Matić Trstenjak]] (*1985), bosanskohercegovsko-slovenska slikarka * [[Stipe Matić]] (* 1979), hrvaški nogometaš * [[Tomo Matić]] (1874–1968), hrvaški filolog, literarni in kulturni zgodovinar, akademik * [[Uroš Matić]], srbski nogometaš * [[Veran Matić]] (* 1962), srbski časnikar (novinar in medijski menedžer) * [[Veselin Matić]] - Toza (* 1960), srbski košarkarski trener * [[Vladan Matić]], srbski pevec * [[Zoran Matić]] (* 1944), jugoslovanski nogometni trener * glej tudi priimke [[Matič]], [[Mate]], [[Matko (priimek)|Matko]] in [[Matković]] {{razločitev}} [[Kategorija:Priimki]] h0pjg4nzxnipc78iawlnco29xamraha 6752940 6752939 2026-09-19T21:42:32Z أوس 258931 redakcija uporabnika [[Posebno:Prispevki/~2026-44996-51|~2026-44996-51]] ([[Uporabniški pogovor:~2026-44996-51|pogovor]]) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika 84.20.243.12 6752940 wikitext text/x-wiki '''Matić''' je priimek več oseb: * [[Anka Matić]], narodna herojka * [[Barbara Matić]], hrvaška judoistka * [[Bernardo Matić]], hrvaški nogometaš * [[Božidar Matić]] (1937–2016), bosanskohercegovski profesor, politik, rektor [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]], predsednik AZU BiH (1999–2014) * [[Darijan Matić]] (* 1983), slovenski nogometaš in trener * [[Darko Matić]], bosanski nogometaš * [[Dimitrije Matić]] (1821–1884), srbski pravnik, filozof, profesor in politik * [[Dragan Matić]] (* 1964), slovenski zgodovinar, arhivist in politik * [[Dušan Matić]] (1898–1980), srbski nadrealistični pesnik * [[Gordan Matić]] (* 1971), srbski filmski režiser * [[Đuro Matić]], general JLA * [[Igor Matić]], srbski nogometaš * [[Ivan Matić]], hrvaški nogometaš * [[Nada Matić]], narodni heroj * [[Nemanja Matić]], srbski nogometaš * [[Petar Matić]] - Dule (1920-2014), zadnji živi [[narodni heroj Jugoslavije]], generalpolkovnik [[JLA]] * Petar Matić (* 1966), srbski podjetnik in dirkač * [[Peter Matić]] (1937-2019), avstrijski igralec * [[Predrag Fred Matić]] (1962-2024), hrvaški politik * [[Saša Matić|Saša (Aleksandar) Matić]] (* 1978), bosansko-srbski pop-folk pevec * [[Slađana Matić Trstenjak]] (*1985), bosanskohercegovsko-slovenska slikarka * [[Stipe Matić]] (* 1979), hrvaški nogometaš * [[Tomo Matić]] (1874–1968), hrvaški filolog, literarni in kulturni zgodovinar, akademik * [[Uroš Matić]], srbski nogometaš * [[Veran Matić]] (* 1962), srbski časnikar (novinar in medijski menedžer) * [[Veselin Matić]] - Toza (* 1960), srbski košarkarski trener * [[Vladan Matić]], srbski pevec * [[Zoran Matić]] (* 1944), jugoslovanski nogometni trener * glej tudi priimke [[Matič]], [[Mate]], [[Matko (priimek)|Matko]] in [[Matković]] {{razločitev}} [[Kategorija:Priimki]] 2l6enpieq89ut6f9soj252kuwmsamwv 6752941 6752940 2026-09-19T21:43:27Z ~2026-44996-51 264415 6752941 wikitext text/x-wiki '''Matić''' je priimek več oseb: * [[Anka Matić]], narodna herojka * [[Barbara Matić]], hrvaška judoistka * [[Bernardo Matić]], hrvaški nogometaš * [[Božidar Matić]] (1937–2016), bosanskohercegovski profesor, politik, rektor [[Univerza v Sarajevu|Univerze v Sarajevu]], predsednik AZU BiH (1999–2014) * [[Darijan Matić]] (* 1983), slovenski nogometaš in trener * [[Darko Matić]], bosanski nogometaš * [[Dimitrije Matić]] (1821–1884), srbski pravnik, filozof, profesor in politik * [[Dragan Matić]] (* 1964), slovenski zgodovinar, arhivist in politik * [[Dušan Matić]] (1898–1980), srbski nadrealistični pesnik * [[Gordan Matić]] (* 1971), srbski filmski režiser * [[Đuro Matić]], general JLA * [[Igor Matić]], srbski nogometaš * [[Ivan Matić]], hrvaški nogometaš * [[Nada Matić]], narodni heroj * [[Nemanja Matić]], srbski nogometaš * [[Petar Matić]] - Dule (1920–2024), zadnji živi [[narodni heroj Jugoslavije]], generalpolkovnik [[JLA]] * Petar Matić (* 1966), srbski podjetnik in dirkač * [[Peter Matić]] (1937–2019), avstrijski igralec * [[Predrag Fred Matić]] (1962–2024), hrvaški politik * [[Saša Matić|Saša (Aleksandar) Matić]] (* 1978), bosansko-srbski pop-folk pevec * [[Slađana Matić Trstenjak]] (*1985), bosanskohercegovsko-slovenska slikarka * [[Stipe Matić]] (* 1979), hrvaški nogometaš * [[Tomo Matić]] (1874–1968), hrvaški filolog, literarni in kulturni zgodovinar, akademik * [[Uroš Matić]], srbski nogometaš * [[Veran Matić]] (* 1962), srbski časnikar (novinar in medijski menedžer) * [[Veselin Matić]] - Toza (* 1960), srbski košarkarski trener * [[Vladan Matić]], srbski pevec * [[Zoran Matić]] (* 1944), jugoslovanski nogometni trener * glej tudi priimke [[Matič]], [[Mate]], [[Matko (priimek)|Matko]] in [[Matković]] {{razločitev}} [[Kategorija:Priimki]] 9rhlzeq4odm5l0h4wqef4t4nvzc0400 Seznam slovenskih gospodarstvenikov 0 261995 6752916 6746089 2026-09-19T19:19:50Z ~2026-44996-51 264415 /* Ž */ 6752916 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[gospodarstvo|gospodarstvenikov]], [[Podjetnik|podjetnikov]] in [[Poslovnež|poslovnežev]].''' {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=20em}}{{div col end}} == A == *[[Franc Abram]] (1829—1906) *[[Franc Ahačič]] (1867—1928) *[[Kajetan Ahačič]] (1824—1873) *Kozma Ahačič (1895—1979) * Igor [[Akrapovič]] (* 1959) * [[Josip Agneletto]] (1884—1960) *[[Uroš Aljančič]] *[[Boris Andrijanič]] (1910—1993) *[[Igor Antauer]] *[[Mirko Anzeljc]] (1929—2021) *[[Jure Apih]] * [[Matjaž Anžur]] *[[France Arhar]] (* 1948) * [[Ivan Atelšek]] ([[1928]]—2011) *[[Franc Avberšek]] (1947—2022) * [[Ivan Avsenek]] ([[1889]]—[[1972]]) *[[Marjan Ažman]] (1925—1984) == B == * [[Franc Babič]] (1868—1913) * [[Rudi Babič]] (1920—1998) *[[Ladislav Bajda]] (* 1938) *[[Fedor Bamberg]] (1817—1862) *[[Otomar Bamberg]] (1848—1934) *[[Egon Bandelj]] *[[Rafael Baraga]] (1931—2021) *Matija Bartolotti *[[Janez Basle]] (1940—2015) * [[Maks Bastl]] (1940?—2015) * [[Vladimir Baša]] (1913—1970) *[[Marjan Batagelj]] (* 1962) * [[Igor Bavčar]] (* 1955) * [[Dušan Bencik]] (* 1958) *[[Leopold Benčina]] (1877—1953) *[[Nataša Benčina]] (1891—1964) *[[Tomaž Benčina]] * [[Josip Benko]] (1889—1945) * [[Janez Beravs]] (1923—1996) * [[Srečo Bergant]] (1926—2020) *[[Tomaž Berginc]] * [[Ana Berglez-Vovk]] (*1934) * [[Boris Bernetič]] (*1944) * [[Ivan Bernot]] (1914—1977) *[[Julij Bertoncelj]] (* 1939) *[[Štefan Bertoncelj]] *[[Viktor Bertoncelj]] (1913—?) *[[Jože Bešvir]] (1931—2012) * [[Mirjan Bevc]] (* 1955) *[[Nikolaj Bevk]] (1942—2004) *[[Slavko Bevk]] (1909–1970) *Ivan Bizjak (1936–2018) * [[Mirko Bizjak]] (1920—1999) *[[Stane Bizjak]] (1913—1992) *[[Viljem Bizjak]] (Zagreb) *[[Breda Blaznik]] (* 1928/30?) *[[Lojze Blenkuš]] (1930—2011) * [[Franjo Bobinac]] (* 1958) * [[Leopold Bogataj]] (1730—?) * [[Janez Bohorič]] (* 1942) * [[Anton Bole]] (1916—1990) *[[Stanislav Bole]] (1915—1995) *[[Radovan Bolko]] * [[Fran Bonač]] (1880—1966) * [[Ivan Bonač (podjetnik)|Ivan Bonač]] (1846—1920) * [[Vinko Borec]] *[[Friderik Born]] (1873—1944) * [[Julij Born]] (1840—1897) * [[Karl Born]] (1876—1957) *[[Jože Borštnar (gospodarstvenik)|Jože Borštnar]] (1927—1999) * [[France Borštnik]] (1921—?) *[[Ivo Boscarol]] (* 1956) *[[Franc Boštjančič]] (* 1935) * [[Klemen Boštjančič]] * [[Andrej Božič (menedžer)|Andrej Božič]] (* 1960) * [[Vinko Božič]] (1921—1986) * [[Franc Braniselj]] (1917—2009) * [[Stane Bregant]] (1923—1984) * [[Edo Bregar]] (1918—1972) *[[Miloš Brelih]] (1916—2002) * [[Milko Brezigar]] (1886—1958) * [[Branko Brezočnik]] (1927—1990) *[[Pavel Brglez]] (1939—2023) *[[Ivan Bricelj]] (1893—1974) *[[Blaž Brodnjak]] (* 1974) *[[Ivan Brumen]] (1916—1985) *[[Sergej Bubnov]] (1914—2000) * [[Marko Bulc]] (1926—2019) *[[Dušan Burnik]] (1934—2020) == C == * [[Aleš Cantarutti]] * [[Jože Ceglar]] (* 1950) * [[Marjan Cerar]] (1943—2021) *[[Peter Anton Codelli]], pl. Fahnenfeld *[[Codelliji]] *[[Jože Colarič]] (* [[1955]]) *[[Egon Conradi]] (1925—2011) * [[Franjo Cotič]] ([[1898]]—[[1955]]) * [[Gregor Cotič]] ([[1700]]—?) *[[Davorin Cvilak]] ([[1921|1921—]]2010) == Č == * [[Matjaž Čačovič]] (* [[1951]]) * [[Karel Čeč]] (1877—1965) * [[Drago Čeh]] (1909—1988) * [[Matjaž Čemažar]] * [[Zvone Černe]] ([[1927]]—[[2007]]) *[[Sandi Češko]] (* 1961) *[[Vojko Čok]] (* 1946) *[[Dušan Črnigoj]] (* 1949) * [[Fran Črnagoj]] *[[Franc Čuček]] (1882—1969) *[[Jožko Čuk]] (* 1952) == D == *[[Stanko Debeljak]] (1942—2017) *[[Zorko Debeljak]] (* 1941) *[[Žiga Debeljak]] (* 1971) * [[Jože Debevc]] (* [[1931]]) *[[Anton Debevec]] ([[1923]]—2002) *[[Pavel Demšar]] (* 1967) *[[Alojz Derling]] (1913—1981) *[[Marijan Dermastia]] (1911—1971) * [[Mihaela Dermastia]] (1912—[[1984]]) * Jožef (Josip) Desselbruner * [[Gabrijel Devetak]] ([[1938]]—2014) * [[Alojz Deželak]] ([[1942]]—2005) * [[Janez Deželak]] (?—2026) *[[Janko Deželak]] (1945—2014) *[[Božo Dimnik]] (* 1932) * [[Vojislav Djinovski]] ([[1915]]—2000) * [[Ela Dobnikar]] ([[1916]]—[[1966]]) * [[Alfonz Dobovišek]] ([[1908]]—[[1985]]) *[[Franc Dolenc]] (1869—1938) * [[Stanislav Dolenc]] ([[1927|1927—]]1995) * [[Drago Dolinšek]] ([[1920]]—2010) *[[Lavoslav Dolinšek]] (1898—1966) *[[Josip Doltar]] (1858—1930) *[[Barbara Domicelj]] *[[Cvetko Doplihar]] (1927—) *[[Leo Dostal|Leo(n) Dostal]] (1878—1938) * [[Stanko Dovečar]] (* [[1936]]) *[[Bogomir Dragar]] (1921–2000) *[[Metod Dragonja]] (* 1954) * [[Marko Drnovšek]] ([[1925]]–2003) *[[Franc Drobež]] (1916—2003) *[[Nada Drobne Popović]] *[[Marko Drobnič]] * [[Dušan Drolc]] ([[1928]]—2005) * [[Branko Drvarič]] * [[Rudi Dujc]] (1939—1993) * [[Lojze Dular]] (1903—2002) * [[Metod Dular]] (1899—1990) * Milan Dular (1901—1980) *[[Henrik Dvoršak]] (* 1952) * [[Rado Dvoršak]] ([[1930]]—2003) == E == * [[Konrad Elsbacher]] (1870—1943) * [[Ernest Ebenšpanger]] (* [[1939]]) *[[Franc Ekar]] (* 1942) *[[Jože Eržen]] (* 1927) == F == * Ivan Fajdiga (1919 —?) * [[Melita Ferlež]] *[[Davorin Ferligoj]] (1921—2003) *[[Gregor Ficko]] (* 1964) *[[Franjo Fijavž]] (1914—1982) *[[Lidija Fijavž Špeh]] (* 1956) *[[Alojz Filipič (gospodarstvenik)|Alojz Filipič]] (1914—2006) * [[Tatjana Fink]] (* [[1957]]) *[[Rudi Finžgar]] (1920—1995) *[[Dušan Florjančič]] (1927—2021) *[[Janez Florjančič]] (1925—2022) *[[Jože Florjančič]] (1935—2018) * [[Tone Florjančič]] * Mateja Forštnarič * [[Jernej Francelj]] (1821—1889) * [[Henrik Franzl]] (1859—1917) * Ernest Fujs * [[Jože Funda]] (* [[1954]]) == G == * [[Anton Gantar]] (* 1948) * [[Bojan Gantar]] (* 1971) * [[Drago Gantar]] ([[1919]]—[[1989]]) *[[Mitja Gaspari]] (* 1951) *[[Andrej Gassner]] (1847—1925) ? *[[Jože Gašperšič]] (1896—1964) *([[Maksimilijan Gergolet]]) *[[Saša Geržina|Saša (Ivan) Geržina]] (* 1940) *[[Edmund Glanzmann]] (1855—1947) * [[Viljem Glas]] (* [[1947]]) *[[Bruno Glaser]] * [[Roman Glaser]] (* [[1947]]) * [[Miroslav Gnamuš]] * [[Nerino Gobbo]] (1920—?) * [[Alojz Gojčič]] (1942—2023) *[[Sonja Gole]] (* 1961) *[[Robert Golob]] (* 1967) *[[Valentin Golob]] *[[Silvo Gorenc]] (1929—?) *[[Mitja Gorenšček]] *[[Branko Gorjup]] (1933—2017) *[[Boštjan Gorjup]] *[[Ivan Gorjup (politik)|Ivan Gorjup]] (1859—1936) * [[Josip Gorup]] ([[1834]]—[[1912]]) *[[Kornelij Gorup]] (1868—1952) *[[Miran Goslar]] (1928—2024) *[[Vinko Govekar]] (1911—1999) *[[Dušan Grabnar]] (1930—1997) *[[Andrej Gradišnik]] (* 1963) * [[Jože Grah]] (* [[1941]]) * [[Zvonko Grahek]] (* 1924—) * [[Peter Grašek]] * [[Ladislav Grdina]] (1934—2007) * [[Radoš Gregorčič]] (* [[1949]]) * [[Avgust Gregorič]] (* 1943) * [[Vinko Gregorič]] ([[1857]]—[[1933]]) * [[Gustav Grof]] * [[Anton Gros]] (* [[1936]]) *[[Peter Groznik]] *[[Božidar Guštin]] (1912—1984) == H == *[[Božidar Habič]] (* 1931) *[[Matevž Hafner]] ([[1909]]—[[1970]]) *[[Stojan Hergouth]] (1932—2024) *[[Pavle Hevka]] *[[Janez Hlebanja]] (1928—2003) *[[Boris Hočevar|Branko Hočevar]] (* 1928) * [[Martin Hočevar]] ([[1810]]—[[1886]]) * [[Mirjam Hočevar]] *[[Dušan Horjak]] (1920—1979) *[[Franc Horvat (politik)|Franc (Feri) Horvat]] (1941—2020) *[[Martin Hozjan]] (1949—2016) * [[Silvo Hrast]] (1921—1999) *[[Anton Hrastelj]] (1929—2025) *[[Dragotin Hribar]] (1862—1935) *[[Jakob Hribar]] (1817—1878) *[[Peter Hribar (industrialec)|Peter Hribar]] (1911—1992) *[[Rado Hribar]] (1901—1944) *[[Svetozar Hribar]] (1909—1996) *[[Samo Hribar Milič]] (* 1958) * [[Franc Huber]] (* [[1948]]) *[[Primož Hudovernik]] (1811—1889) *[[Jože Hujs]] (* 1929) *[[Josip Hutter]] (1889—1963) *[[Franc Hvalec]] (1924–2018) == I == * [[Aleš Ilc]] (* 1947) * [[Jože Ingolič]] (1921—2011) * [[Aleš Ipavec]] *[[Albert Ivančič]] (1921—2017) == J == * [[Andrej Jakil]] ([[1858]]—[[1926]]) * [[Fran Jaklič]] (1868–1937) *[[Livio Jakomin]] (* 1940) *[[Gašper Andrej Jakomini]] (1726–1805) *Jernej in [[Japec Jakopin]] *[[Mirko Jakše]] (1917–1977) *[[Mirko Jamar]] (1919–1983) *[[Mirko Jamnik]] (1918–1987) * [[Zoran Janković]] (* [[1953]]) * Aleksander Jarc *[[Henrik Angel Jazbec]] (1855–1931) *[[Marija Jazbec]] (* 1944) *[[Ivan Jelačin]] (1865—1932) * [[Ivan Jelačin mlajši|Ivan Jelačin]] ([[1886]]—[[1955]]) * Ivo Jelačin (* 1926) * [[Franc Jelovšek (ladjar)|Franc Jelovšek]] ([[1819]]—[[1880]]) * [[Gabrijel Jelovšek]] ([[1858]]—[[1927]]) * [[Matija Jenko]] (* [[1932]]) * [[Radoslav Jenko]] (1919—2007) * [[Egidij Jeras]] (1899—1975) *[[Riko Jerman]] (1918—1972) *[[Vladimir Jurančič]] (* 1927) * [[Marijan Jurenec]] (*[[1957]]) *[[Franjo Jurjevec]] (1914—?) == K == * [[Ivan Kač]] (1853—1904) *[[Ivan Kačič]] (1885—1924) *[[Anton Kajfež]] (1875–1954) * [[Franc Kalister]] ([[1839]]—[[1901]]) * [[Janez Nepomuk Kalister]] ([[1806]]—[[1864]]) * [[Viktor Kalister]] (1869—1948) * [[Mirko Kaluža]] (* [[1947]]) * [[Evgen Kansky (zdravnik)|Evgen Kansky]] (1887—1977) * [[Blaž Kavčič (politik)|Blaž Kavčič]] (* 1951) * [[Franc Kavčič (1922)|Franc Kavčič]] ([[1922]]—2000) *[[Niko Kavčič]] (1915—2011) *[[Marta Kelvišar]] *[[Ivan Kenda]] (1877—1937) *[[Lojze Kersnič]] (1912—1999) *[[Miro Kert|Miro(slav) Kert]] (* 1940) *[[Janez Khisl]] (1530—1591) *[[Ivan Klančar]] (* 1943) * [[Gregor Klančnik]] ([[1913]]—1995) *[[Edo Klanšek]] (1927—2010) * [[Rudolf Klarič]] ([[1910]]—[[1986]]) * [[Vladimir Klavs]] (1919—2013) * [[Ivo Klemenčič]] (1918—2007) *[[Herman Klinar]] (1896—1987) *[[Tomaž Kmecl]] *[[Anton Knaflič]] (1893—1957) *[[Anton Knez]] (1856—1892) * [[Ivan Knez]] ([[1853]]—[[1926]]) * [[Jože Knez]] ([[1925]]—[[1995]]) * [[Jure Knez]]? (* 1974) * [[Matjaž Knez]] (* [[1960]]) * [[Kristina Kobal]] (* [[1940]]) * [[Svetko Kobal]] ([[1921]]—[[2010]]) *[[Maks Kocbek]] (1933—2023) *[[Franc Kocijančič]] (?—1974) *[[Janez Kocijančič]] (1941—2020) *[[Ivan Kočevar]] (1921—1978) *[[Dušan Kodrič]] (1925—1982) *[[Milan Kojc]] (1925—2008) *[[Anton Kolenc]] (1868—1922) *[[Franc Kollmann]] (1839–1908) *[[Robert Kollmann]] (1872–1932) * [[Jernej Kopač]] (1861—1946) * [[Josip Kopinič]] (1911—1997) * [[Jože Korber]] (* [[1938]]) *[[Bine Kordež]] (* 1956) * [[Bruno Korelič]] ([[1944]]—2024) *[[Uroš Korže]] (* 1954) *[[Stane Koselj]] (1910—2007) *[[Peter Kosin]] *[[Hubert Kosler]] (* 1958) * [[Janko Kosmina]] (* [[1935]]) * [[Tomaž Košir (gospodarstvenik)|Tomaž Košir]] (* 1951) * [[Dušan Košuta]] (1919—1999) * [[Marjan Košuta]] ([[1934]]—[[1985]]) * [[Franc Kotnik starejši|Franc Kotnik]] (1828—1890) * [[Karel Kotnik]] (1875—1910) * [[Viktor Kotnik]] ([[1910]]—1991) * Jože Kovač (1930—2021) *[[Danilo Kovačič]] (* 1940) * [[Miloš Kovačič]] ([[1934]]—2016) *[[Peter Kozina]] (1876—1930) *[[Peter Kozler]] (Kosler) (1824—1879) *[[Jože Kozmus]] (1952—2023) *Marjan Krajnc (*1946) *Tomaž Krajnc (?—1945) *[[Milan Krajnik]] (* 1937) *[[Edita Krajnović]] *[[Marcel Kralj]] (1925—1996) *[[Peter Kraljič]] (* 1939) *[[Franc Kramar]] (1916—1982) *Janez Kramar (1931—2021) *Jože Kranjc (* 1946) *[[Fran Krapež]] (1864—1935) *[[Tone Krašovec]] (1937—2024) *[[Edi Kraus]] (* 1956) * [[Marko Kremžar]] (1928—2021) * [[Leopold Krese]] (1915—2001) * [[Anton Kristan]] ([[1881]]—[[1930]]) * [[Bernard Krivec]] (* 1928) *[[Izidor Krivec]] * [[Lucijan Krivec]] (1929—2011) *[[Marjan Križaj]] (1927—2008) *[[Anton Križanič]] (1847—1926) *[[Miloš Krofta]] (1922—2002) *[[Rudi Kronovšek]] (& Bogdan Kronovšek) * [[Tone Kropušek]] ([[1928|1928—]]2017) * [[Stanko Krumpak]] (1921—2016) * [[Marko Kryžanovski]] *[[Marko Kržišnik]] (1926—2006) * [[Božo Kuharič]] (* [[1940]]) * [[Ludvik Kuharič]] (1883—1941) *[[Simon Kukec]] (1838—1910) *[[Mirjan Kulovec]] *[[Bojan Kumer]] *[[Pavel Kunc]] (* 1934) *[[Peter Kunc]] (1934—2021) *[[Albin Kuret]] (1926–2003) *[[Milan Kuster]] * [[Josip Kušar]] ([[1838]]—[[1902]]) * [[Robert Kuzmič]] == L == *[[Dušan S. Lajovic]] (1925—2018) *[[Emil Lajovic]] (1886—1965) *[[Marko Jožef Lajovic]] (1927—?) Brazilija *[[Janez Lanščak]] (1927—2014) *[[Boris Lasič]] (1925—1991/2?) *[[Boris Lasič (*1936)|Boris Lasič]] (1936—2016) *[[Jožef Lavrenčič]] (1859—1936) *[[Lovrenc Lavrič]] (1865—1931) * [[Mitja Lavrič]] (* [[1934]]) * [[Andrej Lazar]] (* 1943) * [[Valter Leban]] * [[Pavel Ledinek]] ([[1939]]—[[2020]]) *[[Zvonimir Lemič]] (1931—1995) * [[Josip Lenarčič]] ([[1856]]—[[1939]]) * [[Milan Lenarčič]] (1884—1949) * [[Danijel Lepin]] (1914—1999) * [[Jože Lepin]]-Ris (1922—1979) *[[Jože Lesar]] (1917—1991) *[[Lojze Lesjak]] (1914—?) * [[Bojan Leskovar]] (* [[1931]]) * [[Andrej Levičnik]] ([[1928|1928—]]2020) * [[Jurij Levičnik]] ([[1925]]—[[1989]]) * [[Jože Likar]] ([[1895]]—[[1986]]) * [[Alojz Libnik]] ([[1920]]—[[2002]]) * [[Božidar Linhart]] (1917—1995) * [[Franjo Lipovec (podjetnik)|Franjo Lipovec]] (1913—1960) * Jože Logar (1921–1986) * [[Vladimir Logar]] ([[1920]]—2008) * [[Konrad Lokar]] (1803—1875) * [[Vanja Lombar]] (1974–2026) *[[Medeja Lončar]] (* 1965) * [[Marjan Lorger]] (* [[1949]]) *Janez Lotrič (* 1955) * [[Marko Lotrič]] (* 1963) *[[Aleksander Lovec]] (1942—2024) * [[Marjana Lubej]] ([[1945]]—[[2021]]) *Karl Luckmann *[[Marko Lukič]] (* 1969) *[[Milan Lukić]] == M == * [[Pavel Magdič]] (1870—1918) * [[Lado Mahnič]] (1924—2014) * [[Filip Majcen]] (1936—1982) *[[Peter Majdič mlajši|Peter Majdič]] ([[1862]]—[[1930]]) *[[Ana Mayer Kansky]] (1895—1962) *[[Boris Malovrh]] (1929—2008) * [[Vida Marcijan]] (* [[1939]]) *[[Slavko Marčinko]] (* 1932) *[[Ivo Marenk]] (1942—2018) *[[Kamilo Marinc]] (1919—2015) *[[Dušan Marinšek]] (1920—2002) *[[Emil Marinšek]] *[[Zoran Marinšek]] (* 1945) *[[Milan Matos]] (1945—2020) *[[Rafael Mavri]] (* 1936) * [[Borut Meh]] (* [[1953]]) *[[Miran Mejak]] (1927—2017) *[[Valentin Mendiževec]] (* [[1927]]) *[[Jože Mermal]] (* 1954) *[[Mirko Mermolja]] ? *[[Aleksander Mervar]] * [[Stanko Mervic]] ([[1922]]—[[1974]]) * [[Andrej Mesarič]] (* [[1940]]) * [[Andrej Mihevc]] (* 1971) *[[Bruno Miklavec]] (* 1943) *[[Mitja Milavec]] *[[Franček Mirtič]] (1928—1995) *[[Jožef Mirtič]] (1932—2011) *[[Aleš Mižigoj]] (1928—2026) *[[Vlado Močnik]] (1910—1984) *[[Ivan Mohorič]] (1888—1980) *[[Borut Mokrovič]] (* 1946) *[[Dragan Mozetič]] (1940—2002) * [[Vinko Može]] (* [[1948]]) * [[Ciril Mravlja]] ([[1912]]—1996) == N == * [[David Nabergoj]] (* 1962) *Karel in [[Peter Naglič]] (1883—1959) *[[Vinko Naglič]] (1921—?) *[[Anton Nanut (gospodarstvenik)|Anton Nanut]] (1927—1993) *[[Boštjan Napast]] *[[Franc Nebec]] (1921—1978) *[[Janez Nedog]] (1925—1981) *[[Aleš Nemec]] ([[1944]]—[[2010]]) *[[Ciril Nemec]] (1899—1984) *[[Štefan Nemeš]] (* 1939) *[[Martin Novšak]] == O == * [[Leopold Oblak]] ([[1949|1949—]]2004) * [[Maks Obersnel]] ([[1883]]—[[1972]]) * [[Andrej Ocvirk|Andro Ocvirk]] ([[1942]]—2019) *[[Dušan Olaj]] (* 1962) *[[Franc Oman]] (1920—1987) *[[Miloš Oprešnik]] (1921—2000) *[[Jakob Oražem]] (JOR - Ribnica) *[[Matej Oset]] (* 1968) *[[Milan Osojnik]] (1920—1987) *[[Marjan Osole]] (1924—2015) *[[Adi Osterc]] (1918—2014) * [[Jože Osterman (gospodarstvenik)|Jože Osterman]] ([[1914|1914—]]2004) *[[Milica Ozbič]] (1929—2014) * [[Jožef Ozmec]] (1866—1923) == P == *[[Mihael Angelo Pagliaruzzi]] (1788—1856) *[[Natalis Pagliaruzzi]] (1746—1832) *[[Romana Pajenk]] *[[Karmen Pangos]] * [[Leopold Panjan]] ([[1955]]—2006) * [[Zdenko Pavček]] (* [[1957]]) * [[Ciril Pavlin]] ([[1888]]—[[1964]]) * [[Franc Pavlin (inženir)|Franc Pavlin]] ([[1860]]—[[1916]]) * [[Štefan Pavlinjek]] (* 1950), [[Matjaž Pavlinjek]], [[Nuša Pavlinjek Slavinec]]... * Franc Pečar, inž. *[[Jože Penca]] (1914—2011) *[[Drago Perc]] (1913—1983) *[[Janez Pergar]] (1942—2023) *[[Martina Perharič]] *[[Stojan Perhavc]] (1910—1994) *[[Vencelj Perko]] (1906—1991) *[[Zorka Peršič]] (1914—2007) *[[Zdravko Petan]] (1922—1999) * [[Stojan Petrič]] (* 1949) *[[Danilo Petrinja]] (1922—2002) *Leopold Petz *Stanislav Pintar (* 1938) *[[Milko Pirkmajer]] (1893—1975) * [[Andrej Pirnat]] ([[1817]]—[[1888]]) *[[Jakob Piskernik]] (* 1937) * [[Valentin Pleiweis]] ([[1814]]—[[1881]]) *[[Andrej Plestenjak]] (1914—1992) *[[Mark Pleško]] (* 1961) *[[Franci Pliberšek]] (1966—2024) *[[Zdravko Počivalšek]] (* 1957) * [[Josip Pogačnik]] ([[1866]]—[[1932]]) * [[Jožef Pogačnik (razločitev)|Jožef Pogačnik]] (1916—2022) * [[Metod Pogačnik]] (1906—1971) (& brata Ciril in Anton: CIMEAN) *[[Janez Pograjc]] (1919—2001) *[[Jurij Pokorn]] (* 1937) * [[Viljem Polak]] ([[1834]]—[[1908]]) * [[Karel Pollak]] ([[1857]]—[[1937]]) * [[Karl Pollak]] (1878—1940) * [[Stanko Polanič]] ([[1950]]—2023) *[[Andrej Polenec]] (* [[1945]]) * [[Gvidon Pongratz]] ([[1822]]—[[1889]]) * [[Oskar Pongratz]] ([[1826]]—[[1892]]) * [[Drago Potočnik]] ([[1904]]—1962) *Janko Potočnik (1924—1997?) *[[Jožko Povh]] (1897—1983) *[[Vekoslav Povh]] (1897—1975) *[[Miroslav Požar]] (* 1935) *[[Avgust Praprotnik]] (1891—1942) *[[Alojz Prašnikar]] (1821—1889) *[[Zdravko Praznik]] (1924—2020) *[[Živko Pregl]] (1947—2011) *[[Marjan Prelec]] (1928—2022) *[[Karel Prelog]] (1886—1943) *[[Franc Premk]] (1935—1998) * [[Josip Premrou]] ([[1863]]—[[1937]]) *[[Lev Premru]] (1931—2005) * Franc Pretnar (1857—1941??) * [[Janez Pretnar]] (1907—1967)? * [[Ivan Prinčič]] (1898—1980) *[[Jože Protner]] (* 1944) *[[Janez Puh]] (1862—1914) *[[Rado Pušenjak]] (1907—1983) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882—1936) == R == *[[Boris Race]] (1916—1995) * [[Leopold Rajh]] ([[1930]]—2011) *[[Anton Rakovec]] (* 1938) *[[Dušan Rauter]] *Bruno Ravnikar (?—2015) *[[Tine Ravnikar]] (1911—1985) *[[Franc Razdevšek]] (1928—2013) *Ivan Rebek (1863—1934) *[[Rafael Razpet]] (1932—2023) *[[Rudi Rebek]] (1924—?) *[[Marijana Karla Rebernik|Mariana Rebernik]] (* 1960) *[[Karel Recer]] (* 1936) *[[Izidor Rejc]] (* 1936) *[[Emil Rejec]] (1932—1991) *[[Jožica Rejec]] (* 1955) * [[Marjan Rekar]] (* [[1953]]) * [[Bogumil Remec]] ([[1878]]—[[1955]]) * [[Vladimir Remec]] (1880—1965) *[[Riko Repič]] (1910—2003) *[[Vinko Resman]] (1869—1968) *[[Andrej Ribič]] *[[Adolf Ribnikar]] (1880—1946) * [[Herman Rigelnik]] (* 1942) *[[Peter Rigl]] (1950—2000) * [[Cvetana Rijavec]] (* [[1953]]) *[[Miran Rižner]] (1929—2015) *[[Bernard Rode]] (1918—?) *[[Vitja Rode]] (1925—2020) *[[Viktor Rohrmann]] (1858—1939) * [[Anton Rojina]] ([[1877]]—[[1958]]) *[[Franjo Rosina]] (1863—1924) *[[Marko Rosner]] (1888—1969) *[[Boštjan Roš]] (1839—1917) *[[Metod Rotar]] (1929—2002) *[[Anton Rous]] (1939—2024) * [[Bogomir Rozman]] ([[1928]]—2008) * [[Alojz Rožman]] ([[1932]]—2022) *[[Ivan Rožman]] (1901—1937) * [[Jože Rožman]] (1920—2009) *[[Stane Rožman]] (* 1948) *[[Ruard]] (družina) * [[Peter Rupnik]] ([[1944]]—[[1994]]) == S == *Albert Samassa (1833—1917) *Anton Samassa ml. (1808—1883) *Janez Jakob Samassa (1744—1803) *Maks Samassa (1862—1945) *[[Ivan Saunig]] (1863—1947) *[[Ivan Savnik]] (1879—1950) *[[Franc Schumi]] (Šumi) (1848–1916) * [[Jožef Schwegel]] ([[1836]]—[[1914]]) * [[Branko Selak]] (* [[1947]]) *[[Iztok Seljak]] (* 1964) *[[Cvetka Selšek]] (* 1951) *[[Maksimiljan Senica]] *[[Avgust Seničar]] (* 1933) *[[Stane Seničar]] *[[Ivan Seunig]] (1892—1985)? *[[Elio Sfiligoj]] (1919—?) *[[Miran Simič]] (1934—2010) * [[Ludvik Simonič]] (* [[1926]]) *[[Rino Simoneti]] (1926—2014) *[[Franjo Sirc]] (1891—1950) *[[Tanja Skaza]] (* 1976) *[[Feliks Skerlep]] (1904—1980) *[[Zmago Skobir]] *[[Lojze Skok]] (1931—2016) *[[Bruno Skumavc]] (1927—2011) *[[Franc Slamič]] (1886—1955) * [[Anton Slapernik]] (* [[1937]]) * [[Josip Slavec]] ([[1901]]—[[1978]]) *[[Uroš Slavinec]] (* 1951) * [[Jože Slobodnik]] (* [[1940]]) *[[Ivan Slokar]] (1884—1970) *[[Jolanda Slokar]] (1942—2019) *[[Jožef Slokar]] (1934—2022) *[[Janko Smole]] (1921—2010) * Jože Smole (* 1955) * [[Anton Smrekar]] (1829—1912) * [[Enzo Smrekar]] * [[Albin Smrkolj]] (1886—1957) * [[Jožef Smrkolj]] (* [[1944]]) *[[Sabina Sobočan]] *[[Štefan Sobočan]] *[[Karmen Sonjak]] (* 1959) *[[Miro Sotlar]] *[[Boris Sovič]] *[[Anton Nino Spinelli]] (1928—2010) * [[Jože Stanič]] (* [[1941]]) *[[Feliks Stare]] (1850—1940) *[[Hugo Stare]] (1886—1969) *[[Egon Stare]] (1882—1959) *[[Jože Stare]] (1796—1879) *[[Mihael Stare]] (1790—1872) * [[Andrijana Starina Kosem]] (* [[1963]]) * [[Dušan Stefančič]] (* 1927) *[[Edvard Stepišnik]] (* 1943) *[[Rudolf Stermecki]] (1876—1957) *[[Anita Stojčevska]] * [[Viktor Stopar]] ([[1913]]—[[2004]]) * [[Bogomir Mirko Strašek]] * [[Mitja Strohsack]] (* [[1954]]) * [[Tone Strnad]] * [[Albert Struna]] ([[1901]]—[[1982]]) * [[Rok Suhodolnik]] * [[Valentin Supan]] ([[1822]]—[[1877]]) *[[Silvo Svete]] *[[Andrej Svetek]] (1897—1983) * [[Aleksander Svetelšek]] (* [[1963]]) * [[Edvard Svetlik]] (* [[1945]]) * [[Sibil Svilan]] == Š == *[[Štefan Bogdan Šalej]]-Barenboim (* 1943) *[[Andrej Šarabon]] (1880—1941) *[[Bogdan Šavli]] (* 1941) *[[Jernej Šerjak]] ([[1865]]—[[1931]]) *[[Rudi Šepič]] (1939—2017) *[[Dušan Šešok]] (* 1953) *[[Boštjan Šifrar]] (* 1965) *Miroslav Šimac *[[Mojca Šimnic Šolinc]] *[[Tibor Šimonka]] (* 1956) *[[Anton Šinigoj]] (1900—1976) *[[Anton Šinkovec]] (1859—1938) *[[Josip Širca]] (1854—1933) *[[Matija Škof]] (* 1947) *[[Janez Škrabec]] (* 1963) *[[Stanislav Škrabec (razločitev)|Stanislav Škrabec]] (* 1933) *[[Janez Škrubej]] (Iskra Delta) *[[Ludvik Šmitek]] (1924—2003) *[[Sonja Šmuc]] (* 1971) *[[Boris Šnuderl]] (1926—2020) *[[Borut Šnuderl]] (193?—2021) * [[Janez Špes]] (* [[1942]]) * [[Janez Šter]] (1931—2023) *[[Miroslav Štrajhar]] (* 1946) *[[Aleš Štrancar]] (* 1962) * [[Josip Štrukelj]] ([[1891]]—[[1977]]) * [[Jožko Štrukelj]] ([[1928]]—2009) * [[Milena Štular]] * [[Franc Schumi]]/Šumi (1848—1916) * [[Josipina Šumi]] (1841—1917) * [[Evgenija Šumi]] (1875—1936) *[[Peter Šumi]] (1895—1981) *[[Dagmar Šuster]] (* 1944) *[[Gregor Švajger]] (* 1936) == T == * [[Andreas Tappeiner]] (1810—1868) * [[Fidelis Terpinc]] ([[1799]]—[[1875]]) * [[Jože Testen]] (* 1937) *[[Cvetka Tinauer]] (* 1957) *[[Jožef Tišler]] (1940—2026) *[[Lovro Toman]] (1827—1870) *[[Tone Tomazin]] (1925—2022) *[[Emil Tomažič (politik)|Emil Tomažič]] (1927—2009) * [[Ivan Tomažič (ekonomist)|Ivan Tomažič]] ([[1919]]—[[1982]]) * Ivan Tomšič *[[Peter Tomšič]] (* 1961) *[[Robert Tomšič]] *[[Gustav Tönnies]] (1814—1886) *[[Hilda Tovšak]] ? *[[Zmago Trampuž]] (* 1937) * [[Viljem Treo]] ([[1845]]—[[1926]]) *[[Franc Tretjak]] (1914—2009) *[[Tone Tribušon]] (1919—1986) * [[Karel Triller]] ([[1862]]—[[1926]]) * [[Gustav Tönnies]] ([[1814]]—[[1886]]) * [[Niko Trošt]] * [[Franc Tršar]] (1873—1935) * [[Miran Turk]] ([[1932]]—[[1995]]) * Anton-[[Tone Turnšek]] (1940—2025) == U == * [[Igor Umek]] (* [[1956]]) * [[Feliks Urbanc]] ([[1850]]—[[1937]]) * [[Mihael Urbanija]] (1940—2022) * [[Vojmir Urlep]] (* 1956) == V == *[[Jože Vadnjal]] (1898–1985) *Rudolf Valenčič *[[Miloš Vehovar]] (1909–2002) *[[Matjaž Vehovec]] *[[Andrej Verbič]] (1920—1999) *[[Draško Veselinovič]] (* 1959) *Josip Vidmar star. (1859—1950) * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891—1957) * [[Benedikt Vivat]] (1786—1867) *[[Milan Vižintin]] (1925—??) *[[Feri Vogrinec]] (1924—1987) *[[Dolfe Vojsk]] (1932—2017) *[[Marko Voljč]] (* 1949) *[[Jože Vonta]] (* 1927) *[[Ivan Vošnjak (politik)|Ivan Vošnjak]] (1851—1933) *[[Mihael Vošnjak]] (1837—1920) * [[Savo Vovk]] (1921—2000?) *[[Oleg Vrtačnik]] (1926—2002) *[[Vekoslav Vrtovec]] (1889—1934) *[[Robert Vuga]] == W == * [[Franc Weinberger]] ([[1867]]—[[1913]]) * [[Vilko Weixl]] (1878—1950) * [[Vinko Wernig]] (* 1931) * [[Adolf Westen]] st. (1850—1942) * [[Max Adolf Westen]] (1913—1955) * [[Feliks Wieser (1950)|Feliks Wieser]] (* 1950) * [[Fran Windischer]] (1877—1955) == Z == * [[Gustav Zadnik]] (1927—1999) *[[Jakob Zadravec]] (1873—1959) * [[Jurica Zadravec]] (1907—1973) * [[Jože Zakonjšek]] (1925—2006) *[[Boris Zakrajšek]] *[[Egon Zakrajšek ml.]] (* 1967) *[[Leopold Zakrajšek]] (1887—1964) * [[Drago Zalar]] ([[1909]]—[[2000]]) * [[Aleksander Zalaznik]] * [[Bojan Zaletel]] (1920—1981) * [[Karl Zalokar]] (1895—1924) &[[Ema Zalokar]] (r. [[Žnideršič]]) * [[Boris Završnik]] (* [[1951]]) * [[Adolf Zavrtanik]] (1882—1964) * [[Valentin Zeschko]] ([[1807]]—[[1885]]) * [[Bogdan Zgonc]] ([[1939]]—2024) *[[Ivan Zidar]] (1938—2021) * [[Boris Zidarič]] ([[1919|1919—]]1995) *[[Janez Ziherl]] (1933—1994) *[[Michelangelo Zois]] (1694—1877) *[[Žiga Zois]] (1747—1819) * [[Stane Zorčič]] ([[1905]]—[[1974]]) *[[Otmar Zorn]] *[[Herman Zupan]] (1924—2018) *Franc Zupančič (1923—2007) državni svetnik, župan [[Občina Ivančna Gorica|Občine Ivančna Gorica]] *Janez Zupančič (1911—?) *Mile Zupančič (* 1931?) * [[Mirt Zwitter]] ([[1917]]—2002) == Ž == * [[Avgust Žabkar]] ([[1855]]—[[1930]]) * [[Ivan Žagar (1923)|Ivan Žagar]] ([[1923]]—?) * [[Jože Žagar]] ([[1931]]—2010) * [[Zoran Žagar]] ([[1924]]—[[2008]]) * [[Viljem Žener]] (* [[1936]]) *[[Franc Žerdin]] (* 1949) * [[Nestl Žgank]] ([[1909]]—[[2004]]) * [[Peter Žigante]] * [[Franc Žitnik (1913)|Franc Žitnik]] ([[1913]]—[[1913|2005]]) *[[Mirko Žlender]] (1924—2005) *[[Alenka Žnidaršič Kranjc]] (* 1959) * [[Anton Žnideršič]] ([[1874]]—[[1947]]) *[[Martin Žnideršič]] (1934—2020) *[[Vinko Žnideršič]] *[[Sandra Županec]] *[[Franc Žuža]] (1825—1871) {{seznami narodov po poklicu|gospodarstvenikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Slovenski gospodarstveniki|*]] pdx2stwc2svr5aobgk481li7eitz2od Pedro Inguanzo Rivero 0 276881 6752911 5396071 2026-09-19T18:59:21Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Glej tudi */ 6752911 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Pedro Inguanzo Rivero''', [[Španci|španski]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[22. december]] [[1764]], [[Llanes]], † [[30. januar]] [[1836]]. == Življenjepis == Leta 1814 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. Tega leta je bil tudi imenovan za [[škofija Zamora|škofa Zamore]] (19. avgust) in tudi potrjen (26. september); [[škofovsko posvečenje]] je prejel 12. februarja 1815. 29. junija 1824 je bil imenovan za [[nadškofija Toledo|nadškofa Toleda]] in potrjen je bil 27. septembra istega leta. Tega leta je bil tudi povzdignjen v [[kardinal]]a (20. december). 28. februarja 1831 je bil ustoličen kot [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Tommaso in Parione]]. Umrl je 30. januarja 1836. == Glej tudi == {{commonscat|Pedro de Inguanzo y Rivero}} * [[seznam španskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam španskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam španskih kardinalov]] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Inguanzo Rivero, Pedro}} [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Španski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Zamore]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Toleda]] [[Kategorija:Asturijci]] rnu986ntrhw2o90450c49j4e5464ovm Zeferino González y Díaz Tuñón 0 277194 6752913 6244331 2026-09-19T19:00:40Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Sklici */ 6752913 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Zeferino González y Díaz Tuñón''', [[Dominikanci|O.P.]], [[Španci|španski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[28. januar]] [[1821]], [[Villoria]], † [[29. november]] [[1894]]. == Življenjepis == 28. novembra 1844 je podal prve [[redovne zaobljube]], naslednje leto pa še [[slovesne zaobljube]] pri [[dominikanci]]h; leta 1854 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 16. junija 1874 je bil imenovan za [[škofija Málaga|škofa Málage]] in 21. junija 1875 je odstopil s tega položaja. 5. julija 1875 je bil imenovan za [[škofija Córdoba|škofa Córdobe]] in 24. oktobra istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 15. marca 1883 je bil imenovan za [[nadškofija Sevilla|nadškofa Seville]] in s tega položaja je odstopil 28. novembra 1889. 10. novembra 1884 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a. 27. marca 1885 je bil imenovan za [[nadškofija Toledo|nadškofa Toleda]] in 15. januarja 1886 ponovno za nadškofa Seville. 17. marca 1887 je bil ustoličen kot [[kardinal-duhovnik]] [[S. Maria sopra Minerva]]. == Glej tudi == * [[seznam španskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam španskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam španskih kardinalov]] == Sklici == {{sklici|1}} {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:González y Díaz Tuñón, Zeferino}} [[Kategorija:Španski dominikanci]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Španski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Málage]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Córdobe]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Toleda]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Seville]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Leon XIII.]] [[Kategorija:Asturijci]] 8guwci5r3t2tztx5ho9yaesoqr9yvi3 Francisco Álvarez Martínez 0 277832 6752912 5631092 2026-09-19T18:59:53Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zunanje povezave */ 6752912 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Coat of arms of Francisco Alvarez Martinez.svg|sličica]] '''Francisco Álvarez Martínez''', [[Španci|španski]] [[Rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[škof]] in [[kardinal]], * [[14. julij]] [[1925]], [[Santa Eulalia de Ferroñes Llanera]], [[Španija]], † [[5. januar]] [[2022]], [[Madrid]]. == Življenjepis == 11. junija 1950 je prejel [[duhovniško posvečenje]]. 13. aprila 1973 je bil imenovan za [[škofija Tarazona|škofa Tarazone]] in 3. junija istega leta je prejel [[škofovsko posvečenje]]. 20. decembra 1976 je postal [[škofija Calahorra y La Calzada-Logroño|škof Calahorra y La Calzada-Logroña]], 12. maja 1989 [[škofija Orihuela-Alicante|škof Orihuela-Alicanta]] in 23. junija 1995 [[nadškofija Toledo|nadškof Toleda]]. 21. februarja 2001 je bil povzdignjen v [[kardinal]]a in imenovan za [[kardinal-duhovnik]]a [[S. Maria "Regina Pacis" a Monte Verde]]. 24. oktobra 2002 se je upokojil. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam španskih rimskokatoliških škofov]] * [[seznam španskih rimskokatoliških nadškofov]] * [[seznam španskih kardinalov]] == Zunanje povezave == ;{{ikona en}} * [http://www.catholic-hierarchy.org/bishop/balvmar.html Catholic-hierarchy.org] {{normativna kontrola}} {{reli-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Alvarez Martínez, Francisco}} [[Kategorija:Španski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški škofje]] [[Kategorija:Španski rimskokatoliški nadškofje]] [[Kategorija:Španski kardinali]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Tarazone]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Calahorre y La Calzada-Logroña]] [[Kategorija:Rimskokatoliški škofje Orihuela-Alicanta]] [[Kategorija:Rimskokatoliški nadškofje Toleda]] [[Kategorija:Kardinali, ki jih je imenoval papež Janez Pavel II.]] [[Kategorija:Asturijci]] 8hr9lnohv4qcz7i0yknc9vleka5y9yt Doberlet 0 281080 6752950 6395509 2026-09-19T22:26:12Z ~2026-44996-51 264415 6752950 wikitext text/x-wiki '''Doberlet''' je [[priimek]] več oseb: * [[Aleš Doberlet]] (*1961), fotograf * [[Franc Doberlet]] (1832 - 1916), obrtnik, organizator [[Gasilstvo|gasilstva]] * [[Meta Virant Doberlet]] (*1961), biologinja, entomologinja * [[Milenko Doberlet]] (1903 - 1956), lutkar * [[Pika Doberlet]], tenisačica * [[Tjaša Doberlet]], gradbenica, predavateljica * [[Vasja Doberlet]] (*1946), fotograf, organizator == Glej tudi == * priimek [[Dobernik]], [[Doberšek]], [[Dobrila]], [[Dobrin]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Doberlet}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] ao5k8h7vzwnue13x2uswlnoeavvnyrc Jean-Jules Alexis Callies 0 286513 6752846 5930917 2026-09-19T14:26:35Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6752846 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Jean-Jules Alexis Callies | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = [[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] | branch = | serviceyears = 1914–1957 | rank = [[Armadni general (Francija)|Armadni general]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Jean-Jules Alexis Callies''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1896]], † [[23. marec]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Callies/Jean-Jules_Alexis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Callies, JeanJules Alexis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] mehvi88rbv8mwg0ps5q4hmcr3fip5zm 6752848 6752846 2026-09-19T14:30:20Z Engelbert 76895 + 8 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752848 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba | name = Jean-Jules Alexis Callies | image = <!-- Wikidata --> | caption = <!-- Wikidata --> | nickname = | placeofbirth = <!-- Wikidata --> | placeofdeath = <!-- Wikidata --> | allegiance = [[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] | branch = | serviceyears = 1914–1957 | rank = [[Armadni general (Francija)|Armadni general]] | unit = | commands = | battles = [[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] | awards = | relations = | laterwork = }} '''Jean-Jules Alexis Callies''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[7. avgust]] [[1896]], † [[23. marec]] [[1986]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Callies/Jean-Jules_Alexis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{Normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Callies, JeanJules Alexis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci reda zvezde Romunije]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] oo8mhfiydu00zas7rgjcbnje0smcqqx Henri-Alexandre Calvel 0 286514 6752974 5930035 2026-09-20T06:18:30Z Engelbert 76895 pp 6752974 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Henri-Alexandre Calvel |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Henri-Alexandre Calvel''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. junij]] [[1881]], † [[10. november]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Calvel/Henry-Alexandre/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Calvel, Henri-Alexandre}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški inženirji]] [[Kategorija:Francoski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] tgpf0ldjf4ey6b5isrkgc2qpkulle0t Jacques-Marie-Joseph-François Campet 0 286515 6752980 5930581 2026-09-20T06:44:52Z Engelbert 76895 pp, nk 6752980 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jacques-Marie-Joseph-François Campet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jacques-Marie-Joseph-François Campet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. februar]] [[1888]], † [[15. julij]] [[1958]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Campet/Jacques-Marie-Joseph-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Campet, Jacques-Marie-Joseph-François}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] fts24cr2zsdeguygnq1yagto9kx39ye 6752981 6752980 2026-09-20T06:45:16Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752981 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jacques-Marie-Joseph-François Campet |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jacques-Marie-Joseph-François Campet''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. februar]] [[1888]], † [[15. julij]] [[1958]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Campet/Jacques-Marie-Joseph-Fran%C3%A7ois/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Campet, Jacques-Marie-Joseph-François}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] 0ukfin04aghq8xghryildiu3qy3il6w Marcel-Victor-Lucien Camps 0 286516 6752982 5932568 2026-09-20T06:49:27Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6752982 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Marcel-Victor-Lucien Camps |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Victor-Lucien Camps''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[16. maj]] [[1881]], † [[3. maj]] [[1959]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Camps/Marcel-Victor-Lucien/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Camps, Marcel-Victor-Lucien}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ctlxt4bdlj88q33nzb3xpms9dvis8zx Augustin Caneri 0 286517 6753061 5926477 2026-09-20T10:52:16Z Engelbert 76895 pp 6753061 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Augustin Caneri |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Slika:Army-FRA-OF-06.svg|25px]] [[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Augustin Caneri''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[10. oktober]] [[1885]], † [[15. december]] [[1946]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Caneri/Augustin/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Caneri, Augustin}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ca1x64931rs3q36qt4s9ngkufl2o8qc Jean-Jacques Carence 0 286518 6753064 5930912 2026-09-20T11:01:00Z Engelbert 76895 pp 6753064 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Jacques Carence |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1936<br>1939–1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Jacques Carence''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. avgust]] [[1871]], † [[13. julij]] [[1953]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carence/Jean-Jacques/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carence, Jean-Jacques}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] 1k5gll18e6jig8vjdesigi6vuvyb2h2 6753065 6753064 2026-09-20T11:03:38Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Nosilci legije časti]]; +[[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]]; +[[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jean-Jacques Carence |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1936<br>1939–1940 |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jean-Jacques Carence''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[18. avgust]] [[1871]], † [[13. julij]] [[1953]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carence/Jean-Jacques/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carence, Jean-Jacques}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Médaille militaire]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] qxdv79gda8hxmgvu3fw1p2uo5c1z9zw Emile-Jean-Gabriel Carlès 0 286519 6753067 5927847 2026-09-20T11:08:04Z Engelbert 76895 pp 6753067 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emile-Jean-Gabriel Carlès |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emile-Jean-Gabriel Carlès''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. oktober]] [[1881]], † [[4. julij]] [[1943]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Carl%C3%A8s/%C3%89mile-Jacques-Gabriel/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carlès, Emile-Jean-Gabriel}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1943]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Načelniki Generalštaba Kolonialnih sil Francije]] eydp9bv0t04j5aah8odrvpn4ji963wf 6753068 6753067 2026-09-20T11:08:50Z Engelbert 76895 − 3 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753068 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Emile-Jean-Gabriel Carlès |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–[[1941]] |rank=[[Korpusni general (Francija)|Korpusni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Emile-Jean-Gabriel Carlès''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. oktober]] [[1881]], † [[4. julij]] [[1943]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Carl%C3%A8s/%C3%89mile-Jacques-Gabriel/France.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carlès, Emile-Jean-Gabriel}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] an9ujobaqf1rnwc32oyugrvg648f0wm Léon-François-René Carmille 0 286520 6753074 5932451 2026-09-20T11:15:54Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6753074 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Léon-François-René Carmille |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Léon-François-René Carmille''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. januar]] [[1886]], † [[25. januar]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carmille/L%C3%A9on-Fran%C3%A7ois-Ren%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carmille, Léon-François-René}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1945]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] ohkm4iw6k636knrrhoui990xixtek7e 6753076 6753074 2026-09-20T11:17:40Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 2 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753076 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Léon-François-René Carmille |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Léon-François-René Carmille''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[8. januar]] [[1886]], † [[25. januar]] [[1945]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carmille/L%C3%A9on-Fran%C3%A7ois-Ren%C3%A9/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carmille, Léon-François-René}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Umrli v koncentracijskem taborišču Dachau]] rmdez3euyr2hz12oa4cclj0fd0yztti Marcel-Maurice Carpentier 0 286521 6753080 5932566 2026-09-20T11:23:59Z Engelbert 76895 pp 6753080 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1914–1956 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]<br>[[Prva indokinska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Maurice Carpentier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. marec]] [[1895]], † [[14. september]] [[1977]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carpentier/Marcel-Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carpentier, Marcel-Maurice}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve indokinske vojne]] k3yak3xdpgidxn2didoc54uysveye2a 6753082 6753080 2026-09-20T11:27:04Z Engelbert 76895 + 7 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6753082 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1914–1956 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]]<br>[[Prva indokinska vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Marcel-Maurice Carpentier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[2. marec]] [[1895]], † [[14. september]] [[1977]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carpentier/Marcel-Maurice/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Carpentier, Marcel-Maurice}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve indokinske vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre des Théâtres d'opérations extérieures]] [[Kategorija:Nosilci reda Virtuti Militari]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] nwimnemaeiebmnhdghovqv2v8tl62qx Louis Carrier 0 286523 6753083 5932284 2026-09-20T11:32:01Z Engelbert 76895 pp 6753083 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Louis Carrier |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Louis Carrier''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. april]] [[1889]], † [[5. november]] [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Carrier/Louis/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{nanostub}} {{DEFAULTSORT:Carrier, Louis}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 66mup5qo2c5n35sbtld7suxex4tk7pi Javier García (rokometaš) 0 294963 6753047 6548517 2026-09-20T10:10:36Z Doncsecz~slwiki 9581 6753047 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{drugipomeni3|Javier García}} '''Javier García Cuesta''', [[Španci|španski]] [[rokometaš]], * [[20. april]] [[1947]], [[Mieres]], † [[28. september]] [[2025]], [[Gijón]]. Leta 1972 je na [[Poletne olimpijske igre 1972|poletnih olimpijskih igrah v Münchnu]] v sestavi [[španska rokometna reprezentanca|španske rokometne reprezentance]] osvojil 15. mesto. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam španskih rokometašev]] == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o rokometašu}} {{DEFAULTSORT:García Cuesta, Javier}} [[Kategorija:Španski rokometaši]] [[Kategorija:Španski rokometni reprezentanti]] [[Kategorija:Olimpijski tekmovalci za Španijo]] [[Kategorija:Rokometaši Poletnih olimpijskih iger 1972]] [[Kategorija:Asturijci]] 2hkgstlinessa0htblz4gk0cj7a7pz1 Mitrović 0 298945 6752937 6730461 2026-09-19T21:13:01Z ~2026-44996-51 264415 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6752937 wikitext text/x-wiki '''Mitrović''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]] in tujini. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] je na dan 1. januarja 2010 v Slovenjiji uporabljalo ta priimek 594 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Igor Mitrović]] (*1968), violončelist * [[Nemanja Mitrović]] (*1992), nogometaš * (Vida) [[Slađana Mitrović]] (*1981), slikarka in likovna teoretičarka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aleksandar Mitrović]], srbski politik * [[Ančica Mitrović]], hrvaška operna pevka * [[Andro Mitrović]] (1879—1940), hrvaški dirigent * [[Božo Mitrović]], črnogorski politik * [[Dobra Mitrović]], srbska političarka * Marija Mitrović, črnogorska političarka * [[Marija Mitrović]] (*1941), srbska literarna zgodovinarka, prevajalka in urednica slov. rodu * [[Milorad Mitrović]] (1866—1907), srbski pesnik * [[Mitra Mitrović]] (1912—2001), srbska pisateljica in političarka, prva žena [[Milovan Đilas|Milovana Đilasa]] * [[Radomir Mitrović]] (1912—1942), narodni heroj Jugoslavije * [[Ratko Mitrović]] (1913—1941), srbski revolucionar, narodni heroj Jugoslavije * [[Stefan Mitrović]], črnogorski politik * [[Strahinja Mitrović Strajko]] (1912—1942), narodni heroj Jugoslavije == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Mitrović}} {{priimek}} l150jn1k3r3906caf49bpcq3rw86iwu Ruse 0 306060 6753015 6726184 2026-09-20T09:30:35Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Ruse | native_name = Русе | nickname = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | motto = | image_skyline = Collage-ruse.png | image_caption = | image_flag = | image_shield = Rousse-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | map_caption = |pushpin_map = Bulgaria |pushpin_map_caption = geografski položaj v Rusiji | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Ruse|Ruse]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Ruse|Ruse]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | area_magnitude = | area_total_km2 = 127,124 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=RSE27 Prebivalstvo 2011]</ref> |population_total = 153304 |population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd = 43 | latm = 51 | lats = 0 | latNS = N | longd = 25 | longm = 58 | longs = 0 | longEW = E | elevation_m = 45 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 7000 | area_code = 082 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = Р | footnotes = }} '''Ruse''' ({{jezik-bg|Русе}}; zgodovinsko ''Rusčuk'') je glavno mesto [[oblast Ruse|istoimenske oblasti]] v severni [[Bolgarija|Bolgariji]], ki leži na desnem bregu reke [[Donava|Donave]] ob meji z [[Romunija|Romunijo]], nasproti romunskega mesta [[Giurgiu]], s katerim ga povezuje [[Donavski most|Most prijateljstva]]. Leta 2011 je mesto imelo 153.304 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo"/> in je peto največje v državi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Rousse}} * [https://obshtinaruse.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Ruse |Sever = {{ikonazastave|Romunija}} [[Giurgiu]] in [[Bukarešta]] <br>(čez [[Donava|Donavo]]) |Severovzhod = [[Tutrakan]] in [[Silistra]] |Vzhod = [[Kubrat (mesto)|Kubrat]] |Jugovzhod = [[Razgrad]] |Jug = [[Bjala, Ruse|Bjala]] |Jugozahod = [[Svištov]] |Zahod = {{ikonazastave|Romunija}} [[Alexandria, Romunija|Alexandria]] |Severozahod = }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] [[Kategorija:Pristanišča v Bolgariji]] p2tdgsz9fk2liqezpsrbfpbuajmln4k Trgovište, Bolgarija 0 306082 6753023 6726195 2026-09-20T09:33:22Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753023 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Trgovište | native_name = Търговище | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Targovishte-MainSquare.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Gerba targovishte.jpg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Bulgaria | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bolgariji | coordinates_region = BG | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Trgovište|Trgovište]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Trgovište|Trgovište]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = | area_total_km2 = 87,427 | population_total = 37341 | population_urban = 56868 | population_footnotes = <ref name="cities 2012"/> | population_as_of = 2012 | population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd = 43 | latm = 15 | lats = | latNS = N | longd = 26 | longm = 35 | longs = | longEW = E | elevation_m = 170 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 7700 | area_code = 0601 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = T | footnotes = }} '''Trgovište''' ({{jezik-bg|Търговище|Tărgovište}}) je glavno mesto [[oblast Trgovište|istoimenske oblasti]] v severovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2012 je mesto imelo 37.341 prebivalcev.<ref name="cities 2012">{{bg icon}}[http://www.nsi.bg/otrasal.php?otr=19&a1=376&a2=377&a3=378 National Statistical Institute - 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121113220442/http://www.nsi.bg/otrasal.php?otr=19&a1=376&a2=377&a3=378 |date=2012-11-13 }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Targovishte}} * [http://www.targovishte.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Trgovište |Sever = [[Razgrad]] |Severovzhod = |Vzhod = [[Šumen]] |Jugovzhod = [[Veliki Preslav]] |Jug = |Jugozahod = [[Omurtag (mesto)|Omurtag]] |Zahod = |Severozahod = [[Popovo, Bolgarija|Popovo]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji]] gm49089m4nksg7eklq8ejig6rolww11 Šumen 0 306088 6753018 6726194 2026-09-20T09:31:29Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753018 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Šumen | native_name = Шумен | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Choumen - Bulgarie.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Emblem of Shumen.png | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_region = BG | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Šumen|Šumen]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Šumen|Šumen]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = | area_total_km2 = 136,358 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=SHU30 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 80855 | population_metro = | population_density_km2= auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=43|latm=17|lats=|latNS=N|longd=26|longm=56|longs=|longEW=E | elevation_m = 184 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 9700 | area_code = 054 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = H | footnotes = }} '''Šumen''' ({{jezik-bg|Шумен}}) je glavno mesto [[oblast Šumen|istoimenske oblasti]] v severovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]]. V preteklosti (1950-66) se je imenoval tudi [[Kolarovgrad]] po [[Vasil Kolarov|Vasilu Kolarovu]] (1877-1950), komunistu in sekretarju [[Kominterna|Kominterne]] ter predsedniku bolgarske vlade za Georgijem Dimitrovom. Leta 2011 je mesto imelo 80.855 prebivalcev.<ref name="Prebivalstvo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Shumen}} * [https://www.shumen.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Šumen |Sever = |Severovzhod = |Vzhod = [[Novi Pazar, Bolgarija|Novi Pazar]] in [[Varna, Bolgarija|Varna]] |Jugovzhod = |Jug = [[Smjadovo]] |Jugozahod = [[Veliki Preslav]] |Zahod = [[Trgovište (Bolgarija)|Trgovište]] |Severozahod = [[Razgrad]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] c2v3oxa0k25om7ejwol0ft98pein17x Dobrič, Bolgarija 0 306112 6753017 6726168 2026-09-20T09:31:15Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753017 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Dobrič | native_name = Добрич | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Dobicrh-chirch.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Dobrich-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption =Geografski položaj |coordinates_region = BG | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Dobrič|Dobrič]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Dobrič|Dobrič]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | area_total_km2 = 109,018 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=DOB28 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 91030 | population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=43|latm=34|lats=|latNS=N|longd=27|longm=50|longs=|longEW=E | elevation_m = 225 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 9300 | area_code = 058 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = TX | website = http://www.dobrich.org | footnotes = }} '''Dobrič''' ({{jezik-bg|Добрич}}; {{jezik-ro|Bazargic}}, {{jezik-tr|Hacıoğlu Pazarcık}}) je glavno mesto [[oblast Dobrič|istoimenske oblasti]] v severovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]] oz. južni [[Dobrudža|Dobrudži]] v bližini obale [[Črno morje|Črnega morja]]. Preden ga je leta 1940 dobila Bolgarija, je mesto pripadalo Romuniji. V letih 1949–1990 se je mesto Dobrič imenovalo ''Tolbuhin'' po [[Maršal Sovjetske zveze|sovjetskem maršalu]] [[Fjodor Ivanovič Tolbuhin|Fjodorju Ivanoviču Tolbuhinu]] (1894–1949). Leta 2011 je imelo 91.030 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo"/> in je deveto največje v državi. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Dobrich}} * [http://www.dobrich.org/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Dobrič |Sever = |Severovzhod = [[General Toševo]] |Vzhod = |Jugovzhod = [[Balčik]] |Jug = [[Varna, Bolgarija|Varna]] |Jugozahod = [[Valči Dol]] |Zahod = |Severozahod = [[Silistra]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] [[Kategorija:Preimenovana naselja]] 2v7817wqiji8e1z3h78xdxrd43q0eas Vraca 0 306254 6753022 6726200 2026-09-20T09:32:38Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753022 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Vraca | native_name = Враца | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Vratsa.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Vratsa-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption =Geografski položaj |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Vraca|Vraca]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Vraca|Vraca]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 212 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=VRC10 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 60692 |population_density_km2 =auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=43|latm=12|lats=|latNS=N|longd=23|longm=33|longs=|longEW=E | elevation_m =3 44 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 3000 | area_code = 092 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = BP | footnotes = }} '''Vraca''' ({{jezik-bg|Враца}}) je glavno mesto [[oblast Vraca|istoimenske oblasti]] v severozahodni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 60.692 prebivalcev.<ref name="Prebivalstvo"/> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Vratsa}} * [http://www.vratza.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Vraca |Sever = [[Krivodol, Bolgarija|Krivodol]] |Severovzhod = [[Borovan]] |Vzhod = |Jugovzhod = [[Mezdra]] |Jug = |Jugozahod = |Zahod = [[Varšec]] |Severozahod = [[Montana, Bolgarija|Montana]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] l5rvih3m1nxii8stmml9vepi3kt7unc Jambol 0 306273 6753020 6726171 2026-09-20T09:32:04Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Jambol | native_name = Ямбол | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Yambol Theatre2.JPG | image_caption = | image_flag = | image_shield = Yambol Coat of Arms.jpg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bolgariji | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Jambol|Jambol]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Jambol|Jambol]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 90,724 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=JAM26 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 74132 |population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=42|latm=29|lats=|latNS=N|longd=26|longm=30|longs=|longEW=E | elevation_m = 114 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 8600 | area_code = 046 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = Y | website = http://www.obshtinayambol.org | footnotes = }} '''Jambol''' ({{jezik-bg|Ямбол}}) je glavno mesto [[oblast Jambol|istoimenske oblasti]] v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 74.132 prebivalcev.<ref name="Prebivalstvo"/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Yambol}} * [http://www.obshtinayambol.org/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Jambol |Sever = |Severovzhod = [[Straldža]] |Vzhod = |Jugovzhod = |Jug = [[Elhovo]] |Jugozahod = [[Topolovgrad]] |Zahod = [[Nova Zagora]] |Severozahod = [[Sliven]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] 2vrd2xudlz1j8vwzocb3g3z7npzd8op Sliven 0 306274 6753016 6726186 2026-09-20T09:30:57Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Sliven | native_name = Сливен | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Sliven Panorama.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = BUL Сливен COA.png | shield_size = 70px | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Bolgarija | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Bolgariji | coordinates_display = inline,title | coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[Oblast Sliven|Sliven]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[Občina Sliven|Sliven]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = | area_total_km2 = 193,78 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">{{Navedi splet |url=http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont |title=Prebivalstvo 2011 |accessdate=2011-12-08 |archive-date=2010-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101113165731/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont |url-status=dead }}</ref> | population_note = | population_total = 92478 |population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=42|latm=41|lats=|latNS=N|longd=26|longm=20|longs=|longEW=E | elevation_m = 243 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 8800 | area_code = 044 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = CH | footnotes = }} '''Sliven''' ({{jezik-bg|Сливен}}) je glavno mesto [[oblast Sliven|oblasti Sliven]] v jugovzhodni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 92.478 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo"/> in je osmo največje v državi. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.sliven.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Sliven |Sever = |Severovzhod = [[Kotel, Bolgarija|Kotel]] |Vzhod = [[Straldža]] in [[Karnobat]] |Jugovzhod = [[Jambol]] |Jug = |Jugozahod = [[Nova Zagora]] |Zahod = [[Tvrdica]] in [[Kazanlak]] |Severozahod = [[Elena, Bolgarija|Elena]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] qbj3lmluqc64tz5gmq0fcuouseo853u Stara Zagora 0 306303 6753014 6726191 2026-09-20T09:30:19Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Stara Zagora | native_name = Стара Загора | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Samarsko Zname Panorama.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Stara-Zagora-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Stara Zagora|Stara Zagora]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Stara Zagora|Stara Zagora]] | leader_title = | leader_name = | established_title = Ustanovitev | established_date = 342 BC | established_title2 = | established_date2 = | area_total_km2 = 85,786 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=SZR31 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 138272 | population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=42|latm=26|lats=|latNS=N|longd=25|longm=39|longs=|longEW=E | elevation_m = 196 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 6000 | area_code = 042 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = CT | footnotes = }} '''Stara Zagora''' ({{jezik-bg|Стара Загора}}) je glavno mesto [[oblast Stara Zagora|istoimenske oblasti]] v osrednji južni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 138.272 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo"/> in je šesto največje v državi. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.starazagora.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Stara Zagora |Sever = |Severovzhod = |Vzhod = [[Nova Zagora]] |Jugovzhod = [[Radnevo]] |Jug = [[Dimitrovgrad, Bolgarija|Dimitrovgrad]] |Jugozahod = [[Čirpan]] |Zahod = |Severozahod = [[Kazanlak]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] 1uituxs2sixpw5sjtivmjlm37vjd1qd Haskovo 0 306315 6753019 6726170 2026-09-20T09:31:51Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ 6753019 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Haskovo | native_name = Хасково | nickname = | motto = | settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] | image_skyline = Haskovonight.jpg | image_caption = | image_flag = | image_shield = Haskovo-coat-of-arms.svg | shield_size = 70px | image_map = | mapsize = | map_caption = |pushpin_map =Bulgaria |pushpin_map_caption =Geografski položaj v Bolgariji |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG | subdivision_type = [[Države sveta|Država]] | subdivision_name = {{zastava|Bolgarija}} | subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] | subdivision_name1 = [[oblast Haskovo|Haskovo]] | subdivision_type2 = [[Občine v Bolgariji|Občina]] | subdivision_name2 = [[občina Haskovo|Haskovo]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | established_title2 = | established_date2 = |area_total_km2 = 25,555 | population_as_of = 1. februar 2011 | population_footnotes = <ref name="Prebivalstvo">[http://censusresults.nsi.bg/Reports/2/2/R1.aspx?OBS=HKV34 Prebivalstvo 2011]</ref> | population_note = | population_total = 76397 |population_density_km2 = auto | timezone = | utc_offset = +2 | timezone_DST = | utc_offset_DST = +3 | latd=41|latm=56|lats=|latNS=N|longd=25|longm=34|longs=|longEW=E | elevation_m = 196 | postal_code_type = Poštna številka | postal_code = 6300 | area_code = 038 | registration_plate_type = [[Registrske tablice Bolgarije|Avtomobilske tablice]] | registration_plate = X | website = http://www.haskovo.bg | footnotes = }} '''Haskovo''' ({{jezik-bg|Хасково}}) je glavno mesto [[oblast Haskovo|istoimenske oblasti]] v osrednji južni [[Bolgarija|Bolgariji]]. Leta 2011 je mesto imelo 76.397 prebivalcev<ref name="Prebivalstvo"/>. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam mest v Bolgariji]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično}} * [http://www.haskovo.bg/ Spletni portal] {{Geografski položaj |Center = Haskovo |Sever = [[Dimitrovgrad, Bolgarija|Dimitrovgrad]] |Severovzhod = [[Simeonovgrad]] |Vzhod = [[Harmanli]] |Jugovzhod = |Jug = |Jugozahod = [[Krdžali (mesto)|Krdžali]] |Zahod = [[Mineralni bani]] |Severozahod = [[Prvomaj]] in [[Plovdiv]] }} {{škrbina-geo-bg}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Bolgariji‎]] 7gi662hk9q94lev13gs0retme7cw69w Sovinc 0 327350 6752952 6131574 2026-09-19T22:37:49Z ~2026-44996-51 264415 6752952 wikitext text/x-wiki '''Sovinc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Adi Sovinc]] (1947-1999=?), ekonomist, pedagog * [[Alenka Sovinc Božič]], arhitektka? * [[Alenka Sovinc Brglez]] (1953-2021), likovna ustvarjalka, slikarka * [[Andrej Sovinc]] (*1964), biolog, ornitolog, ekolog, direktor Naravnega parka Sečoveljske soline... * [[Edita Sovinc]] (r. [[Dimnik]]) (1926-1978), gradbenica * [[Ivan Sovinc]] (1924-2001), gradbenik, univ. prof., strokovnjak za mehaniko tal in hribin * [[Jožica Sovinc]], amaterska slikarka *[[Oskar Sovinc]], slikar *[[Peter Sovinc]], arhitekt *[[Stane Sovinc]], zadružni delavec, gospodarstvenik == Glej tudi == * priimke [[Sovinek]], [[Sovič]], Sova, [[Sovec]], [[Souvan]], [[Souvent]] * [[Sove]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Sovinc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8xvfen7am937q8h7gwsk5qvq901qchz Dardanija 0 331668 6753089 6681620 2026-09-20T11:48:21Z Erardo Galbi 166658 6753089 wikitext text/x-wiki [[Slika:Balkans 6th century.svg|thumb|right|350px|Dardanija in severni Balkan v pozni antiki]] '''Dardanija''' ([[Latinščina|latinsko]] {{aut|Dardania}}, {{jezik-el2|Δαρδανία }}, ''Dardanía'') je bila [[Rimska provinca|rimska]] in [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinska]] provinca na [[Balkan]]u. Od leta 87 do 284 je bila neformalna pokrajina v [[Mezija|Meziji]], potem pa je kot provinca postala del Mezijske dioceze (293–337). Ime je dobila po [[Dardanci]]h, ki so bili v pokrajini naseljeni že pred rimsko osvojitvijo Balkana (28 pr. n. št. – 6 n. št.). ==Ozadje== [[Etimologija|Etimologijo]] imena Dardanija se povezuje z [[Albanščina|albansko]] besedo ''darda'' - ''hruška''.<ref> V.Orel. ''Albanian Etymological Dictionary''. Koninklijke Brill. Leiden, Boston, Köln, 1998, str. 56-</ref> Ime dardanskega kralja [[Bardilis]]a v albanščini pomeni ''Bela zvezda'' (iz ''bard'' – ''bel'' in ''yli'' – ''zvezda''). <ref>[http://www.argjiro.net/fjalor/index.php ''An English - Albanian, Albanian - English Online Dictionary''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240411121109/http://www.argjiro.net/fjalor/index.php |date=2024-04-11 }}.</ref> Dardanija je bila naseljena z [[Iliri]], [[Kelti]]<ref>Fanula Papazoglu. ''The central Balkan tribes in pre-Roman times: Triballi, Autariatae, Dardanians, Scordisci and Moesians'', str. 265. ISBN 90-256-0793-4.</ref><ref name="Panonija">''Pannonia and Upper Moesia: a history of the middle Danube provinces of the Roman Empire The Provinces of the Roman Empire'', Tome 4, 1974, str. 9. ISBN 0710077149, 9780710077141.</ref> in [[Tračani]].<ref name=Panonija/><ref>{{navedi knjigo |author=J.J. Wilkes |year=1992 |title=The Illyrians |publisher=Oxford : Blackwell |isbn=0-631-19807-5 |cobiss= |page=85}}</ref> Po rimski osvojitvi [[Ilirija (država)|Ilirije]] leta 168 pr. n. št. so Rimljani pokrajino kolonizirali in zgradili več mest.<ref> Harald Heppner. ''Hauptstädte in Südosteuropa: Geschichte, Funktion, nationale Symbolkraft'', str. 134.</ref> ==Rimska Dardanija== {{Glavni |Mezija}} [[Slika:Ancient balkans 4thcentury.png|right|thumb| Rimska provinca Dardanija v 4. stoletju]] [[Slika:Praevalitana in the Roman Emp.jpg|right|thumb| Rimska provinca Dardanija v poznem Rimskem cesarstvu po odcepitvi vzhodnega dela pokrajine in ustanovitvi province Sredozemska Dakija (Dacia Mediterranea)]] [[Slika:Dardania and kosovo.png|right|thumb| Bizantinska Dardanija v 6. stoletju]] Med upravnimi reformami cesarja [[Dioklecijan]]a (vladal 284-305) in [[Konstantin I. Veliki|Konstantina I.]] (vladal 306-337) je bila ustanovljena [[Rimska dioceza|Dioceza]] Mezija, v katero je bila vključena večina osrednjega Balkana in Grškega polotoka. Dioceza je bila že po nekaj letih razdeljena na Makedonsko in Dačansko diocezo, ki je obsegala province [[Avrelijanova Dakija|Sredozemska Dakija]], [[Avrelijanova Dakija|Celinska Dakija]], [[Mezija|Spodnja Mezija]], Dardanija in [[Prevalitanija |Prevalitanija]]. Po letu 238 so Mezijo stalno napadali in pustošili [[Karpi]] in [[Goti]], ki so Mezijo napadli že leta 250. Goti so ponovno vdrli preko [[Donava|Donave]] leta 376 med vladanjem cesarja [[Valens]]a (vladal 364-378) in se z njegovim dovoljenjem naselili v Meziji. V poznorimsko provinco Dardanijo niso bili vključeni vzhodni deli Dardanije.<ref>Starinar. Knjige 45-46. Srpsko arheološko društvo, Arheološki institut Beogred, str. 33.</ref> ==Bizantinska Dardanija== Po razpadu Rimskega imperija leta 476 je Dardanija pripadla Bizantinskemu cesarstvu. V njem je ostala do poznega 7. stoletja, ko so [[Slovani]] na večini Balkanskega polotoka uničili bizantinsko oblast. Dardanija kot ločena upravna entiteta je prenehala obstajati. ==Mesta== V obdobju, ko je Dardanija spadala v rimsko provinco Gornjo Mezijo, so bila njena največja mesta Ulpiana (Lipljan, [[Kosovo]]), Therranda (Prizren, Kosovo), Vicianum (Vučitrn, Kosovo), Scupi<ref>{{navedi knjigo |author=J.J. Wilkes |year=1992 |title=The Illyrians |publisher=Oxford : Blackwell |isbn=0-631-19807-5 |cobiss= |page=49}}</ref> ([[Skopje]], [[Makedonija]]), Vindenis (Glamnik, Kosovo) in Velanis. Najpomembnejše mesto v provinci je bil [[Niš|Naissus]] ([[Niš]], [[Srbija]]),<ref>[http://www.britannica.com/place/Nis ''Naissos''].</ref> zgrajen na nekdanji keltski naselbini. Rimljani so ustanovili tudi rudarsko mesto ''municipium Dardanicum'',<ref name=Iliri>{{navedi knjigo |author=J.J. Wilkes |year=1992 |title=The Illyrians |publisher=Oxford : Blackwell |isbn=0-631-19807-5 |cobiss= |page=258}}</ref> (Leposavić, Kosovo) ki je bilo pozezano z metalurškimi obrati (''metalla Dardanica'').<ref name=Iliri/> Dardanski [[Dačani]]<ref>Elemér Illyés 1988). ''Ethnic continuity in the Carpatho-Danubian area'', str. 223. ISBN 0-88033-146-1.</ref> so živeli v svojem mestu Quemedava. ==Episkopski sedeži== Edini antični episkopski sedež v Rimski provinci Dardaniji ali Dardaniji, v ''Annuario Pontificio'' omenjen kot naslovni sedež, je bil v Dioklecijani (Kastoria, [[Grčija]]).<ref>{{navedi knjigo |author=Segreteria di Stato Vaticano |year=2013 |title=Annuario Pontificio 2013 |url=https://archive.org/details/isbn_9788820990701 |publisher=Città del vaticano : Libreria editrice vaticana |isbn=978-88-209-9070-1 |cobiss= |pages=}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Dardanci]] * [[Dardanele]] [[Kategorija:Rimske province]] [[Kategorija:Province Bizantinskega cesarstva]] [[Kategorija:Zgodovina Balkana]] {{normativna kontrola}} m1yxe21trct04z8t63dahwy3sc3e4mm Seznam slovenskih pravnikov 0 337268 6752832 6751306 2026-09-19T13:21:39Z MaksiKavsek 244409 +3 6752832 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[pravnik]]ov:''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Niko Abrahamsberg|Niko(laj) Abrahamsberg]] (1947–) *[[Filip Abram]] (1835–1903) *[[Josip Abram]] (1832–1907) *[[Josip Abram (odvetnik)|Josip Abram]] (1865–1952) *[[Matej Accetto]] (1974–) *[[Zdenka Adamič]] (1910–1997) *[[Juro Adlešič]] (1884–1968) *[[Josip Agneletto]] (1884–1960) *[[Jakob Ahačič]] *[[Sara Ahlin Doljak]] (1974–) *[[Matjaž Ambrož]] (1977–) *[[Mihael Ambrož]] (1808–1864) *[[Borut Ambrožič]] (1970–) *[[Rudolf Andrejka]] (1880–1948) *[[Vilko Andronja|Vilko Androjna]] (1913–1984) *[[Lidija Apohal Vučkovič]] (1954–) *[[Pavel Apovnik]] (1935–) *[[Metka Arah]] * [[France Arhar]] (1948–) *[[Andrej Auersperger Matić]] *[[Matej Avbelj]] (1980–) *([[Viktor Avbelj]])? == B == * [[Janko Babnik]] (1861–1927) *?? [[Bajec]] - zvezni sodnik? *[[Stojan Albert Bajič]] (1901–1974) *[[Franc Bajlec]] (1902–1991) *[[Vlado Balažic|Vlado (Vladimir) Balažic]] *[[Vilko Baltič]] (1878–1959) *[[Andrej Baraga]] (1965–2022) *[[Samo Bardutzky]] * [[Lovro Baš]] (1849–1924) * [[Fran Baša]] (1901–1972) *[[Milan Baškovič]] (1929–2024) * [[Tone Batagelj]] (1894–1974) * [[Ljubo Bavcon]] (1924–2021) * [[Aleš Bebler]] (1907–1981) * [[Peter Bekeš]] (1946–2015) *[[Ivan Bele]] (1902–1983) *[[Ivan Bele]] (1937–2019) *[[Marjan Bele]] (1906–1944?) *[[Nataša Belopavlovič]] (1949–) * [[Ivo Benkovič (pravnik)|Ivo (Ivan) Benkovič]] (1875–1943) *[[Jaromir Beran]] (1909–2002) *[[Andrej Berden]] (1949–) *[[Katarina Bergant]] *[[Vesna Bergant Rakočević]] (1970–) *[[Jože Bernik]] (1924–2011) *[[Katarina Bervar Sternad]] (1975–) *[[Engelbert Besednjak]] (1884–1968) *[[Nina Betetto]] (1962–) * [[Božidar Bežek]] (1866–1935) *[[Rupert Bežek]] (1858–1903) *([[Adolf Bibič]] 1933–1996) *([[Aleksander Bilimovič]] 1876–1963) * [[Josip Bitežnik]] (1891–1960) *[[Mitja Bitežnik]] (1924–2008) *Dušan Blaganje? *[[Matej Blatnik]] *[[Ivan Blažir]] (1820–1866) *[[Lovro Bogataj]] (1889–1967) *[[Maja Bogataj Jančič]] (1973–) * [[Rado Bohinc]] (1949–) * [[Joža Bohinjec]] (1880–1941) *[[Jurij Bohinjec]] (Georg/[[Jurij Wohiniz]]) (~1618–1684) * [[Borut Bohte]] (1932–2024) *[[Jožica Boljte Brus]] (1953–) * [[Jože Boncelj]] (1911–1986) * [[Rado Bordon]] (1915–1992) *[[Marko Bošnjak]] (1974–) *[[Ana Božič Penko]] * [[Anton Božič]] (1876–1933) * [[Mirko Božič]] (1884–?) * [[Erika Braniselj]] (?—2013) *[[Borut Bratina]] (1957–) * [[Marijan Brecelj (politik)|Marijan Brecelj]] (1910–1989) * [[Franc Anton Breckerfeld]] ( *[[Janko Brejc]] (1869–1934) *[[Mihael Brejc]] (1947–) *[[Zdenka Brejc Perne]] (1908–1964) *[[Stana Brezar]] (1916–1994) *[[Barbara Brezigar]] (1953–) *[[Jaka Brezigar]] * [[Milko Brezigar]] (1886–1958) *[[Igor Breznik]] (1917–1945) *[[Janez Breznik]] (1942–) *[[Borut Brezovar]] *[[Nejc Brezovar]] (1983–) *[[Boštjan Brezovnik]] (1976–) *([[Milan Brglez]] 1967–) * [[Arnošt Brilej]] (1891–1953) *[[Jože Brilej]] (1910–1981) *[[Franci Brinc]] (1935–) *[[Martin Briški]] (1914–1993) *[[Maja Brkan]] *[[Ivan Brlek|Ivan (Mijo) Brlek]] (1911–1984) * [[Anton Brumen]] (1857–1930) * [[Marko Brus]] (1966–) *[[Anjuta Bubnov Škoberne]] (1943–) *([[Bojko Bučar]] 1951–) * [[France Bučar]] (1923–2015) *[[Janez Bučar]] (1822–1859) * [[Julij Bučar]] (1857–1919) * [[Julij Bučar ml.]] (1889–1974) * [[Pavel Budin]] (1952–2000) *[[Bojan Bugarič]] (1965–) *[[Miha Butina]] (1907–1980) == C == *[[Pavle Car]] *[[France Casar - Ferko|France Casar]] (1910–1943) *[[Bernard Cek]] *[[Nina Cek]] *[[Edvard Centrih]] (1933–1998) *[[Božo Cerar]] (1949–) *[[Miroslav Cerar]] (1939–) *[[Miro Cerar ml.]] (1963–) *[[Zdenka Cerar]] (1941–2013) *[[Matej Cigale]] (1819–1889) *[[Stojan Cigoj]] (1920–1989) *[[Rafael Cijan]] (1935–2015) * [[Joannes Rudolphus Coraduzzi|Janez Rudolf Coraduzzi]] (1663–1717) * [[Etbin Henrik Costa]] (1832–1875) *[[Dušan Cotič]] (1922–2015) *[[Blaž Crobath]] (1797–1848) *[[Josip Cugmus]] (1884–1960) *[[Katica Cukjati]] (1949–2016) *[[Aleksej Cvetko]] (1945–2017) == Č == *([[Tomaž Čas]]) *[[Janez Čebulj]] (1957–) *[[Aleksander Čeferin]] (1967–) *[[Emil Čeferin]] (1912–1997) *[[Peter Čeferin]] (1938–) *[[Rok Čeferin]] (1964–) *[[Darko Černej]] (1906–1990) *[[Samo Červek]] (1969–) *[[Janko Česnik]] (1932–) *([[Gorazd Čibej]]) *[[Aleksander Čičerov]] (1949–2022) *[[Anton Edvard Čižman]]/Zhishman (1821–1874) *[[Josip Čižman]]/Zhishman (1820–1894) * [[Ivan Marija Čok]] (1886–1948) * [[Vida Čok]] (1931–2023) * [[Anton Čop]] (1786–1865) *[[Janez Čop (1810)|Janez Čop]] (1810/3–1845) *[[Uroš Čop]] *[[Kristina Čufar]] *[[Matej Čujovič]] (1976–) == D == *[[Mirjan Damaška]] (1931–) (hrv.?-amer.) *[[Viktor Damjan]] (1915–1981) *[[Janko Debelak]] (1868–1925) *[[Slavko Debelak]] (1947–2013) - odgovoren za "izbris" *[[Ivan Dečko]] (1859–1908) *[[Mitja Deisinger]] (1942–2026) *Vladimir Dejan (1954) * [[Jože Dekleva]] (1899–1969) * [[Anton Delak]] (1927–2002) *[[Drago Demšar]] (1942–2017) *[[Jožef Anton Demšar]] (1709–1770) *[[Franjo Derenčin]] (1906–1963) * [[Josip Dermastia]] (1879–1952) * [[Marijan Dermastia]] (1911–1971) *[[Anton Dermota (politik)|Anton Dermota]] (1876–1914) *[[Edvard Dev]] (1834–1917) *[[Miroslav Dev]] * [[Oskar Dev]] (1868–1932) *[[Silvo Devetak]] (1938–) *[[Aljoša Dežman]] *[[Zlatan Dežman]] (1951–) *[[Avgust Dimitz]] (1827–1886) *[[Vladimir Dintinjana]] (1915–2002) *[[Tina Divjak]] (1981–) *[[Karel Dobida]] (1896–1964) *[[Adolf Dobovišek]] (1907–1977) *[[Rudolf Dobovišek]] (1891–1961) *([[Bojan Dobovšek]] 1962–) *[[Albin Dobrajc]] (1908–1980) *[[Polonca Dobrajc]] *[[Alojz Dobravec]] (1811–1871) *[[Helga Dobrin]] *[[Tanja Dobrin]] (r. [[Pirc]]) *[[Tone Dolčič]] (1954–2022) *[[Bojan Dolenc]] (1949–) *[[Jurij Dolenc]] (–) *[[Matija Dolenc]] (1810–1876) * [[Metod Dolenc]] (1875–1941) *[[Mile Dolenc]] *[[Pavel Dolenc]] (1942–2018) *[[Ščitomir Dolenc]] (1873–1946) *[[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] (1764–1858) *[[Tomaž Dolinar]] (1760–1839) *[[Josip Doljak]] (1820–1861) *[[Karlo Doljak]] (Karol/Carlo Doliac) (1805–1898) *[[Janez Gregor Dolničar]] (1655–1719) *[[Matej Dolničar]] (1908–1991) *[[Janko Dolžan]] (1883–1949) *[[Silvester Domicelj]] (1868–1938) *[[Andrej Nikolaj Dominico]] (1869–1961) *Fran Dominko (1870–1921) *[[Miha Dominko]] *[[Andrej Dominkuš]] (1797–1851) *[[Ferdinand Dominkuš]] (1829–1901) *[[Brigita Domjan Pavlin]] *[[Danilo Dougan]] (1909–1993) *[[Gašper Dovžan]] (1976–) *[[Mojca Drčar Murko]] (1942–) *[[Simona Drenik Bavdek]] (1975–) *[[Katja Drnovšek]] *[[Eneja Drobež]] *[[Anton Drobnič]] (1928–2018) *[[Lidija Drobnič]] (1931–2021) *[[Živa Drol Novak]] *[[Gregor Dugar]] *[[Jana Dular]] *[[Marijan Dular]] (1910–2005) *[[Milan Dular (gospodarstvenik)|Milan Dular]] (1901–1980) *[[Uroš Dular]] (1941–) == Đ == * [[Miodrag Đorđević (sodnik)|Miodrag Đorđević]] (1955–) == E == *[[Erik Eberl]] (1885–1947) *[[Stevo Eberl]] (1938–1985) *[[Andrej Ekart]] *[[Fran Eller]] (1873–1956) *[[Franc Anton Erberg]] (1695–1756) *[[Franc Jakob Erberg]] (1630–1690) *[[Janez Adam Erberg]] (1668–1723) *[[Janez Benjamin Erberg]] (1699–1759) *[[Janez Danijel Erberg]] (1647–1716) *[[Jožef Ferdinand Erberg]] (1795–1847) *[[Anže Erbežnik]] (1976–) *[[Ivan Erhartič|Ivan (Janko) Erhartič]] (1859–?) *[[Karl Erjavec]] (1960–) *[[Tina Eržen]] (1971–) *[[Silva Exel Škerlak]] (1906–1987) == F == *[[Mohor Fajdiga]] *[[Peter Falatov]] (1939–2020) *[[Aleksander Fatur]] (1878–1946) *[[Julij Felaher]] (1895–1969) *[[Aleš Ferčič]] *[[Josip Ferfolja]] (1880–1958) *[[Andrej Ferjančič]] (1848–1927) *[[Boštjan Ferk]] (1979–) *[[Petra Ferk]] *[[Andrej Ferlinc]] *[[Maja Ferlinc]] *[[Oton Fettich-Frankheim]] (1885–1945) *[[Veronika Fikfak]] *[[Katja Filipčič]] *Filipec *[[Ludvik Filipič]] (1850–1911) *[[Boris Filli]] (1931–2011) *[[Mirko Finderle]] (1918–2012) *[[Andrej Fink|Andrej (Andés) Fink]] (1947–) *[[Božidar Fink]] (1920–2013) *[[Alojzij Finžgar]] (1902–1994) *[[Peter Fister]] (1759–1800) * [[Zvonko Fišer]] (1949–) *[[Benjamin Flander]] *[[Janvid Flere]] (1914–1996) *[[Slavko Flis]] (1922–2002) *[[Janez Štefan Florjančič]] (1663–1709) *[[Vladimir Foerster]] (1868–1942) *[[Josip Fon (pravnik)|Josip Fon]] (1865–1925) *[[Valentina Franca]] *[[Tanja Frank Eler]]  *[[Ivan Franko (slovenski častnik)|Ivan Franko]] (1922–2009) *[[Katja Franko]] Aas *[[Anton Gašper Frantar]] (1948–2021) *[[Franc Friškovec]] (? –1993) *[[Anton Furlan (pravnik)|Anton Furlan]] (1867 - ?) *[[Boris Furlan]] (1894–1957) *[[Borut Furlan (zdravnik)|Borut Furlan]] (1921–1973) *[[Harij Furlan]] (1965–) == G == *Milko Gaber *[[Aleš Galič]] (1968–) *[[Damjan Gantar]] (196?–) *[[Pavle Gantar (pravnik)]] *[[Milan Gaspari]] (1933–2001) *[[Miroslava Geč Korošec]] (1939–2002) *[[Franci Gerbec]] *[[Josip Gerdešič]] (1834–1914) *[[Ivan Geršak]] (1838–1911) *[[Adalbert Gertscher]] (1846–1908) *[[Anton Gertscher]]/Grčar ([[1817]]–[[1889]]) *[[Lev Geržinič]] (1916–2012) *[[Vladimir Glaser]] (1894–1975) *[[Franc Glavan]] (1927–) *[[Anton Globočnik]] (1825–1912) *[[Viktor Globočnik]] (1852–1898) *[[Vladimir Globočnik]] (1860–1939) *[[Rupko Godec]] (1925–2022) *[[Franc Godeša]] (1934–) *[[Gregor Godeša]] *[[Anton Gogola]]/Gogala (1780–1841) *[[Ivan Gogala]] ([[Gogola]]) (1850–1901) *[[Jože Gogala]] (1916–2011) *[[Miroslav Gogala|Miroslav (Mirko) Gogala]] (1919–2015) *[[Adolf Golia]] (1889–1976) *[[Gustav Golia]] (1879–1947) *[[Ludvik Golia]] (1846–1908) *[[Vladimir Golia]] (? –1966) *[[Matija Golob]] (1922–[[1995]]) *[[Peter Golob]] (1964–) *[[Alojz Goričan]] (1888–1968) *[[Jože Goričar (diplomat)|Jože (Josip) Goričar]] (1873–1955) *[[Jože Goričar]] (1907–1985) *[[Anton Gorjup]] (1812–1883) *[[Mitja Gorjup]] (1943–1977) *[[Miloš Gorkič]] (1922–2020) *[[Primož Gorkič]] (1979/80–)? *[[France Goršič]] (1877–1967) * [[Andrej Gosar]] (1887–1970) *[[Andrej Gostiša]] (1821–1875) *[[Lana Katarina Gotvan]] *[[Franc Grad]] (1948–) *[[Alojz Gradnik]] (1882–1967) *[[Božo Grafenauer]] (1950–) *[[Barbara Granda]] (1982–) *[[Luka Grasselli]] *[[Mirko Grasselli]] (1874–1950) *[[Neža Grasselli]] *[[Peter Grasselli]] (1841–1933) *[[Mateja Grašek]] *[[Alojzij Gregorič]] (1843–1886) *[[Florijan Gregorič]] (1883–1963) *Jože Gregorič (1933–2011) *[[Gustav Gregorin]] (1860–1942) *[[Matevž Grilc]] (1946–) *[[Peter Grilc]] (1961–) *[[Roland Grilc]] *[[Vatroslav Grill]] (1899–1976) *[[Davorin Gros]] (1897–1989) *[[Josipina Grosman|Josipina (Fini) Grosman]] (r. [[Ahačič]]) (1908–1980) *[[Karol Grossmann]] (1864–1929) *[[Vladimir Grosman]] (1905–1992) *[[Jurij Groznik]] (generalni državni odvetnik) *[[Igo Gruden]] (1893–1948) *[[Ludvik Gruden]] (1903–1974) *[[Matjaž Gruden]] (1965–) *[[Ignacij Gruntar]] (1844–1922) == H == * [[Henrik Haas]] (1864–1925) * [[Lovro Hacin]] (1886–1946) * [[Miha Hafner]] (1986–) * [[Ferenc Hajós]] (1935–) * [[Jurij Hladnik (pravnik)|Jurij Hladnik]] (1799–po 1848) * [[France Hočevar]] (1913–1992) * [[Janez Jurij Hočevar]] (1656–1714) * Mirko Hočevar * [[Beti Hohler]] (1981–) * [[Ivan Hojnik]] (1884–1939) * [[Janja Hojnik]] (1979–) * [[Borut Holcman]] ( * [[Danijela Horvat]] * [[Mitja Horvat]] (1961–) * [[Vladimir Horvat]] (1958–) * [[Juro Hrašovec]] (1858–1957) * [[Jakob Hren]] (1830–1924) * [[Ivan Milan Hribar]] (1875–1909) * [[Stane Hribar]] (1907–2003)? * [[Svetozar Hribar]] (1909–1996) * [[Jože Hribernik]] (1938–) * [[Tone Hribovšek]] (1935–) * [[Aleksander Hudovernik]] (1861–1931) * [[Jožko Humar]] (1914–2008) * [[Silva Humer]] == I == * [[Albin Igličar]] (1947–) *[[Marko Ilešič]] (1947–2024) *[[Meta Ilešič]] (r. [[Žužek]]) (1921–2022) *[[Mirko Ilešič]] (1950–1999) *[[Charles F. Ipavec]] (1921–2012) *[[Larisa Istenič]] *[[Blaž Ivanc]] *[[Tjaša Ivanc]] *[[Šime Ivanjko]] (1938–) == J == *[[Dunja Jadek Pensa]] (1959–) *[[Irena Jager Agius]] *[[Matjaž Jager]] *[[Nina Ana Jäger]] *[[Klemen Jaklič]] (1975–) *[[Avgust Jakopič (pravnik)|Avgust Jakopič]] (1848–1924) *[[Jožef Jakopič]] (1841–1894) *[[Vid Jakulin]] (1960–) *[[Peter Jambrek]] (1940–) *[[Jernej Jan]] (1935–2010) *[[Martin Jančar]] *[[Franc Jančigaj]] (1878–1945) *[[Breda Janežič]] (1948–1995) *[[Konrad Janežič]] (1867–1945) *[[Alojz Janko]] (1943–2019) *[[Frančišek Jarc]] (1891–1978) *[[Mihail Jasinski]] (1862–1935) *[[Milena Jazbec Lamut]] *[[Andraž Jeglič]] (1865–1937) *[[Barbara Jelčić]] (1940–) *[[Tone Jelen]] (1916–2013) *[[Celestin Jelenc]] (1884–1968) *[[Franc Ksaver Jelenc]] (1749–1805) *[[Alenka Jelenc Puklavec]] (1940–2022) *[[Dušan Jelušič]] (1920–1998) *[[Mihael Jenčič]] (1946–) *[[Marjan Jenko]] (1913–2006) *[[Simon Jenko]] (1835–1869) *[[Hinko Jenull]] (1952–) *[[Janko Jeri]] (1927–2002) *[[Maks Jerič]] (1885–1949) *[[Tone Jerovšek]] (1941–) * [[Miro Jeršič]] (1902–1981) *[[Rok Jesenko]] (1880–1966) *[[Aleksander Jevšek]] (1961–) *[[Maksimilijan Jezernik]] (1922–2015) *[[Savin Jogan]] (1937–) *[[Albin Juhart]] (1893–1972) *[[Jože Juhart]] (1906–1967) *[[Miha Juhart]] (1963–) *[[Ilja Jurančič]] (1929–2006) *[[Vladimir Jurančič]] (1927–) *[[Josip Jurca]] (1884–1963) *[[Peter Juren]] (1930–2021) *[[Ivan Jurkovič]] (1952–) (cerkveni pravnik) * [[Joso Jurkovič]] (1888–1940) *[[Margerita Jurkovič]] *[[Franc Jurtela]] (1853–1926) *[[Ivan Justin]] (1930–) *[[Alojzij Juvan]] (1886–1960) *[[Friderik Juvančič]] (1873–1947) == K == *[[Leopold Kacijanar]] (1665–1705) *[[Zdravko Kalan]] (1906–1992) *[[Marko Kambič]] (1963–) *[[Miha Kambič]] (1888–1981) *[[Mitja Kamušič]] (1924–1994) *[[Zoran Kanduč]] (1962–) *[[Jakob Kandut]] (1913–1996) *[[Josip Karlovšek]] (1867 – 1950) *[[Franc Samuel Karpe]] (1747–1806) *[[Vinko Kastelic (*1932)|Vinko Kastelic]] (1932–) *[[Andreja Katič]] (1969–) *[[Igor Kaučič]] (1954–) *[[Andreja Kavar Vidmar]] (1938–) *[[Jakob Kavčič (pravnik)|Jakob Kavčič]] (1851–1923) *[[Josip Kavčič|Josip (Jožef) Kavčič]] (1821–1903) *[[Matija Kavčič]] (1802–1863) *[[Vladimir Kavčič]] (1932–2024) *[[Ivan Kavčnik (pravnik)|Ivan Kavčnik]] (1858–1922) *[[Mirko Kejžar]] (1897–1943) *[[Tamara Kek]] *[[Tomaž Keresteš]] (1972/3?–) *[[Robert Kermavner]] (1876–1927) *[[Janko Kersnik]] (1852–1897) *[[Janko Kersnik ml.]] (1881–1937) *[[Jožef Kersnik]] (1823–1877) *[[Ana Kerševan]] (1979–) *[[Erik Kerševan]] (1974–) *[[Peter Keršič]] (1881–1948) *[[Ciril Keršmanc]] ( *[[Urška Kežmah]] *[[Milan Kiauta]] (1909–1987) *[[Urška Klakočar Zupančič]] (1977–) *[[Ksenija Klampfer]] (1976–) *[[Marta Klampfer]] (1953–2016) *[[Goran Klemenčič]] (1972–) *[[Nada Klemenčič]] (1939–) *[[Tone Klemenčič]] (1913–2001) *[[Josip Klepec]] (1887?–1938) *[[Peter Klinar]] (st./ml.) (1900–1980 in sociolog 1934–1994) *[[Rok Kljajič]] *[[Vera Klopčič]] (r. [[Osolnik]]) (1950–) *([[Klemen Klun]] 1971–) *[[Bojana Kmetec Rošic]] *[[Vladimir Knaflič]] (1888–1944?) *[[Rajko Knez]] (1969–) *[[Rihard Knez]] (1919–1993) *[[Aleš Kobal]] (1971–) *[[Miloš Kobal]] (1926–2018) * [[Božo Kobe]] (1913–1951) *[[Peter Kobe]] (1916–1995) *[[Gorazd Kobler]] (1949–2022) *[[Marijan Kocbek]] (1957–) *[[Jurij Koce]] (1902–1992) *[[Boris Kocijančič]] (1909–1968) * [[Janez Kocijančič]] (1941–2020) *[[Rudi Kocjančič]] (1939–2024) *[[Neža Kogovšek Šalamon]] (1978–) *[[Andreja Kokalj]] *[[Alojzij Kokalj]] (1869–1931) *[[Črtomir Kolenc]] (1914–2001) *[[Riko Kolenc]] (1916–2001) *[[Lidija Koman Perenič]] (1945–) *[[Gojmir Komar]] (1931–2002) *[[Milan Komar]] (1921–2006) *[[Danilo Komavli]] (1881–1967) *[[Franc Kočevar pl. Kondenheim]] (1833–1897) *[[Polonca Končar]] (1947–) *[[Mateja Končina Peternel]] (1966–) *[[Kostja Konvalinka]] (1913–1988) * [[Janez Kopač (pravnik)|Janez Kopač (Kopatch)]] (1793–1872) *[[Rok Koren]] (1962–2021) * [[Boštjan Koritnik]] (1979–) *[[Damjan Korošec]] (1968–) *[[Ivan Korošec]] (1913–1942) * [[Viktor Korošec]] (1899–1985) *[[Etelka Korpič - Horvat]] (1948–) *[[Mirko Koršič (sodnik)|Mirko Koršič]] (1880–1934) *[[Mirko Koršič]] (1914–1981) *[[Milan Korun]] (1886–1962) *[[Branko Korže]] *[[Albert Kos]] (1913–1947) *[[Anton Kos-Cestnikov]] (1837–1900) *[[Drago Kos]] (1961–) *[[Marjan Kos]] *[[Franc Kosar]] (1823–1894) * [[Jovan Vesel Koseski]] (1798–1884) * [[Vida Kosi]] (1921–2021) * [[Bogomir Kostanjevec|Bogomir (Mirko) Kostanjevec]] (1911–2012) * Karel Košenina * [[Alenka Košir]] (1975–) * [[Borut Košir]] (1954–) *[[Fedor Košir]] (1908–1972) *[[Milan Kosterca]] (1929–2014) *Josip Kotnik ? *[[Sonja Kotnik]] (1956–) *[[Mitja Kovač]] *[[Polonca Kovač (pravnica)|Polonca Kovač]] (1971–) * [[Stane Kovač (sodnik)|Stane Kovač]] (1917–1996) *[[Blaž Kovačič Mlinar]] *[[Maša Kovič Dine]] *[[Boris Kovšca]] (1932–2022) *[[Jože Kozina]] (1960–) *[[Miha Kozinc]] (1952–) *[[Peter Kozler]] (1824–1879) *[[Andreja Krabonja]] *[[Dragana Kraigher Šenk]] (1937–1985) *[[Dušan Kraigher]]-Jug (1908–1943) *[[Nada Kraigher]] (1911–2000) *[[Vito Kraigher]] (1911–1945) *[[Jože Kranjc (pravnik)|Jože Kranjc]] (1946–) *[[Jožef Krajnc]] (1821–1875) *[[Milko Krajnc]] (1883–1965) *Anton Krajšek *[[Suzana Kraljič]]/Kraljić *[[Jerca Kramberger Škerl]] *[[Albert Kramer]] (1882–1943) *[[Irena Kranjc]] (1961–) *[[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] (1949–) *[[Marko Kranjc]] (1888–1977) *[[Vesna Kranjc]] (1956–) *[[Ivan Kranjec]] *[[Katarina Krapež]] *[[Luka Kravina]]-Svitko (1891–1978) *[[Vladimir Kreč]] (1923–1999) *[[Viljem Krejči]] (1890–1962) * [[Gregor Gojmir Krek]] (1875–1942) *[[Miha Krek]] (1897–1969) *[[Anton Kremžar]] (1867–1927) *[[France Kremžar]] (1883–1954) *[[Barbara Kresal]] (1969–) *[[Katarina Kresal]] (1973–) *[[Katarina Kresal Šoltes]] (1966–) *[[Marija Krisper Kramberger|Marija Krisper-Kramberger]] (1946–) *[[Valentin Krisper (odvetnik)|Valentin Krisper]] (1860–1931) *[[Andrej Kristan]] * [[Ivan Kristan (pravnik)|Ivan Kristan]] (1930–2023) * [[Matevž Krivic]] (1942–) *[[Rudolf Krivic]] (1887–1983) *[[Vladimir Krivic]] (1914–1996) *[[Anton Kržišnik]] (1890–1973) *[[Ciril Kržišnik]] (1909–1999) *[[Mojca Kucler Dolinar]] (1972–) *[[Milan Kučan]] (1941–) *[[Anton Kuder]] (1870–1944) *[[Alenka Kuhelj]] (1942–) *[[Angelo Kukanja]] (1905–1977) *[[Bojan Kukec]] (1952–2011) *[[Vladimir Kukman]] (1902–1982) *[[Damjan Kukovec]] (1977–) *[[Vekoslav Kukovec]] (1876–1951) *[[Janko Kuster]] (1925–1998) *Josip Kušar (1865–1913) * [[Gorazd Kušej]] (1907–1985) * [[Radoslav Kušej]] (1875–1941) * [[Bojana Kvas]] *[[Jožef Kovač]] (1965-) == L == *[[Peter Laharnar]] (1858–1932) *[[Ladislav Lajovic|Ladi(slav) Lajovic]] (1896–1977) *[[Vid Lajovic]] (1917–1977) *[[Rok Lampe]] (1973–) *[[Ivan Lamut]] (1879–1937) *Lamut *[[Stanko Lapajne]] (1878–1941) *[[Štefan Lapajne]] (1855–1912) *[[Fran Lasič]] (1864?–1944) *[[Henrik Lasič (?|Henrik Lasič]] (1868–1944) *[[Stojan Lasič]] *[[Janko Lavrič]] (1900–1971) *[[Jože Lavrič]] (1903–1973) *[[Karel Lavrič]] (1818–1876) *[[Roman Lavtar]]? *[[Darja Lavtižar Bebler]] (1950–) *[[Viktor Lednik]] *[[Milan Lemež]] (1891–1971) *[[Janez Lenarčič]] (1967–) *[[Stane Lenardič]] (1918–2008) *[[Nikolaj Lenček]] (1858–1926) *[[Tina Lesar]] *[[Josip Leskovar]] (1875–1965) *[[Jernej Letnar Černič]] *[[Vladimir Levec]] (1877–1904) *[[Albert Levičnik]] (1846–1932/34) *[[Miloš Levičnik]] (1913—1994) *[[Jože Levstik]] (1908–1987) *[[Nikolaj Ignacij Lipič]] (1746–1817) *[[Franjo Lipold]] (1885–1970) *[[Martina Lippai]] *[[Artur Anton Lokar]] (1865–1926) *[[Franc Lokar|France Lokar]] (1890–1966) *[[Tomaž Longyka]] *[[Martin Lorbar]] (1922–2004) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Ivan Lovrenčič]] (1878–1952) *[[Franc Lubej]] (1898–1985) *[[Marjana Lubej]] (1945–2021) *[[Jožef Luckmann]] (1760–1803) *[[Hinko Lučovnik]] (1902–1960) *[[Lenard Lotrič]] (1882–1941) *[[Janez Lukač]] (1931–2013) *[[Miroslav Lukan]] (1875–1939) *[[Jožef Lukman]] (1760–1803) *[[Ivan Lulik]] (1888–1947) *[[Aleksander Lunaček]] (1896–1969) *[[Andrej Luschin]] (1807–1879) *[[Arnold Luschin]] (1841–1932) *[[Karmen Lutman]] == M == * [[Viktor Maček]] (1903–1983) * [[Danilo Majaron]] (1859–1931) *[[Ferdinand Majaron]] (1903–1986) *[[Stanko Majcen]] (1888–1970) *[[Aleksander Maklecov]] (1884–1948) *[[Matija Malešič (pisatelj)|Matija Malešič]] (1891–1940) *[[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]] (1933–) *[[Martin Malnerič]] (1885–1958) *[[Pavel Marc]] (1902–1997) *[[Tadeja Marinič]] *([[Boštjan Markič]] 1934–1994) *[[Stane Markič]] (1928–2013) *[[Rudolf Marn]] (1875–1947) *[[Robert Marolt]] (1969–) *[[Ivan Martelanc (pravnik)|Ivan Martelanc]] (1902–1945) *Ivan Martelanc (1938) *[[Benjamin Marušič]] (1914–1981) * [[Drago Marušič (politik)|Drago Marušič]] (1884–1964) *[[Tomaž Marušič]] (1932–2011) *[[Kornelija Marzel]] *[[Branko Masleša]] *[[Martin Matek]] (1860–1930) *[[Arne Marjan Mavčič]] (1948–) *[[Anton Mažgon]] (1812–1849) *Anže Mediževec *[[Ervin Mejak]] (1899–1989) *[[Karel Mejak]] (1910–1994) *[[Vera Mejak]] (1943–) *[[Jelka Melik]] (1951–) *[[Maja Menard]] *[[Janez Mencinger]] (1838–1912) * [[Jože Mencinger]] (1941–2022) *[[Arne Mavčič]] (1948–) *[[Božidar Merc]] (1951–) *[[Peter Merc]] *[[Janez Metelko]] *[[Špelca Mežnar]] (1976–) *[[Tina Mežnar]] (1982–) *[[Mojca Mihelj Plesničar]] *[[Franc Miklavčič]] (1921–2008) *[[Tomaž Miklavčič]] *([[Franc Miklošič]]) *[[Fortunant Mikuletič|Fortunat Mikuletič]] ([[1886]]–[[1965]]) *[[Anton Milavec]] *[[Fran Milčinski]] (1867–1932) * [[Janez Milčinski]] (1913–1993) * [[Henrik Mislej]] (1801–1863) * [[Luka Mišič]] (1986?–) *[[Jernej Mlakar]] (1924–1982) *([[Zdravko Mlinar]] 1933–) *[[Heli Modic|Heli(odor) Modic]] (1906–1985) *[[Milojka Modrijan]] (1945–) *[[Fran Mohorič]] (1866–1928) *[[Ivan Mohorič]] (1888–1980) *[[Jakob Mohorič]] (1888–1976) *[[Monald Koprski]] (1208–1278)? *[[Alfonz Mosche]]`(1839–1901) *[[Miroslav Mozetič]] (1950–) *[[Damjan Možina]] (1975–) *[[Dijana Možina Zupanc]] *[[Anton Mrak]] (1883–1961) *[[Miroslav Muha]] (1878–?) *[[Breda Mulec]] (1975–) * [[Avgust Munda]] (1886–1971) *[[Franc Munda]] (1831–1914) *[[Jakob Munda]] (1849–1926) *[[Jasna Murgel]] (1970–) *[[Ivo Murko]] (1909–1984) *[[Vladimir Murko]] (1906–1986) *[[Viktor Murnik]] (1874–1964) *[[Aleksij Mužina]] (1980? -) == N == * [[Ivan Nabernik]] (1842–1915) * [[Andrej Naglič]] (1978–) *[[Matjaž Nahtigal]] (1968–) *[[Matjaž Nanut]] (1969–2022) *[[Marko Natlačen]] (1886–1942) *[[Anton Nemec]] (1903–1988) *[[Janez Nemec]] (1912–2001) *[[Živa Nendl]] *[[Sebastian Nerad]] (197?–) *[[Aleš Novak]] (1974–) *[[Anton Novak]] (1956–) *[[Barbara Novak]] (1969–) *[[Bogdan Ciril Novak]] (1919–2011) *[[Darja Novak Krajšek]] *[[Fran Novak]] (1877–1944) *[[Janez Novak (pravnik)|Janez Novak]] (1939–) *[[Janže Novak]] (1893–1934) *[[Maja Novak]] (1960–) *[[Marko Novak]] (1967–) *[[Mitja Novak]] (1947–) *[[Vlasta Nussdorfer]] (1954–) == O == *[[France Oblak]] (1845–po?1917) *[[Janez Nepomuk Oblak]] (1780–1858) *[[Josip Oblak]] (1883–1956) *[[Josip Ciril Oblak]] (1877–1951) *[[Marjan Oblak]] (1926–2008) * [[Janez Obreza]] *[[Miran Ocepek]] (1950–) *[[Fran Ogrin]] (1880–1958) *[[Albin Ogris]] (1885–1959) *[[Viljem Ogrinc]] (1845–1883) *[[Stanko Ojnik]] (1932–2012) *[[Ivan Okretič]] (1860–1931) *[[Jožef Orel]] (1797–1874) *[[Vladimir Orel (pravnik)|Vladimir Orel]] (1886–1973) *[[Damjan Orož]] (1975–) *[[Stanko Osterc]] (1909–1983) *[[Matej Oštir]] *Jakob Otrin (1908-1987) *[[Kristina Ožbolt]] == P == * [[Anton Pace]] (1851–1923) * [[Jože Pacek (politik)]] *[[Josip Pajk]] *[[Silverij Pakiž]] *[[Anton Panjan]] *[[Franc Papež]] (1838–1929) *[[Oton Papež]] (1867–1940) *[[Viktor Papež]] (1943–) *[[Marko Engelbert Paradeiser]] *[[Andrej Parma]] (1973-) *[[Viktor Parma]] (1858–1924) *[[Ingo Paš]] (1941–2021) * [[Marijan Pavčnik]] (1946–) * [[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *Blaž Pipp (1967-) *[[Tomaž Pavčnik]] *[[Miloš Pavlica]] (1950–) *[[Miroslav Pavlica]] (1910–1995) *[[Martin Pavlič]] (1894–1979) *[[Peter Pavlič]] (1912–1991)? *[[Stane Pavlič]] (1914–1996) *[[Jože Pavličič]] (1916–2001) * [[Marko Pavliha]] (1962–) *[[Ciril Pavlin]] ([[1888|1888–]][[1964]]) *[[Janez Pečar]] (1924–2021) *[[Mirko Pečarič]] *[[Vladislav Pegan (pravnik)|Vladislav Pegan]] (1878–1955) *[[Martin Pegius]] (~1523–1592) *[[Igo Pehani]] (1886–1942) *F. A. Pelzhoffer *[[Jerneja Penca]] *[[Boštjan Penko]] (1961–) *[[Anton Perenič]] (1941–) *[[Lojze Peric]] (1909–1999) *[[Ljudevit Perič]] (1884–1926) * [[Ivan Perne]] (1889–1933) *[[Franc Pernek]] (1938–) *[[Jože Pernuš]] (1916–1997) *[[Milan Peroci]] (1922–2006) *[[Nina Peršak]] (1975–) *[[Blaž Peršin]] (1961–) *[[Milan Petek Levokov]] *[[Bogdan Petelin]] (1895–1954) *[[Stanko Peterin]] (1913–1998) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Dragan Petrovec]] (1952–) *[[Ivan Pintarič (bibliotekar)|Ivan Pintarič]] (1930–2010) *[[Nataša Pirc Musar]] (1968–) *[[Fedor Pirkmajer]] (1919–1996) *[[Otmar Pirkmajer]] (1888–1971) *[[Jakob Pirnat]] (1847–1924) *[[Janez Pirnat (pravnik)|Janez Pirnat]] (1909?–1996) *[[Rajko Pirnat]] (1951–) *[[Andrej Pirš (pravnik)|Andrej Pirš]] (1941–) *[[Lojze Piškur]] (1908–1982) * [[Leonid Pitamic]] (1885–1971) * [[Karel Pivk]] (1916–1967) ? *[[Hilda Marija Pivka]] (1943–2000) *[[Konrad Plauštajner]] (1941–2022) *[[Nina Plavšak]] (1960–) *[[Leopold Plenčič]] (1749–1830) *[[Ivan Ples]] (1886–1958) *[[Mojca Plesničar|Mojca M. Plesničar]] (-[[Mihelj]]) *[[Karel Pleško]] (1834–1899) *[[Senko Pličanič]] (1963–) *[[Jakob Ploj]] (1830–1899) *[[Mirko Ploj]] (1956–) * [[Miroslav Ploj]] (1862–1944) * [[Oton Ploj]] (1861–1947) *[[Tanja Poberžnik]] ([[1956]]–[[2018]]) *[[Janez Pogorelec]] (1964?–) *[[Peter Podgorelec]] *[[Karel Podgornik]] (1878–1962) *[[Bojan Podgoršek]] *[[Jernej Podlipnik]] *[[Klemen Podobnik]] (1975–) *[[Jasna Pogačar]] (1953–) *[[Peter Pogačar]] (1973–) *[[Feodor Maria Pogačnik]] (1908–1991) *[[Ferdinand Pogačnik]] (1839–1888) *[[Lovro Pogačnik]] (1880–1919) *[[Marjan Pogačnik (sodnik)]] *[[Neda Pogačnik]] ([[Žirovnik]]) (1914–1979) *[[Miha Pogačnik]] (1970–) *[[Neža Pogorelčnik Vogrinc]] *[[Janez Pogorelec]] *[[Klemen Pohar]] *[[Ada Polajnar Pavčnik]] (1947–) *[[Ana Polak Petrič]] (1978–) *[[Ernest Petrič]] (1936–) *[[Zora Polak Tominšek]] (1904–1975) * [[Janko Polec]] (1880–1956) *[[Julij Polec]] (1852–1941) *[[Svetozar Polič]] (1916–2011) *[[Vasilij Polič]] (1940–2023) * [[Zoran Polič]] (1912–1997) * [[Andra Pollak|Andra M. Pollak]] (1958–)(vrhovna sodnica v Kanadi) * [[Carlo Porenta]] (1814–1898) * [[Nataša Posel]] (1976–) *[[Jernej Potočar]] *[[Jožef Potočnik]] (1753–1808) *[[Miha Potočnik]] (1907–1995) *[[Ivo Potokar]] (1899–1945) *[[Miran Potrč]] (1938–2023) *[[Anton Požar]] (1861–1933) *[[Danilo Požar]] (1914–2005) *[[Dušan Požar]] (1928–2006?) *[[Mojca Prelesnik]] (1968–) *[[Saša Prelič]] *[[Janez Premk]] (1939–2017) *[[Boris Premrov]] (1906–1976) *[[Branko Premrov]] *[[Dragan Premrov]] (1912–1989) *[[Branko Premrou]] (1909–1986) *[[Miroslav Premrou]] (1871–1944) *[[Ferdinand Prenj]] (1876–1957) *[[Ljuba Prenner]] (1906–1977) *Marko? Prepeluh *[[Ivan Presker]] (1857–?) *[[France Prešeren]] (1800–1849) *Janez Krstnik Prešeren *[[Jakob Prešern]] (1888–1975) *[[Josip Pretnar]] (1891–1969), *[[Stojan Pretnar]] (1909–1999) *[[Matej Pretner]] (1858–1944) *[[Valentin Prevec]] (19.stol.) *Janez Prijatelj (1947--) *[[Marko Prijatelj]] (1952–) *[[Andreja Primec]] *[[Karlo Primožič]] (1939–2020) *[[Alojz Prinčič|Alojz (Lojze) Prinčič]] (1909–1976) *[[Tone Prosenc]] (1932–2024) *[[Jerneja Prostor]] *[[Boris Puc]] (1907–1975) *[[Dinko Puc]] (1879–1945) *[[Igor Puc]] (1906–1975) *[[Janko Pučnik]] (1957–) *[[Dušan Puh starejši]] (1922–) *[[Vitodrag Pukl]] (1930–2001) *[[August B. Pust]] (1938–) *[[Vladimir Pušenjak]] (1882–1936) == R == *[[Rado Race]] (1960–) *[[Zvezdan Radonjić]] (1961–) *[[Aleksander Radovan]] (1926–1993) *[[David Raišp]] *[[Barbara Rajgelj]] (1975–) *[[Štefan Rajh]] (1876–?) *[[Anton Rak]] (1803–1864) *[[Iztok Rakar]] (1974–) *[[Janez Lotar Rakovec]] (pl. Raigersfeld) (1729–1758) *[[Marko Rakovec]] (mednarodni) *[[Mojca Ramšak Pešec]] *[[Marko Rančigaj]] *[[Andraž Rangus]] *[[Alojzij Rant]] (1874–1943) *[[Franc Rapoc]] (1842–1882) *[[Franc Rapotec]] (1887–1976) *[[Vinko Rapotec]] (1889–1960) *[[Evgenij Ravnihar]] (1912–1949) *[[Nikomed Ravnihar]] (1840–1928) *[[Vladimir Ravnihar]] (1871–1954) *[[Aleksander Ravnikar]] (1951–2009) *[[Ludvik Ravnikar]] (1827–1901) *[[Andrej Razdrih]] (1952–) *[[Radoslav Jakob Razlag]] (1826–1880) *[[Joahim Ražem]] (1886–1966) *[[Anton Rebek]] (1857–1934) *[[Josip Regali]] (1880–1960) * [[Franc Regally|Fran(c) Regally]] (1870–1924) * ''[[Urša Regvar]]?'' * [[Matevž Reiser]] (1830–1895) * [[Otmar Reiser]] ([[1792]]–[[1868]]) * [[Albert Rejec]] (1899–1976) * [[Katja Rejec Longar]] *[[Franc Rekar]] (1866–1950) *[[Alojzij Remec]] (1886–1952) *[[Peter Pavel Remec]] (1925–2020) *[[Anton Remic]] (1748–1801) *[[Anton Rems]] (1932–2019) *[[Martina Repas]] *[[Franc Repič]] (1758–1812) *[[Borut Režek]] (1922–1971) *[[Josip Režek]] (1883–1966) *[[Miha Ribarič]] (1934–) *[[Josip Viktor Ribič]] (1846–1874) * [[Ciril Ribičič]] (1947–) *[[Nevenka Rihar]] *[[Vesna Rijavec]] (1958–) *Ivan Robnik *[[Jurij (Jorge) Rode]] (1937–2024) *[[Anton Rogina]] (1862–1944) *[[Anton Rojc]] (1820–1876) *[[Aleš Rosina]] (1937–2010) *[[Franjo Rosina]] (1863–1924) *[[Igor Rosina]] (1900–1969) *[[Jožef Rosina]] (1810–1889) *[[Anton Rous]] (1939–[[2024]]) *[[Jože Rovan]] (1923–2009) *[[Jernej Rovšek]] (1951–) *[[Andrej Rozman (pravnik)|Andrej Rozman]] (1956–) *Bor(ivoj) Rozman ? *[[Janez Nepomuk Rosmann|Janez Nepomuk Rozman/Rosmann]] (1774–1837) *[[Vilko Rozman]] (1912–2006) *[[Hugo Rožnik|Hugo (Franc) Rožnik]] (1891–1970) *[[Ivan Rudolf (odvetnik)|Ivan Rudolf]] (1855–1942) *[[Matija Rulitz]] (1805–1880) *[[Jože Ruparčič]] *[[Aljoša (Aleš) Rupel]] (1947?–) *[[Slavko Rupel]] (1921–2002) *[[Janko Rupnik|Janko (Ivan) Rupnik]] (1931–2003) *[[Vlado Rupnik]] (1899–1970) *[[Josip Rus]] (1893–1985) *[[Luka Rus]] (1767–1836) *[[Matija Rutar (pravnik)|Matija Rutar]] (1856–1941) *[[Miloš Rybář]] (1928–1995) *[[Otokar Rybář]] (1865–1927) *[[Vladimir Rybář]] (1894–1946) == S == *[[Štefan Sagadin]] (1878–1947) *[[Andrej Saje]] (1966–) *[[Bogomir Sajovic]] (1925–2008) *[[Ivan Sajovic]] (1884–1954) *[[Rudolf Sajovic]] (1888–1961) *[[Stanko Sajovic]] (1890–1963) *[[Nataša Samec Berghaus]] *[[Ana Samobor]] *[[Vasilka Sancin]] (1979–) *[[Jožef Savinšek]] (1831–1920) *[[Dušan Savnik]] (1919–1975) *[[Teodor Sbrizaj]] (1899–1980) *[[Franc Schaubach]] (1881–1954) *[[Dolfe Schauer]] (1902–1953) *[[Jožef Schneid-Treuenfeld|Jožef (Josef) Schneid-Treuenfeld]] (1839–1884) *[[Nina Scortegagna Kavčnik]] *[[Josip Sedej]] (1899–1977) *[[Jernej Sekolec]] (1948–) *[[Jernej Seljak|Jernej Selak]] (1789–1866) *[[Polona Selič Zupančič]] *[[Liljana Selinšek]] *[[Simon Seljak]] (1815–?) *[[Dušan Semolič]] (1947–) *[[Darja Senčur Peček]] (1965–) *[[Bogomil Senekovič]] (1880–1924) *[[Ivan Senekovič]] (1884–1956) *[[Davorin Senjor]] (1882–1960) *[[Janko Sernec (starejši)|Janko Sernec]] (1834–1909) * [[Janko Sernec (mlajši)|Janko Sernec]] (1881–1942) *[[Josip Sernec]] (1844–1925) *[[France Sever]] (1897–1985) *[[Tina Sever]] (1981–) *[[Avgust Sfiligoj]] (1902–1985) *[[Teofil Simčič]] (1902–1997) *[[Ivan Simič]] (1959–) *[[Vladimir Simič]] (1950–) *([[Iztok Simoniti]] 1948–) *[[Bronislav Skaberne]] (1913–1977) *[[Franc Skaberne]] (1877–1951) *[[Hugo Skala]] (?–1963) *[[Artur Skedl]] (1860–1923) *[[Jožef Mihael Skedl]] (1811–1868) *[[Anton Skobir]] (1923–2004?) *[[Viktor Skrabar]] (1877–1938) *[[Dušan Skok]] (1940–2005) *[[Stajka Skrbinšek]] (1959–) * [[Anton Skumovič]] (1864–1952) *[[Franc Slabe]] (1931–2005) *[[Leon Slak]] *[[Karel Slanc]] (1851–1916) * [[Stanislav Slatinek]] (1958–) *[[Edvard Slavik]] (1865–1931) *[[Slavoj Slavik]] (1896–1945) *[[Simon Slokan]] *[[Ivan Slokar]] (1884–1970) *[[Rudolf Smersu]] (1905–1998) *[[Albin Smole]] (1883–1968) *[[Alojz Snoj]] (1946–) *[[Janez Snoj]] (1934–2005) *[[Franc Sok]] (1905–1978) *[[Gvido Soklič]] (1894–1970) *[[Janez Nepomuk Sorčan]] (1737–1804) *[[Jadranka Sovdat]] (1960–) *[[Evgenij Spektorski]] (1875–1951) *[[Ana Srovin Coralli]] *[[Gojko Stanič]] (1940–) *[[Ana Stanič]] *[[Aleš Stanovnik]] (1901–1942) *[[Ivan Stanovnik]] (1891–1978) *[[Jože Stanovnik]] (1898–1983) *[[Jernej Stante]] (1900–1966) *[[Milan Stante]] (1916–2016) *[[Egon Stare]] (1882–1959) *(Bruno) [[Hugo Stare]] (1886–1969) *[[Josip Stare (pravnik)|Josip Stare]] (1847–1922) *[[Miloš Stare]] (1905–1984) *[[Danijel Starman]] (1940–2014) *[[Janez Starman]] (1971–) *[[Marko Starman]] (1969–) *[[Franc Stegenšek]] (1889–1969) *[[Henrik Stepančič]] (1864–1940) *[[Rudolf Sterle]] (1873–1948) *[[Henrik Steska]] (1880–1960) * [[Anton Jožef Edvard Strahl]] (1817–1884) * [[Karel Friderik Jožef Strahl]] (1850–1929) *[[Jože Straus|Jože (Joseph) Straus]] (1938–) *[[Borut Stražišar]] *[[Grega Strban]] (1972?–) *[[Francka Strmole]](-[[Hlastec]]) (1934–2024) *[[Majda Strobl]] (1920–1997) *[[Boris Strohsack]] (1929–1997) *[[Tone Strojin|Anton (Tone) Strojin]] (1938–2016) *[[Anja Strojin Štampar]] (1973–) *[[Gregor Strojin]] *[[Josip Suchy]] (1869–1941) *[[Jože Suhadolc]] (1914–1987) *[[Vinko Suhadolc]] (1916–1999) *[[Josef Suppan]] (Jožef Supan) (1828–1902) *[[Andrej Ferdinand Suppantschitsch]] (1806–1873) *[[Viktor Sušnik]] *[[Pavle Svete]] (1933–2021) *[[Luka Svetec]] (1826–1921) * [[Lev Svetek]] (1914–2005) * [[Matej Svetel]] (1934–2009) *[[Anton Svetina]] (ml.) (1891–1987) *[[Rok Svetlič]] (1973–) *[[Andrej Svetličič]] (1974–) == Š == *[[Karel Šavnik mlajši|Karel Šavnik]] (1874–1928) *[[Jasna Šegan]] *[[Jože Šegedin]] (1911–1973) *[[Alenka Šelih]] (1933–) *[[Rudi Šelih]] (1929–2024) *[[Vladimir Baltazar Šenk]] (1902–1969) *[[Miha Šepec]] (1955?/1974–) *[[Miha Šercer]] *[[Marija Šeruga Trplan]] *Boris Šetina (1933-) *Metoda Šetina (1934-2014) *[[Vida Šibenik]] (1944–2020) *[[Senka Šifkovič Vrbica]] *[[Ivan Vanek Šiftar]] (1919–1999) *[[Marjan Šiftar]] (1950–) *[[Janez Šinkovec]] (1928–2016) *[[Janez Šinkovec (mlajši)|Janez Šinkovec]] (1949–) *[[Ludvik Šivic]] (1859–1939) *[[Silvo Šivic]] (1909–1982) *[[Ignacij Škarja]]? (1760–1837) *[[Ivan Škarja]] (1879–1941) *[[Vladimir Škerlak star.]] (1909–2002) *[[Franc Škerlj (politik)|Franc Škerlj]] (1914–1998) *Ivan Škerlj (1848–1932) *[[Milan Škerlj]] (1875–1947) *[[Drago Šketa]] (1969–) *[[Bojan Škof]] (1958–) *[[Bojan Škrk]] (1924–2003) *[[Mirjam Škrk]] (1947–2026) *[[Boštjan Škrlec]] (1971–) *[[Katja Škrubej]] (1971–) *[[Albin Šmajd]] (1904–1946) *[[Leopold Šmalc]] (1895–1971) *[[Konrad Šmid]] (1886–1954) *Lojze Šmid (1902–1969) *[[Janez Šmidovnik]] (1921–2016) *[[Boris Šnuderl]] (1926–2020) * [[Makso Šnuderl]] (1895–1979) *[[Štefan Šoba]] (1913–?) *[[Igor Šoltes]] (1964–) *[[Ivan Šorli]] (1853–1932) *[[Ivo Šorli]] (1877–1958) *[[Marko Šorli]] (1946–) *[[Tjaša Šorli]] *[[Tomo Šorli]] (1881–1923) *[[Bojan Špicar]] (1914–2008) *[[Ciril Špindler]] (1902–1975) *[[Primož Šporar]] (1971–) *[[Tilen Štajnpihler Božič]] *[[Boris Štefanec]] (1954–) *[[Katja Štemberger]] *[[Ivo Štempihar]] (1898–1955) *[[Juri Štempihar]] (1891–1978) *[[Valentin Štempihar]] (1851–1921) *[[Franjo Štiblar]] (1947–) *[[Stanko Štor]] (1890–1967) *[[Rudi Štravs]] (1953–) *[[Jožko Štrukelj]] (1928–2009) *Miha Štrukelj (1935–2023) *[[Milan Štrukelj]] (?–2025)? *[[Dušan Štrus]] (1979–) *[[Anton Štuhec]] (1884–1948) *[[Ivan Štuhec (pravnik)|Ivan Štuhec]] (1820–1885) *[[Leon Štukelj]] (1898–1999) *[[Miha Štukelj]] (1935–2023) *[[Lovro Šturm]] (1938–2021) *[[Milica Šturm]] (1939–) *[[Rado Šturm (pravnik)|Rado Šturm]] (1920–2016) *[[Katja Šugman Stubbs]] (1966–) *[[Vladimir Šuklje]] (1907–1984) *[[Peter Šuler]] *[[Janko Šuman]] (1867–1945) *[[Staša Šuster]] (1920–2021) *[[Ivan Šušteršič]] (1863–1925) *[[Dominika Švarc Pipan]] (1978–) *[[Anton Švigelj]] (1868–1954) == T == *[[Vlado Tance]] *[[Tjaša Tanko]] *[[Đorđe Tasić]] (1892–1943) *[[Ivan Tavčar]] (1851–1923) *[[Maruša Tekavčič Veber]] *[[Aleksander Ternovec]] (1935–2012) *[[Matej Ternovec|(Bogdan) Matej Ternovec]] (1842–1913) *[[Damijan Terpin]] (1963–) *[[Andraž Teršek]] (1975–) *[[Ana Testen]] *[[Anton Testen]] (1909–1997) *[[Franc Testen]] (1948–) *[[Bojan Tičar]] (1965–) *[[Luka Tičar]] *[[Lovro Toman]] (1827–1870) *[[Anton Tomažič]] (1950–) *[[Luka Martin Tomažič]] *[[Egon Tomc]] (1913–1969) *[[Matej Tominc]] (1790–1832) *[[Janez Tominec]] (1914–1980) *Janez Tominec (1924–2019) *[[Anka Tominšek]] (1935–) *[[Fran Tominšek]] (1868–1943) *[[Stanko Tominšek]] (1895–1961) *[[Teodor Tominšek]] (1902–1996) *[[Zora Tominšek Polak]] (1904–1975) *[[Anton Tomšič]] (1842–1871) *[[Ivan Tomšič (pravnik)|Ivan Tomšič]] (1902–1976) *[[Stanko Tomšič]] (1901–1945) *([[Tone Tomšič]] 1910–1942) *[[Vida Tomšič]] (1913–1998) *[[Frane Tončič]] (1893–1978) *[[Josip Tonkli]] (1834–1907) *[[Jurij Toplak]] (1977–) *[[Ludvik Toplak]] (1942–) *[[Janez Toplišek]] (1941–2019) *[[Albin Torelli]] (1898–1973) *([[Niko Toš]] 1934–) *[[Peter Toš]] (1939–2022) *[[Miha Trampuž]] (1950–) * [[Boštjan Tratar]] (1973–) *[[Jože Tratnik]] (1941–) *[[Maja Tratnik]] *[[Matjaž Tratnik]] (1957–) *[[Vladimir Travner]] (1886–1940) *[[Franc Trenz]] (1851–1921) *[[Drago Tribnik]] (1912–2009) *[[Katja Triller Vrtovec]] (1979–) *[[Karel Triller]] (1862–1926) *[[Duša Trobec Bučan]] (1958–) *[[Rudolf Trofenik]] (1911–1991) *[[Gorazd Trpin]] (1951–) *[[Alojzij Trstenjak]] (1887–1964) *[[Verica Trstenjak]] (1962–) *[[Boris Tuma]] (1909–1945) *[[Ferdinand Lev Tuma]] (1883–1961) * [[Henrik Tuma]] (1858–1935) *[[Boštjan J. Turk]] (1967–) *[[Robert Turk (pravnik)|Robert Turk]] *[[Danilo Türk]] (1952–) *[[Mirko Tušek]] (1918–2007) == U == * [[Lojze Ude starejši|Lojze Ude]] (1896–1982) *[[Lojze Ude mlajši|Lojze Ude]] (1936–) *[[Marija Ude Marinček]] (1932–2012) *[[Boris Uderman]] (1915–1987) *[[Karel Ulepič]] (Karel Aleksander Adam Ullepitsch) (1811–1862) *[[Matija Urankar]] *Janez Ulrich (prof. v Innsbrucku) *[[Anton Urbanc]] (1895–1956) *[[Peter Urbanc]] (1924–2016) *[[Cveto Uršič]] (1956–) *[[Franc Uršič (pravnik)|Franc Uršič]] (1855–1926) == V == *[[Boštjan Valenčič]] *[[Vlado Valenčič]] (1903–1999) *[[Sebastijan Valentan]] (1983–) *[[Dejan Valentinčič]] (1987–) *[[Luigi Varanelli]] *[[Ivan Vasič]] (1882–1967) *[[Katarina Vatovec]] *[[Miloš Vauhnik]] (1895–1983?) *[[Lado Vavpetič]] (1902–1982) *[[Bojan Vavtar]] (1958–) *[[Andrej Veble]] (1887–1979) *[[Urška Velikonja]] (1978–) *[[Gregor Velkaverh]] (1952–) *[[Miha Velkavrh]] (1952–) *[[Ivan Vencajz]] (1844–1913) *[[Vanja Verdel Kokol]] *[[Roman Vertovec]] (1934–) *[[Fran Vesej (odvetnik)|Fran Vesel]] (1894–1954) *[[Janez Vesel|Janez (Jovan) Vesel]] - Koseski (1798–1884) *[[Meta Vesel Valentinčič]] (1951–) *[[Tomaž Vesel]] (1967–) *[[Oton Vidic]] (1867–1944) *[[Cvetko Vidmar]] (1932–2021) *[[Jure Vidmar]] - ''Maastricht'' - ''prof. medn. prava'' *[[Vladimir Vidmar]] (1936–1996) *[[Fran Vidovič]] (1879–1951) *[[Josip Vilfan (politik)|Josip Vilfan]] (1878–1955) *[[Joža Vilfan]] (1908–1987) *[[Marjeta Vilfan]] *[[Sergij Vilfan]] (1919–1996) *[[Gregor Virant]] (1969–) *[[Franc Višnikar]] (1848–1914) *[[Ana Vlahek]] (1979/80–) *[[Patrick Vlačič]] (1970–) *[[Janez Vlaj]] *[[Stane Vlaj]] (1946–2014) *[[Fran Vodopivec]] (1879–1930) *[[Hilarij Vodopivec]] (1868–1930) * [[Katja Vodopivec]] (1917–2012) * [[Vlado Vodopivec]] (1916–1982) *[[Zvone Vodovnik]] (1952–) *[[Božo Vodušek]] (1905–1978) *[[Valens Vodušek]] (1912–1989) *[[Žiga Vodušek]] (1913–2014) *[[Lojze Vogrič]] (1902–1987) *[[Andrej Vojska]] (1828–1903) *[[Matej Vojska]] *[[Edvard Volčič]] (1858–1911) *[[Andrej Volkar]] "Hrabroslav" (1847–1930) *[[Alojzij Voršič]] (1888–1973) *[[Josip Voršič]] (1903–1945) *[[Rudi Vouk]] (1965–) *[[Viktor Vovk]] (1893–1968) *[[Helena U. Vrabec]] *[[Edvard Vračko]] (1898–1984) *[[Janko Vrančič]] (1889–1959) *[[Mateja Vraničar Erman]] (1965–) * [[Branko Vrčon]] (1907–1990) * [[Ivo Vrečer]] (1898–1978) * [[Josip Vrečko]] (1856–1931) *[[Renato Vrenčur]] *[[Lojze Vrtačnik|Alojzij (Lojze) Vrtačnik]] (1884–1964) *[[Ivan Vrtačnik]] (?–1947) *[[Mirko Vrtačnik]] (1950–2018) *[[Vinko Vrhunec]] (1895–1981) *[[Svetozar Vuga]] - Žarko (1914–?) *[[Martina Vuk]] (1979–) == W == * [[Nana Weber]] *[[Dragica Wedam Lukić]] (1949–) * [[Petra Weingerl]] *[[Jurij Kornelij Weinzerle]] (16./17.stol.) *[[Fran Windischer]] (1877–1955) *[[Andrej Winkler]] (1825–1916) *[[Janez Winkler]] (1927–2023) *Georg/[[Jurij Wohiniz]]/[[Jurij Bohinjec]] (~1618–1684) *[[Miha Wohinz]] (1930–2011) == Z == *[[Bojan Zabel]] (1930–2023) *[[Mojca Zadravec]] *[[Dean Zagorac]] ? *[[Saša Zagorc]] (1977–) *Drago Zajc (star.) (1912–1944) *[[Drago Zajc]] ml. (1938–2023) *[[Katarina Zajc|Katarina (Katra) Zajc]] (1967–) *[[Marjan Zajec]] (1905–1985) *[[Aleš Zalar]] (1961–) *[[Boštjan Zalar]] *[[Drago Zalar]] (1909–2000) *[[Valentin Zarnik]] ([[1837|1837–]][[1888]]) *[[Roman Završek]] *[[Aleš Završnik]] (1977–) *[[Fran Zbašnik]] (1855–1935) *[[Josip Zdolšek]] (1876–1932) *[[Ksenija Zeilhofer Orehek]] *[[Sabina Zgaga Markelj]] *[[Miša Zgonec Rožej]] *[[Anton Edvard Zhishman]] (Čižman) *[[Andraž Zidar]] (1971–) *[[Barbara Zobec]] (1955–) *[[Ivan Zobec]] (1890–1979) *[[Jan Zobec]] (195#–) *[[Živko Zobec]] (1926–1988) *[[Vinko Zorc]] (1893–1971) *[[Igor Zorčič]] (1978–) *[[Anton-Nino Zupan]] (1906–1986) *[[Boštjan Marija Zupančič|Boštjan M. Zupančič]] (1947–) *[[Ferdinand Zupančič]] (?–1873) * [[Karel Zupančič]] (1934–) * [[Mihael Zupančič]] (1973–) * [[Jernej Zupanec]] (1810–1898) * [[Franci Zwitter]] (1913–1994) == Ž == *[[Jože Žabkar (pravnik)|Jože Žabkar]] (1915–?) *[[Jožef Žabkar]] (1914–1984) *[[Mitja Žagar]] (1961–) *[[Ciril Žakelj]] (1914–1979) *[[Martin Žalik]] (1914–1969) *[[Vesna Žalik]] *[[Ciril Žebot]] (1914–1989) *[[Vid Žepič]] *[[Gregor Žerjav]] (1882–1929) *[[Matija Žgur]] *[[Mirko Žgur]] (1912–1983) *[[Jožko Žiberna|Jožko (Josip) Žiberna]] (1910–2002) *[[Franc Žibert (pravnik)|Franc Žibert]] (1949–) *[[Danijel Žibret]] (1967–) *[[Alojz Žigon]] (?–1964), predsednik SNČ *[[Anton Žigon]] (1828–1882) *[[Janko Žirovnik mlajši]] (1880–1960) *[[Neda Žirovnik]] ([[Neda Pogačnik]])? (1914–1979) * [[Stanislav Žitko]] (1896–1970) *[[Gašper Žitnik]] (~1535~1585) *[[Ignacij Žitnik]] (1857–1913) *[[Ciril Žižek]] (1890–1974) *[[Franc Žižek (pravnik)|Franc Žižek]] (1876–1938) *[[Mirko Žlender]] (1924–2005) *[[Otokar Žlindra]] (?–1977) *[[Josip Žmavec]] (1874–?) *[[Boris Žnidarič]] (1948–) *[[Viktorija Žnidaršič Skubic]] (1972–) *Anton Žnideršič (1896–1980) *[[Ivan Žolger]] (1867–1925) *[[Josip Žontar]] (1895–1982) *[[Danila Žorž]] (1979–) *[[Bruna Žuber]] (1989–) *[[Anton Žun]] (1907–1978) *[[Uroš Žun]] (1903–1977) *[[Valentin Žun]] (1873–1918) *[[Franc Župnek]] (1860–1938) *[[Jurij Žurej]] *[[Ivan Žužek]] (1924–2004) *[[Ivan Žužek (pravnik)|Ivan Žužek]] (1938–1995) *[[Leopold Žužek]] (1877–1927) *[[Drago Žvab]] (1927–1988) *[[Rok Žvelc]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih odvetnikov]] * [[seznam slovenskih politikov]] {{seznami narodov po poklicu|pravnikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Pravniki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki|*]] itaefkd60w3dhepyc46muy3j7bith3j 239. fizikalno-matematični licej 0 339749 6752973 6608106 2026-09-20T06:00:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752973 wikitext text/x-wiki {{Infopolje šola | name = 239. fizikalno-matematični licej <br /> Физико-математический лицей №239 | image = | size = | latitude = | longitude = | dms = | motto = | established = 1918 | type = [[javna šola|javna]] [[specializirana šola|specializirana]] [[srednja šola]] | head_label = Ravnatelj | head = Maksim Jakovljevič Pratusevič | colors = modra, srebrna, zlata | street = Kiročnaja ulica 8a | postcode = [[seznam poštnih številk v Rusiji|191028]] | city = [[Sankt Peterburg]] | country = [[Rusija]] | grades = 5–11 | website = http://www.239.ru | website_name = www.239.ru }} [[Slika:Saint Petersburg Lyceum 239.jpg|thumb|right|230px|Stavba 239. fizikalno-matematičnega liceja, januar 2008]] '''239. fizikalno-matematični licej''' ({{jezik-ru|Физико-математический лицей №239}}, kratica '''FML 239''') je [[javna šola|javna]] [[specializirana šola|specializirana]] [[srednja šola]] v [[Sankt Peterburg]]u. Na njej imajo specializirani naprednejši program [[fizika|fizike]], [[matematika|matematike]] in [[informatika|informatike]]. Šolo so odpri leta 1918, specializirana mestna šola pa je postala leta 1961. Znana je po svojih močnih akademskih programih. Končalo jo je mnogo zmagovalcev [[Mednarodna matematična olimpijada|Mednarodne matematične olimpijade]] in drugih znanih osebnosti. == Ravnatelji šole == * Marija Vasiljevna Matkovska — od 1950 do 1976 * Viktor Jevsejevič Radionov — od 1976 do 1980 * Galina Nikolajevna Golubeva — od 1980 do 1982 * Tamara Borisovna Jefimova — od 1982 do 2009 * Maksim Jakovljevič Pratusevič — od 2009 == Znane osebnosti == * [[Jelena Georgijevna Bonner]] (1938&ndash;1940)<ref>[http://www.iseu.by/rus/memoria/sakharov/sakharov/memoirs/sacharov3.htm Jelena Bonner. Постскриптум.] {{slepa povezava}}</ref><ref name="db">{{navedi splet|url=http://zs.239store.ru/|title=Baza dijakov «Золотой список 239»|accessdate=2012-08-12|lang=ru|archive-date=2015-02-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20150218020607/http://zs.239store.ru/|url-status=dead}}</ref> — družbena delavka in aktivistka za človeške pravice (žena [[Andrej Dimitrijevič Saharov|Andreja Dimitrijeviča Saharova]]). * [[Olga Vladimirovna Volkova (igralka)|Olga Vladimirovna Volkova]]<ref name=har>[http://www.trud.ru/article/15-06-2004/73019_viktor_xaritonov_soldat_brovkin_mog_stat_razvedchi.html Интервью с Виктором Харитоновым]</ref><ref name="nodb">V bazi dijakov [http://zs.239store.ru/ «Золотой список 239»] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150218020607/http://zs.239store.ru/ |date=2015-02-18 }} ni navedeno</ref> — igralka. * [[Boris Borisovič Grebenščikov]] (1968&ndash;1970)<ref>{{navedi splet|url=http://www.biograph.ru/bank/grebenschikov_bb.htm|title=Biografija B. Grebenščikova|accessdate=2012-08-12|lang=ru|archive-date=2007-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928045034/http://www.biograph.ru/bank/grebenschikov_bb.htm|url-status=dead}}</ref><ref name="db" /> — pesnik in rockovski glasbenik. * [[Ina Aleksandrovna Druz]] (1994&ndash;1996)<ref>{{navedi splet|url=http://chgk.tvigra.ru/znatoki/?drouzi|title=Biografija I. Druzeve|accessdate=2012-08-12|lang=ru}}</ref><ref name="db" /> — igralka. * [[Marina Aleksandrovna Druz]] (1997&ndash;1999)<ref>{{navedi splet|url=http://chgk.tvigra.ru/znatoki/?drouzm|title=Biografija M. Druzeve|accessdate=2012-08-12|lang=ru}}</ref><ref name="db" /> — igralka. * [[Mihail Jurjevič Zurabov]] (1968&ndash;1970)<ref>{{navedi splet|url=http://www.lenta.ru/lib/14161084/full.htm_Printed.htm|title=Biografija M. Zurabova|accessdate=2012-08-12|lang=ru}}</ref><ref name="db" /> — državnik. * [[Natalija Kučinska|Natalija Aleksandrovna Kučinska]] (1964&ndash;1966)<ref name="db" /> — športna gimnastičarka, [[olimpionka]] * [[Jurij Vladimirovič Matijasevič]] (1962&ndash;1963)<ref>{{navedi splet|url=http://old.math.rosolymp.ru/default.asp?artID=10320|title=Всероссийская олимпиада школьников по математике. Ю.&nbsp;В.&nbsp;Матиясевич|accessdate=2012-08-12|lang=ru}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref name="nodb" /> — matematik, akademik RAN, avtor rešitve [[Hilbertovi problemi|Hilbertovega]] [[Hilbertov deseti problem|desetega problema]]. * [[Aleksej Genadjevič Maševski]] (1975&ndash;1977)<ref name="db" /> — pesnik, esejist, kritik. * [[Grigorij Jakovljevič Perelman]] (1980&ndash;1982)<ref name="db" /> — matematik, avtor dokaza [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeve domneve]], prejemnik [[Fieldsova medalja|Fieldsove medalje]] 2006. * [[Aleksej Kirilovič Pavlov]] (2001&ndash;2003)<ref name="db" /> — oceanolog, pomembni znanstvenik na področju oceanografije, morske optike in vprašanj o vzajemnem delovanju oceana in orzračja v Arktiki. * [[Stanislav Konstantinovič Smirnov]] (1985—1987)<ref name="db" /> — matematik, prejemnik [[Fieldsova medalja|Fieldsove medalje]] 2010. * [[Andrej Aleksandrovič Suslin]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.pressa.spb.ru/newspapers/nevrem/arts/nevrem-2192-art-5.html|title=''Nevskoje vremja'' št. 69(2192) 15. april 2000|accessdate=2012-08-12|lang=ru|archive-date=2013-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131203010825/http://www.pressa.spb.ru/newspapers/nevrem/arts/nevrem-2192-art-5.html|url-status=dead}}</ref><ref name="nodb" /> — matematik. * [[Andrej Jurjevič Tolubejev]] (1961&ndash;1963)<ref name="db" /> — igralec. * [[Alisa Brunovna Frejndlih]] (1941&ndash;1943, 1948&ndash;1953)<ref>{{navedi splet|url=http://ab-freindlih.narod.ru/biograf.htm|title=Biografija A. B. Frejndlihove|accessdate=2012-08-12|lang=ru|archive-date=2007-10-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20071028111338/http://ab-freindlih.narod.ru/biograf.htm|url-status=dead}}</ref> — igralka. * [[Sergej Aleksandrovič Fursenko]] (1969&ndash;1971)<ref>{{navedi splet|url=http://www.mk-piter.ru/2010/03/03/023/|title=ФутбольныЙ «ботаник» Фурсенко // МК в Питере. 03 марта 2010|accessdate=|lang=ru|archive-date=2011-12-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20111209151951/http://mk-piter.ru/2010/03/03/023/|url-status=dead}}</ref><ref name="db" /> — menedžer in profesor. Predsednik Nacionalne mediagrupe in Ruske nogometne zveze (RFS). * [[Aleksander Halifman|Aleksander Valerjevič Halifman]] (1981&ndash;1983)<ref name="db" /> — mednarodni šahovski velemojster, nekdanji [[svetovni šahovski prvak]] [[Svetovna šahovska federacija|FIDE]]. * [[Viktor Vladimirovič Haritonov]] (????&ndash;1956)<ref name=har/><ref name="db" /> — igralec, režiser. * [[Leonid Vladimirovič Haritonov]]<ref name=har/><ref name="nodb" /> — igralec. * [[Asja Iljinična Šavinska]] (1995&ndash;1997)<ref name="db" /> — igralka. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * {{official website|http://www.239.ru}} {{ikona ru}} {{škrbina o izobraževanju}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Sankt Peterburgu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1918]] {{normativna kontrola}} 44nqg3t4knotw8ip92h3ver2zczhruq Calakmul 0 365374 6752870 6530216 2026-09-19T16:09:47Z Ljuba24b 92351 /* Lokacija */ np 6752870 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predkolumbovsko najdišče |name =Calakmul |image = Calakmul2.jpg |image size = 250px |alt = |caption = Temple I, Calakmul Biosphere |pushpin_map = Mesoamerica |map= |latd =18 | latm =6 | lats =19.41 | latNS = N |longd=89 | longm=48 | longs =38.98 | longEW = W |map_caption = |mapsize = |country = {{flag|Mehika}} |region=[[Campeche]] |municipality= |other_names= Kalakmul |nearest_town = |culture = [[Maji]] |first_occupied = |period = Srednja Predklasika do pozna Klasika |conquered_by= |abandoned = |responsible_body = |restored_by = |date_restored = |dates_excavated = |archaeological_bodies= |notable_archaeologists = |architectural_styles= |number_of_temples= |number_of_monuments= |inscriptions= | designation1 = WHS | designation1_offname = Majevsko mesto Calakmul, Campeche | designation1_date = 2002 <small>(26. zasedanje)</small> | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/1061 1061] | designation1_criteria = i, ii, iii, iv | designation1_type = Kulturni | designation1_free1name = Država | designation1_free1value = {{MEX}} | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Calakmul''' je [[Arheologija|arheološko]] najdišče, ki leži globoko v tropskem gozdu v [[Biosferni rezervat Calakmul|biosfernem rezervatu Calakmul]] v pokrajini Tierras Bajas v južni [[Mehika|Mehiki]] (polotok [[Jukatan (polotok)|Jukatan]]), 35 km oddaljeno od gvatemalske meje. Bil je pomembna naselbinska lokacija [[Maji|Majev]], ki je več kot dvanajst stoletij igralo ključno vlogo v zgodovini tega območja. Njegove zgradbe in značilna celovita postavitev je izredno dobro ohranjena in daje živo sliko življenja v starodavnem majevskem središču. Calakmul je bil sedež ''kraljestva Kače''.<ref>1491: New Revelations of the Americas Before Columbus by Charles C. Mann 2005</ref> Ocenjujejo, da je imel na višku okoli 50.000 prebivalcev in upravljal več krajev tudi v oddaljenosti 150 km. V arheološkem parku je 6750 starodavnih objektov, s piramido visoko preko 45 m, ki sodi med največje majevske zgradbe. Velikost osrednje monumentalne arhitekture je približno 2 km², celoten kompleks pa obsega okoli 20 km². V [[Mezoamerika|mezoameriškem]] obdobju Klasike je bil Calakmul velik rival [[Tikal]]u, ki leži južneje že v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Ponovno ga je iz zraka odkril [[biolog]] Cyrus L. Lundell iz ''Mexican Exploitation Chicle Company'' 29. decembra 1931. Odkritje je prijavil Sylvanus G. Morley iz Instituta Carnegie v Chichen Itzi v marcu 1932. Resno se je ''projekt Calakmul'' začel leta 1993, do tedaj ni bilo praktično nobenih pomembnih človekovih posegov na lokaciji zadnjih petsto let. Calakmul preučujejo, ohranjajo in restavrirajo v skladu z enotno in integrirano politiko. Arheološko najdišče je bilo zaščiteno z zveznim zakonom o spomenikih in arheoloških, umetniških in zgodovinskih conah iz leta 1972. Nacionalni inštitut za antropologijo in zgodovino (INAH), ki je agencija Nacionalnega sveta za kulturo in umetnost (CONACULTA) in Ministrstvo za javno izobraževanje (SEP) so odgovorni za upravljanje arheološkega najdišča in delajo preko svojega regionalnega urada v [[Campeche (mesto)|Campecheju]]. [[Biosferni rezervat]] je bil ustanovljen leta 1989 in je največji te vrste v južni Mehiki. Leta 1993 je bil rezervat priznan v okviru [[UNESCO]]-vega programa ''Man and the Biosphere'' (MAB) in obsega 723.185 ha, od tega arheološko najdišče 3000 ha. Za upravljanje rezervata so odgovorni Ministrstvo za okolje in naravne vire (SEMARNAT), Nacionalni inštitut za ekologijo (INE) s poudarkom na prosto živečih živalih in v sodelovanju z vlado zvezne države [[Campeche]], občino Calakmul in Ministrstvom za socialni razvoj (SEDESOL). == Lokacija == Calakmul se nahaja v zvezni državi Campeche v jugovzhodni Mehiki, približno 25 km severno od meje z Gvatemalo in 38 km severno od ruševin mesta [[El Mirador]]. Ruševine El Tintal so oddaljene 68 km jugozahodno od Calakmula in je bil povezan tako z El Miradorom kot s Calakmulom z nasipom (cesto). Od sodobnega mesta Oxpemul je Calakmul oddaljen 20 km. Mesto se nahaja na okrog 35 metrov visoki vzpetini nad velikim sezonskim [[močvirje]]m, znanim kot ''El Laberinto bajo''. Močvirje meri približno 34 krat 8 km in je pomemben vir vode. Močvirje je bilo z mestom povezano s sofisticiranim sistemom nadzora, vključno z naravnimi in umetnimi jarki in kanali, ki so obkrožali 22 km² veliko območje notranjega dela mesta Calakmul. Na začetku 21. stoletja je bilo območje okoli Calakmula prekrito z gostim [[Deževni gozd|deževnim gozdom]]. == Prebivalstvo in obseg == [[Slika:Calacmul.png|thumb|right|Hieroglifski znak Calakmula]] Na vrhuncu v poznem klasičnem obdobju ocenjujejo, da je tukaj živelo okoli 50.000 prebivalcev na površini več kot 70 km². Mesto je bilo prestolnica velike regionalne države s površino okoli 13.000 km². Gostota prebivalstva je bila izračunana na 1000 preb./km² v jedru mesta in 420 preb/km² na obrobju (površina 122 km²). Calakmul je bil resnično urbano [[mesto]]. Jedro Calakmula je bilo znano že v antičnih časih kot ''Ox Te' Tuun'' (Mesto treh kamnov), za kar bi lahko bil vzrok tristrana piramidna struktura št. 2.<ref name="Braswell&c05p171">Braswell et al 2005</ref> Kraljestvo Calakmul je obsegalo še 20 sekundarnih centrov, med katerimi so bila velika mesta kot so La Muñeca, Naachtun, Sasilha, Oxpemul in Uxul. Celotna populacija teh centrov je bila ocenjena na 200.000 prebivalcev. Kraljestvo je imelo tudi veliko število terciarnih in kvartarnih mest, večinoma dokaj majhnih (skupina hiš razporejenih okrog dvorišč), pa tudi več podeželskih naselij, ki so se nahajala na grebenih vzdolž robov močirja Bajos in so imela [[Tempelj|templje]], palače in [[Stela|stele]]. Skupno podeželsko prebivalstvo kraljestva so ocenili na 1,5 milijona ljudi. Celotna populacija kraljestva Calakmula, ki je živela na 13.000 km² je ocenjena na 1,75 milijona ljudi v poznem klasičnem obdobju.<ref name="Braswell&c05p171">Braswell et al 2005</ref> == Znani kralji == [[Slika:Stele51CalakmulMuseum.JPG|thumb|right|Stela 51, datirana v leto 731, upodablja Yuknoom Took' K'awiil.<ref>Martin & Grube 2000 p.113.</ref>]] Kralji Calakmula so bili znani kot k'uhul kan ajawob (Bogovi kraljestva kače). Spodnji seznam ni popoln. Vsi datumi so našega štetja. {|class="wikitable" ! Ime (ali vzdevek)<ref>Martin & Grube 2000 pp.102-115. Sharer & Traxler 2006, pp.360-361.</ref>!!obdobje !!Alternativno ime |- |Yuknoom Ch'een I | ? | &ndash; |- | Tuun K'ab' Hix | -520-546+ | Cu Ix, Ku Ix |- | Nebeška priča | -561-572+ | &ndash; |- | Yax Yopaat | 572-579 | Axewielder prvi |- | Zvita kača | 579-611+ | &ndash; |- | Yuknoom Ti' Chan | –619+ | Chan |- | Tajoom Uk'ab K'ahk' | 622-630 | Ta Batz' |- | Yuknoom vodja | 630-636 | Cauac vodja |- | Yuknoom veliki|Yuknoom Ch'een II | 636–686 | Yuknom Ch'en, Yuknoom veliki |- | Yuknoom Yich'aak K'ahk' | 686–''c''. 695 | Jaguar Paw Smoke, Jaguarjeva šapa |- | Razpoka zemlje | ''c''. 695+ | &ndash; |- | Yuknoom Took' K'awiil | -702–731+ | vladar 5, vladar 6, vladar 7 |- | Wamaw K'awiil | ''c''. 736 | &ndash; |- | Calakmul vladar Y|vladar Y | ''c''. 741 | vladar 8, B'olon K'awiil I |- | Velika kača | ''c''. 751 | vladar 8, vladar Z |- | Bolon K'awiil II|B'olon K'awiil | -771-''c''. 789+ | vladar 9, B'olon K'awiil II |- | Chan Pet | ''c''. 849 | &ndash; |- | Aj Took' | ''c''. 909 | &ndash; |} == Zgodovina == Calakmul ima dolgo zgodovino naseljevanja, izkopavanja pa so razkrila dokaze od srednjega predklasičnega obdobja vse do poznega. Omrežje nasipov (cest) je povezovalo Calakmul z mesti [[El Mirador]], Nakbe in El Tintal, kar kaže na močne politične povezave teh štirih mest, ki so se morda začele v predklasični dobi, ko sta bila tako Calakmul kot El Mirador pomembni mesti in se nadaljevala v klasičnem obdobju, ko je bil Calakmul sam najmočnejše mesto v regiji. Calakmul je bil vodilna majevska sila na velikem področju severnega regije Peten, ki si ga danes delita Mehika in Gvatemala. Na tem področju so našli ostanke naselij iz srednje predklasične dobe Mezoamerike (900 -300 pr. n. št.). Nedavno je bila odkrita 12 m visoka "zgradba št. 2." iz okoli leta 400 - 200 pr. n. št. Do tedaj so verjeli, da je bil Nakbé (Gvatemala) edino veliko središče majevske kulture v tem času. Calakmul je bil sedež [[Entiteta|entitete]], ki jo sodobni zgodovinarji imenujejo ''Kraljestvo Kače''<ref>Charles C. Mann, ''[http://en.wikipedia.org/wiki/1491:_New_Revelations_of_the_Americas_Before_Columbus 1491: New Revelations of the Americas Before Columbus]'', 2005.</ref> oziroma ''Kačje kraljestvo''. To kraljestvo je obstajalo največji del klasičnega majevskega obdobja. Kasneje med letoma 542 - 695je bil Calakmul v stalnem rivalstvu z velikim južnim mestom [[Tikal]], tako da so mnogi politični dogodki iz te dobe vezane na borbo med tema dvema majevskima supersilama. Do 10. stoletja se je središče majevske kulture počasi premikalo proti severu, ko so nastala pomembna središča [[Palenque]], [[Uxmal]] in končno [[Chichén Itzá]]. Calakmul je bil dokončno zapuščen. V 16. stoletju je Alonso de Ávila, ki je leta 1530 raziskoval to področje, našel majhno skupino ljudstva Cehaches, potomcev prebivalcev nekoč slavnega mesta. == Arheološko najdišče == O Calakmulu je Cyrus Lundell, ameriški botanik, ki je bil v službi neke družbe, ki je pridobivala ''[[čikle]]'' (naravna surovina za izdelavo [[žvečilni gumi|žvečilnega gumija]]), prvič poročal leta 1931. Leto kasneje je bil o najdbi več kot 60 stel obveščen Sylvanus Morley. Morley je obiskal ruševine sam v imenu Carnegie Institution iz Washingtona v letu 1932, kasnejše odprave v letih 1933, 1934 in 1938 pa je vodil njegov sodelavec Karl Ruppert. V 30. letih 20. st. so raziskovalci preslikali (mapirali) mestno jedro in posneli 103 stele. Preiskave so ustavili leta 1938, nakar so se arheologi vrnili šele leta 1982, ko je William J. Folan vodil projekt v imenu Universidad Autónoma de Campeche, ki je delala v Calakmulu do leta 1994. Calakmul je zdaj predmet obsežnega projekta Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH) pod vodstvom Ramóna Carrasca.<ref name="MartinGrube00p107">Martin & Grube 2000</ref> Jedro Calakmula pokriva površino približno 2 km² in vsebuje ostanke približno 1000 objektov. Izven jedra na obrobju, ki zaseda okoli 20 km² so manjši stanovanjski objekti, arheologi so našli približno 6250 objektov. Za gradnjo so uporabljali mehak [[apnenec]], zato je prišlo do hude [[Erozija|erozije]] ostankov.<ref name="SharerTraxler06p356">Sharer and Traxler 2006</ref> Mesto Calakmul je bilo zgrajeno v obliki koncentričnih polj in se ga lahko razdeli na cone, ki se širijo navzven iz centra mesta. Notranja cona zajema območje okoli 1,75 km². Tukaj so večinoma monumentalne zgradbe in vsebuje 975 objektov, od tega okoli jih ima 300 zgrajene obokane kamnite zidove. Približno 92 objektov so velike piramide, razporejene po trgov in dvorišč. Na severni strani je mesto omejeno s 6 metrov visokim zidom, kjer je bil tudi nadzorovan dostop.<ref name="Folan&c95Ap314">Folan et al 1995a</ref> Mnogi objekti so bili zgrajeni ob robu barja ''El Laberinto'' zahodno od središča mesta, med njimi tudi visoke in javne zgradbe. Območje med stanovanjskimi objekti je bilo uporabljeno za vrtnarstvo. == Zgradbe == '''Zgradba št. 1''' (tudi I.) je 50 metrov visoka piramida vzhodno od središča mesta. Številne stele je postavil Yuknoom Took' K'awiil v letu 731. Ker je bila zgrajena na griču, se zdi zgradba št. 1. višja od št. 2. '''Zgradba št. 2''' (ali II.) je ogromen piramidast tempelj, eden največjih majevskih na svetu. Njena baza meri 120 m² in je več kot 45 m visoka. Podobno kot pri številnih templjih v mezoameriškem kulturnem prostoru, je bil tudi ta nadgrajen na že obstoječem templju, da bi povečali njegovo velikost. Jedro stavbe (Zgradba št. 2a) je tristrana piramida zgrajena v poznem predklasičnem obdobju, pri čemer ta starodavna stavba še vedno tvori najvišjo točko piramide. V zgodnjem klasičnem obdobju je bil zgrajen ogromen podaljšek na sprednji strani piramide, ki zajema prejšnje stavbe na severni strani. Tri nova svetišča so bile zgrajene na podlagi tega podaljšanja (Zgradba št. 2B, 2C in 2D), vsako od teh svetišč je imelo svoje dostopno stopnišče. Zgradba št. 2B je bila osrednje svetišče, 2C je bil na vzhodu in 2D na zahodu. [[Fasada]] je imela šest velikih mask, ki so stale med temi stopnicami, tri razporejene navpično na vsaki strani osrednjega stopnišča. Zgradba št. 2 je podobnega datum nastanka, velikosti in zasnove kot El Tigre piramida v El Miradorju. Pozneje v 8. stoletju so ob vznožju fasade vsaki od teh postavili stele. Fasada zgradbe št. 2B je imela fasado pokrito z veliko masko. Kasneje so bile začete tudi druge fasade, vendar niso bile nikoli končane. V poznem klasičnem obdobju je bilo zgrajenih devet sob palače na vrhu piramide, ki podpirajo obok strehe, ki je imel pobarvano dekoracijo štukature iz basreliefa. Sobe so razporejene v tri skupine po tri, vsaka soba je nameščena zadaj za predhodno. Celotna poznoklasična palača meri 19,4 krat 12 metrov. Sprednji dve vrsti sob so uporabljali za pripravo hrane, saj so v njih našli [[Dimnik|dimnike]] in [[žrmlje]]. Soba 7 je bila parna kopel. Ostale zgradbe so arheologi razdeli še v skupine 3 do 8 in znotraj teh še v podskupine. == Stele, murali, keramika == Calakmul je po ostankih najbogatejše odkrito majevsko nahajališče. Poleg zgradb so našli še 117 stel, kar je največ v regiji. Največkrat stojijo v parih in predstavljajo vladarje in njihove žene. Ker so stele iz apnenca so se [[Relief|reliefi]] na njih slabše ohranili. Odkrili so tudi številne [[Freska|freske]], ki pa ne predstavljajo dejavnosti elite ampak prikazujejo prizore ljudi, ki pripravljajo ali uporabljajo izdelke kot so ''atole'', ''tamales'' ali tobak kot mazilo, tekstil in igle. Freske vsebujejo tudi pismenke, ki opisujejo dogajanje. Še en zanimiv vir so ostanki [[Keramika|keramike]]. === Tlakovane poti === [[Slika:061 Kabah (17).JPG|thumb|right|250px|Slavolok na poti Calakmul - [[Kabah]]]] Osem tlakovanih poti (nasipov) je bilo zgrajenih okoli Calakmula. Dve od teh sta bili locirani, tri so bile vidni na terenu in še tri so našli z daljinskim zaznavanjem. Oštevilčili so jih od 1 do 7. Mreža poti ni povezala le Calakmula z lokalnimi satelitskih mesti ampak tudi z bolj oddaljenimi zavezniki in tekmeci, kot so velika mesta El Mirador, El Tintal in Nakbe. Te poti, ki prečkajo močvirna zemljišča so nasuli in jih podprli z gosto vegetacijo. '''Pot št. 1''' je dolga 450 metrov in je ravna in polnjena s kamenjem. Nahaja se urbanem območju v središču mesta. Prvič so jo mapirali leta 1930 - Carnegie Institution of Washington. '''Pot št. 2''' je 70 metrov dolga. Je v središču mesta. Zgrajena je iz zbite zemlje. Ta nasip so verjetno izdelali za prevoz kamna iz kamnoloma za potrebe gradnje konstrukcije 1 in 3. '''Pot št. 3''' je dolga razteza 8 km in teče na severovzhod. Odkrita je bila leta 1982. '''Pot št. 4''' je dolga 24 km in poteka jugovzhodno od središča mesta. Odkrita je bila leta 1982. '''Pot št. 5''' teče zahodno od glavnega vodnjaka, čez močvirje El Laberinto in je dolga 16 km. Poteka proti kraju Sasilhá. '''Pot št. 6''' teče jugozahodno čez močvirje El Laberinto in povezuje Calakmul z El Miradorjem v dolžini 38,25 km in El Tintalom dodatnih 30 km. '''Pot št. 7''' se nahaja južno od poti št. 6. Je najmanj 5,1 km dolga in poteka čez močvirje El Laberinto. '''Pot št. 8''' je na zahodni strani močvirja in ni videti, da bi prečila mesto. == Nadzor nad vodo == [[Slika:057 Calakmul (15).JPG|thumb|right|250px|Aguada je jezerce, kjer se zaradi nepropustnih tal nabere voda]] Mesto je imelo široko mrežo kanalov in rezervoarjev za vodo. Našli so pet glavnih rezervoarjev, največji primerek meri 242 krat 212 metrov. Ta rezervoar se napolni z majhno sezonsko reko v deževnem obdobju in ima še dovolj vode, da so ga arheologi uporabljali v času raziskovanj. Trinajst rezervoarjev so našli pri Calakmulu. Skupna zmogljivost vseh rezervoarjev je bila ocenjena na več kot 200.000.000 litrov. Ta količina vode, ki bi lahko zadostovala za oskrbo 50.000 do 100.000 ljudi a o tem ni dokazov, verjetno pa so bili rezervoarji uporabljeni tudi za namakanje pridelkov. == Biosferni rezervat == {{glavni|Biosferni rezervat Calakmul}} Rezervat je bil ustanovljen leta 1989 kot velik eksperiment za ekološko zaščito. Leta 1993 je bila zgrajena asfaltirana [[cesta]] za lažji dostop do več arheoloških najdišč. V rezervatu obstaja skoraj 7000 lokacij iz predklasičnega in klasičnega obdobja. [[Rastlinstvo]] in [[živalstvo]] je tropsko in je presenetljivo raznoliko. V Calakmulu živi 86 vrst sesalcev - tudi pet od šestih mačk, ki živijo v Mehiki (jaguar, puma, ozelot, ''Felis tigrina'' (vrsta tigra), mravljinčar, različne opice, tapir, krokodil in drugi). Prav tako je dom okoli 282 vrst ptic, 50 vrst plazilcev, 400 vrst metuljev in 73 vrst divjih orhidej. == Viri in sklici == {{sklici}} * [http://whc.unesco.org/en/list/1061 Unescova svetovna dediščina] * Mexico, Lonely Planet, 2008, str.831-837 * {{navedi knjigo |author=Šprajc, Ivan |year=2009 |title=Izgubljena mesta |publisher=Ljubljana : Modrijan |isbn=978-961-241-331-6 |cobiss=245189632 |pages=}} == Zunanje povezave == {{commons category|Calakmul}} * [http://www.theculturedtraveler.com/Parks/Archives/Calakmul.htm Narodni park Calakmul] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131202224357/http://www.theculturedtraveler.com/Parks/Archives/Calakmul.htm |date=2013-12-02 }} * [http://news.nationalgeographic.com/news/2002/09/0917_020919_pilas_2.html Maya Hieroglyphs Recount "Giant War"] * [http://www.nature.org/ourinitiatives/regions/northamerica/mexico/placesweprotect/the-calakmul-biosphere-reserve.xml Bosferni rezervat] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131203025243/http://www.nature.org/ourinitiatives/regions/northamerica/mexico/placesweprotect/the-calakmul-biosphere-reserve.xml |date=2013-12-03 }} * [http://www.cd-cc.si/sl/humanizem/znani-in-neznani-maji-novo-arheolosko-odkritje-v-osrcju-polotoka-jukatan-3881/ Znani in neznani Maji] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131213103339/http://www.cd-cc.si/sl/humanizem/znani-in-neznani-maji-novo-arheolosko-odkritje-v-osrcju-polotoka-jukatan-3881/ |date=2013-12-13 }} [[Kategorija:Mesta v Mehiki]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Mehiki]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Mehiki]] {{normativna kontrola}} dnbn50pgj4rkhju7vtq82qk05xjz5qg Slovenska moška odbojkarska reprezentanca 0 368780 6752986 6731961 2026-09-20T07:02:26Z ~2026-50682-73 266042 osnovno 6752986 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Odbojkarska reprezentanca | name = Slovenija | image = Skupinska fotografija (52277075684).jpg | size = 350px | nickname = | federation = Odbojkarska zveza Slovenije | confederation = CEV | coach = {{flagicon|Italy}} [[Fabio Soli]] | Regional name = [[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]] | World Champs apps = 3 (2018, 2022, 2025) | World Champs first = | Regional cup apps = 9 | Regional cup first = v [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]] | Regional cup best = 2. mesto (2015, 2019, 2021), 3. mesto (2023) | website = [http://www.odbojka.si www.odbojka.si] | pattern_la1 = _SVN22vb1 | pattern_b1 = _SVN22vb1 | pattern_ra1 = _SVN22vb1 | pattern_s1 = | leftarm1 = 019AE2 | body1 = 019AE2 | rightarm1 = 019AE2 | shorts1 = 007CD4 | pattern_la2 = _SVN22vb2 | pattern_b2 = _SVN22vb2 | pattern_ra2 = _SVN22vb2 | pattern_s2 = | leftarm2 = 92D393 | body2 = 92D393 | rightarm2 = 92D393 | shorts2 = 019AE2 | current = |FIVB ranking=6. mesto (september 2026)|World Champs best=4. mesto (2022)|Olympic apps=1|Olympic best=5. mesto (2024)}} {{MedalBox|title=Mednarodne medalje|sport=Moški [[odbojka]]|country={{ih|SLO}}|medals= {{MedalCompetition|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Evropsko prvenstvo]]}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|Italija/Bolgarija 2015 ]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|Francija/Belgija/Slovenija/Nizozemska 2019]]|Odbojka}} {{Medal|Silver|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|Poljska/Češka/Estonija/Finska 2021]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2023|Italija/Bolgarija/Severna Makedonija/Izrael 2023]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Evropska odbojkarska liga|Evropska liga]]}} {{Medal|Gold|[[Evropsko odbojkarska liga 2015|Poljska 2015]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2014|2014]]|Odbojka}} {{Medal|Bronze|[[Evropsko odbojkarska liga 2011|Slovaška 2011]]|Odbojka}} {{MedalCompetition|[[Odbojkarska liga narodov|Liga narodov]]}} {{Medal|Bronze|[[Odbojkarska liga narodov 2026|Kitajska 2026]]|Odbojka}} }} '''Slovenska odbojkarska reprezentanca''' je selekcija Odbojkarske zveze Slovenije, ki zastopa Slovenijo na mednarodni ravni. Selektor reprezentance (2025) je [[Fabio Soli]], kapetan pa [[Tine Urnaut]]. Slovenska odbojkarska reprezentanca je najuspešnejša slovenska članska reprezentanca. Na ''evropskih prvenstvih'' je do sedaj osvojila 4 kolajne – tri srebrne (2015, 2019, 2021) in eno bronasto (2023). Na ''svetovnem prvenstvu'' je največji uspeh dosegla leta 2022, ko je zasedla 4. mesto. Leta 2024 so slovenski odbojkarji prvič nastopili na ''olimpijskih igrah'', kjer so prav tako dosegli visoko uvrstitev – 5. mesto. Reprezentanca uspešno nastopa tudi v ''Ligi narodov''. V tem tekmovanju so do sedaj osvojili 3. mesto (2026), trikrat pa 4. mesto (2021, 2024, 2025). Na ''odbojkarskih lestvicah'' se nahaja na zelo visokih mestih. Na svetovni lestvici trenutno zaseda 6. mesto, na evropski pa 5. mesto. == Zgodovina == Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je prvo uradno tekmo odigrala 24. aprila 1992, pod vodstvom trenerja Viktorja Krevsla. Slovenija je na evropskem prvenstvu prvič nastopila leta 2001. Takrat je osvojila 12. mesto. Na evropskem prvenstvu, ki je potekalo na [[Češka|Češkem]], so za Slovenijo igrali Davor Čebron, Dejan Fujs, Bogdan Kotnik, Samo Miklavc, Dragan Pezelj, Matija Pleško, Mišo Pušnik, Dragan Radovič, Rok Satler, Sebastjan Škorc, David Slatinšek in Tomislav Šmuc. === Evropsko prvenstvo 2015 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|evropskem prvenstvu v odbojki 2015]], ki sta ga takrat gostili [[Bolgarija]] in [[Italija]], je slovenska reprezentanca v postavi Alen Pajenk, Alen Šket, Mitja Gasparini, Dejan Vinčić, Jan Kozamernik, Jan Klobučar, Jani Kovačič, Danijel Koncilja, Miha Plot, Jan Pokeršnik, Gregor Ropret, Tine Urnaut, Klemen Čebulj in Uroš Pavlović osvojila srebrno medaljo. Gre za največji uspeh slovenske odbojke do takrat. Reprezentanco je na prvenstvu vodil Italijan [[Andrea Gianni|Andrea Giani]]. === Evropsko prvenstvo 2019 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|evropskem prvenstvu v odbojki 2019]], ki ga je takrat Slovenija gostila skupaj s Francijo, Belgijo in Nizozemsko, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal v [[Pariz|Parizu]], kjer je Slovenija izgubila proti Srbiji. Slovenci s srebrno medaljo postali edina evropska reprezentanca, ki je v štirih letih na evropskem prvenstvu osvojila dve kolajni. <ref>{{navedi splet |url=https://odbojka.si/index.php?st=50360776822 |title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate=16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS |archive-date=2022-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220816171514/https://odbojka.si/index.php?st=50360776822 |url-status=dead }}</ref> === Evropsko prvenstvo 2021 === Na [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|evropskem prvenstvu v odbojki 2021]], ki so takrat gostile Poljska, Češka, Estonija in Finska, je slovenska reprezentanca osvojila srebrno medaljo. Finale je potekal na Poljskem, kjer je Slovenija izgubila proti Italiji (2:3). <ref>{{navedi splet |url=https://odbojka.si/index.php?st=50360776822 |title=Slovenska moška odbojkarska reprezentanca |accessdate=16. 8. 2022 |date= |format= |work=OZS |archive-date=2022-08-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220816171514/https://odbojka.si/index.php?st=50360776822 |url-status=dead }}</ref> Slovensko reprezentanco je na evropskem prvenstvu vodil Italijan [[Alberto Giuliani]]. == Udeležbe na turnirjih == === Olimpijske igre === {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size: 90%;" !colspan="8"|[[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah|Statistika Slovenije za olimpijske igre]] ! rowspan="19" |<span style="visibility:hidden;color:transparent;">.</span> ! rowspan="2" |Opombe |- !Leto !Krog !Mesto !style="width: 30px;"|{{tooltip|T|Tekme}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|Z|Zmage}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|P|Porazi}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|N+|Zmage nizi}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|N-|Porazi nizi}} |- |[[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 1964|1964]]-[[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 1992|1992]]||colspan="7" |''Slovenija je bila del [[Jugoslovanska moška odbojkarska reprezentanca|Jugoslavije]]''|| |- |{{flagicon|USA}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 1996|1996]] ||colspan="7" |''Ni se kvalificirala''||''izgubila kvalifikacije za [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1995|EP 1995]]'' |- |{{flagicon|AUS}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2000|2000]] ||colspan="7" |''Niso sodelovala''||rowspan=6| |- |{{flagicon|GRC}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2004|2004]] ||colspan="7" |''Ni se kvalificirala'' |- |{{flagicon|CHN}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2008|2008]] ||colspan="7" |''Niso sodelovala'' |- |{{flagicon|GBR}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2012|2012]] ||colspan="7" rowspan=3|''Ni se kvalificirala'' |- |{{flagicon|BRA}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2016|2016]] |- |{{flagicon|JPN}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2020|2020]] |- |{{flagicon|FRA}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2024|2024]] ||colspan="7"| 5.mesto|| |- |{{flagicon|USA}} [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|2028]] ||colspan="7"| || |} === Svetovno prvenstvo === {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size: 90%;" !colspan="8"|[[Svetovno prvenstvo v odbojki|Statistika Slovenije za Svetovna prvenstva]] ! rowspan="22" |<span style="visibility:hidden;color:transparent;">.</span> ! rowspan="2" |Opombe |- !Leto !Krog !Mesto !style="width: 30px;"|{{tooltip|T|Tekme}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|Z|Zmage}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|P|Porazi}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|N+|Zmage nizi}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|N-|Porazi nizi}} |- |[[Svetovno prvenstvo v odbojki 1949|1949]]-[[Svetovno prvenstvo v odbojki 1990|1990]]||colspan="7" |''Slovenija je bila del [[Jugoslovanska moška odbojkarska reprezentanca|Jugoslavije]]''|| |- |{{flagicon|GRC}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 1994|1994]] ||colspan="7" rowspan=6|''Ni se kvalificirala''||rowspan=7| |- |{{flagicon|JPN}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 1998|1998]] |- |{{flagicon|ARG}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2002|2002]] |- |{{flagicon|JPN}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2006|2006]] |- |{{flagicon|ITA}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2010|2010]] |- |{{flagicon|POL}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2014|2014]] |- |{{flagicon|ITA}}{{flagicon|BUL}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2018|2018]] ||II skupinski del|| 9-12<span style="font-size:85%">/24</span>||8||4||4||17||16 |- |{{flagicon|POL}}{{flagicon|SLO}} [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2022|2022]] ||Polfinale|| 4<span style="font-size:85%">/24</span>|| 7 || 4 || 3 || 15 || 11 ||'''''Gostitelj''''' |} === Evropsko prvenstvo === {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size: 90%;" !colspan="8"|[[Evropsko prvenstvo v odbojki|Statistika Slovenije za Evropska prvenstva]] ! rowspan="20" |<span style="visibility:hidden;color:transparent;">.</span> ! rowspan="2" |Opombe |- !Leto !Krog !Mesto !style="width: 30px;"|{{tooltip|T|Tekme}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|Z|Zmage}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|P|Porazi}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|N+|Zmage nizi}} !style="width: 30px;"|{{tooltip|N-|Porazi nizi}} |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 1948|1948]]-[[Evropsko prvenstvo v odbojki 1991|1991]]||colspan="7" |''Slovenija je bila del [[Jugoslovanska moška odbojkarska reprezentanca|Jugoslavije]]''|| |- |{{flagicon|FIN}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1993|1993]] ||colspan="7" rowspan=4|''Ni se kvalificirala''||rowspan=13| |- |{{flagicon|GRC}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1995|1995]] |- |{{flagicon|NED}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1997|1997]] |- |{{flagicon|AUT}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 1999|1999]] |- |{{flagicon|CZE}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2001|2001]] ||Skupinski del||11-12<span style="font-size:85%">/12</span>||5||0||5||3||15 |- |{{flagicon|DEU}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2003|2003]] ||colspan="7" rowspan=2|''Ni se kvalificirala'' |- |{{flagicon|ITA}}{{flagicon|SCG}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2005|2005]] |- |{{flagicon|RUS}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2007|2007]] ||Skupinski del||16<span style="font-size:85%">/16</span>||3||0||3||2||9 |- |{{flagicon|TUR}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2009|2009]] ||Skupinski del||15<span style="font-size:85%">/16</span>||3||0||3||1||9 |- |{{flagicon|AUT}}{{flagicon|CZE}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2011|2011]] ||Dodatni krog||9<span style="font-size:85%">/16</span>||4||2||2||9||8 |- |{{flagicon|DNK}}{{flagicon|POL}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2013|2013]] ||Skupinski del||13<span style="font-size:85%">/16</span>||3||1||2||5||7 |- bgcolor=DFDFDF |{{flagicon|BUL}}{{flagicon|ITA}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]] ||Finale||2<span style="font-size:85%">/16</span>||7||4||3||14||12 |- |{{flagicon|POL}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|2017]] ||Četrtfinale||8<span style="font-size:85%">/16</span>||5||2||3||6||9 |- bgcolor=DFDFDF |{{flagicon|BEL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|NED}}{{flagicon|SVN}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] ||Finale||2<span style="font-size:85%">/24</span>||9||6||3||20||13||'''''Gostitelj''''' |- bgcolor=DFDFDF |{{flagicon|POL}}{{flagicon|CZE}}{{flagicon|FIN}}{{flagicon|EST}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|2021]] ||Finale||2<span style="font-size:85%">/24</span>||9||6||3||21||11|| |-bgcolor=#CD7F32 |{{flagicon|ITA}}{{flagicon|BUL}}{{flagicon|MKD}}{{flagicon|ISR}} [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2023|2023]] |Polfinale||3<span style="font-size:85%">/24</span>||9||8||1||25||9|| ! |} '''Liga narodov''' * 3. mesto (2026) * 4. mesto (2021, 2024, 2025) * 7. mesto (2023) * 10. mesto (2022) == Reprezentanca == [[File: Trening slovenske reprezentance - 5. avgust 2022 (52268523512).jpg|thumb|Kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance [[Tine Urnaut]].]] '''Trenutna ekipa (2026)''' {| class="wikitable sortable" style="font-size:90%; text-align:center;" |- !Št. ! style="width:12em" |Ime in priimek ! style="width:14em" |Leto rojstva ! style="width:9em" |Višina !Igralno mesto ! style="width:19em" |Klub |- |{{sort|01|1}} | align="left" |{{sortname|Tonček|Štern}} | align="right" |1995 (30 let) |1,98 m |korektor | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|02|2}} | align="left" |{{sortname|Alen|Pajenk}} | align="right" |1986 (40 let) |2,03 m |srednji bloker | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|03|3}} | align="left" |{{sortname|Uroš|Planinšič}} | align="right" |1998 (28 let) |1,85 m |podajalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|04|4}} | align="left" |{{sortname|Jan|Kozamernik}} | align="right" |1995 (30 let) |2,04 m |srednji bloker | align="left" |{{flagicon|JPN}} Tokyo Great Bears |- |{{sort|05|5}} | align="left" |Ožbi Slatinšek | align="right" |2010 (15 let) |1,88 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Ok fužinar|OK Fužinar]] |- |{{sort|07|7}} | align="left" |Luka Marovt | align="right" |2005 (21 let) |1,95 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|08|8}} | align="left" |Rok Bračko | align="right" |2004 (22 let) |1,92 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|10|10}} | align="left" |{{sortname|Sašo|Štalekar}} | align="right" |1996 (30 let) |2,14 m |srednji bloker | align="left" |{{flagicon|ROU}} CS Arcada Galați |- |{{sort|11|11}} | align="left" |Valentin Predan | align="right" |2009 (16 let) |1,85 m |podajalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Ok i-vent maribor|OK i-Vent Maribor]] |- |{{sort|12|12}} | align="left" |Grega Okroglič | align="right" |2004 (21 let) |1,78 m |prosti igralec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|13|13}} | align="left" |Jani Kovačič | align="right" |1992 (34 let) |1,86 m |prosti igralec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|14|14}} | align="left" |{{sortname|Žiga|Štern}} | align="right" |1994 (32 let) |1,93 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|RUS}} Yenisey Krasnoyarsk |- |{{sort|15|15}} | align="left" |Tevž Slatinšek | align="right" |2008 (18 let) |1,90 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[Ok fužinar|OK Fužinar]] |- |{{sort|16|16}} | align="left" |{{sortname|Gregor|Ropret}} | align="right" |1989 (37 let) |1,92 m |podajalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|17|17}} | align="left" |{{sortname|Tine|Urnaut}} (kapetan) | align="right" |1988 (37 let) |2,00 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |{{sort|19|19}} | align="left" |{{sortname|Rok|Možič}} | align="right" |2002 (24 let) |2,00 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|ITA}} [[BluVolley Verona|Verona Volley]] |- |{{sort|20|20}} | align="left" |Nik Mujanović | align="right" |2004 (21 let) |2,04 m |korektor / sprejemalec | align="left" |{{flagicon|ITA}} Valsa Group Modena |- |{{sort|22|22}} | align="left" |{{sortname|Janž Janez|Kržič}} | align="right" |2003 (23 let) |2,02 m |srednji bloker | align="left" |{{flagicon|FRA}} [[OK Maribor|Paris Volley]] |- |{{sort|23|23}} | align="left" |Jošt Kržič | align="right" |2005 (20 let) |1,96 m |srednji bloker | align="left" |{{flagicon|SLO}} [[ACH Volley]] |- |24 | align="left" |Nejc Najdič | align="right" |2006 (20 let) |1,98 m |podajalec | align="left" |{{flagicon|FRA}} Nice Volley-Ball |- |25 | align="left" |Klemen Šen | align="right" |2002 (24 let) |1,92 m |sprejemalec | align="left" |{{flagicon|ITA}} Domotek Reggio Calabria |- |27 | align="left" |Nik Legen | align="right" |2005 (20 let) |2,02 m |srednji bloker | align="left" |{{flagicon|SLO}} Alpacem Kanal |} ==Selektorji== {| class="wikitable" cellpadding="3" style="text-align: center;" |- !Selektor<ref>{{navedi splet |access-date=13. julij 2022 |title=Selektorji moške reprezentance |url=https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |website=odbojka.si |publisher=Odbojkarska zveza Slovenije |language=sl |archive-date=2022-07-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220713101357/https://www.odbojka.si/index.php?st=7142995161 |url-status=dead }}</ref> !style="width: 30px;"|{{tooltip|D|Državljanstvo}} !style="width: 30px;"|od !style="width: 30px;"|do !Največji uspehi |- |Viktor Krevsel |{{flagicon|SVN}} |colspan="2"|1992 | |- |Luka Lobnik |{{flagicon|SVN}} |colspan="2"|1992 | |- |Viktor Krevsel |{{flagicon|SVN}} |1993 |1996 | |- |Vladimir Janković |{{flagicon|CRO}} |1996 |1997 | |- |Gregor Hribar |{{flagicon|SVN}} |1997 |2005 | |- |Iztok Kšela |{{flagicon|SVN}} |2005 |2008 | |- |Gregor Hribar |{{flagicon|SVN}} |2008 |2010 | |- |Veselin Vuković |{{flagicon|MNE}} |2010 |2012 | |- |Luka Slabe |{{flagicon|SVN}} |2012 |2015 | |- |[[Andrea Giani]] |{{flagicon|ITA}} |2015 |2016 |<small> [[Slika:Silver medal europe.svg|16 px]] [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|EP 2015]]</small> |- |[[Slobodan Kovač]] |{{flagicon|SRB}} |2017 |2018 |<small> [[Slika:Silver medal europe.svg|16 px]] [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|EP 2019]]</small> |- |[[Alberto Giuliani]] |{{flagicon|ITA}} |2019 |2021 |<small> [[Slika:Silver medal europe.svg|16 px]] [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2021|EP 2021]]</small> |- |[[Mark Lebedew]] |{{flagicon|AUS}} |colspan="2"|2022 | |- |[[Gheorghe Crețu]] |{{flagicon|ROU}} |2022 |2024 |<small> [[Slika:Bronze medal europe.svg|16 px]] [[Evropsko prvenstvo v odbojki 2023|EP 2023]]</small> |- |[[Fabio Soli]] |{{flagicon|ITA}} |2025 | | |} ==Reference== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Category:Slovenia men's national volleyball team}} *[http://www.odbojka.si Uradna spletna stran] {{sl icon}} *[http://www.fivb.org/EN/FIVB/Federation.asp?NF=SLO FIVB profile] *[https://volleybox.net/slovenia-t532 Odbojkarska baza podatkov Volleybox] [[Kategorija:Odbojka v Sloveniji]] [[Kategorija:Športne reprezentance Slovenije|Odbojka]] [[Kategorija:Bloudkovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] {{Šport v Sloveniji}} {{Slovenija}} {{Normativna kontrola}} pcnhhrzqn86uk0q1cpdpho9gdkydx4s Rosvita Pesek 0 369915 6752861 6533906 2026-09-19T15:28:26Z MaksiKavsek 244409 /* Poklicno in pisateljsko delo */ dp 6752861 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer | name = Rosvita Pesek | image = <!-- WD --> | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = | death_place = | occupation = <!-- WD --> | spouse = | genre = | movement = | notableworks = Osamosvojitvena vlada: kako so gradili državo; <br>Pučnik | influences = | influenced = | website = | footnotes = |image_size=220px}} '''Rosvita Pesek''', slovenska [[novinar]]ka, [[Televizija|TV]] voditeljica in [[zgodovinar]]ka, * [[22. april]] [[1965]], [[Maribor]]. Trenutno je ena od voditeljev večerne informativne oddaje [[Odmevi]] na TV Slovenija. == Izobrazba == Rosvita Pesek je na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] leta 1999 postala [[Magister|magistrica]] znanosti,<ref>{{navedi knjigo |author=Rosvita, Pesek |year=1999 |title=Nevtralnost kot preživela oblika mednarodnega statusa? : magistrsko delo |publisher=Ljubljana : [R. Pesek] |isbn= |cobiss=19438429 |pages=}}</ref> leta 2006 pa je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] iste univerze pod mentorstvom zgodovinarja [[Božo Repe|Boža Repeta]] zagovarjala [[Doktorat|doktorsko]] disertacijo s področja [[Zgodovina|zgodovine]] ''Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije (1989–1992)''.<ref>{{navedi knjigo |author=Pesek, Rosvita |year=2006 |title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije : (1989-1992) : doktorska disertacija|publisher=Ljubljana : [R. Pesek] |isbn= |cobiss=227506176 |pages=}}</ref> Obe deli sta bili osnova za njene nadaljnje knjige in monografije. === Zasebno življenje === S [[Tadej Omerzel|Tadejem Omerzelom]] ima sina Filipa.<ref>{{Navedi splet|title=Sin Filip Rosviti Pesek: Mat‘, dej ne seri|url=https://old.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/sin-filip-rosviti-pesek-mat-dej-ne-seri|website=old.slovenskenovice.si|date=2013-04-09|accessdate=2021-03-05|language=sl-si|first=A.|last=L}}</ref> Njen sedanji partner je zgodovinar in glasbenik [[Mitja Ferenc]]. == Poklicno in pisateljsko delo == Kariero diplomirane novinarke je začela konec 80. let 20. stoletja na [[Televizija Slovenija|Televiziji Slovenija]]. Pripravila in vodila je številne pogovorne oddaje, kot sta Žarišče in Omizje. Opravljala je tudi delo urednice aktualno-dokumentarnega programa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/slovenija/rosvita-pesek-za-golobica-sem-nezazelena-novinarka/245637 |title=Rosvita Pesek: Za Golobiča sem nezaželena novinarka |accessdate=24.2.2014 |date=6.12.2010 |format= |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Na osnovi raziskovalnega novinarskega dela je pripravila dokumentarne filme, kot so: Projekt osamosvojitev (1996), Roška, pripoved ulice (1998), Demo(s)kracija (2000), Kočevska Reka (1992), Jože Pučnik – Korak pred drugimi (2004), Lustracija (1998), in drugi. V [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeju novejše zgodovine]] je pripravila 6 razstav, ki se nanašajo na [[Slovenska pomlad|stranke slovenske pomladi]] in opozicijsko koalicijo [[Demos]]: * Demos. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 10. junij 2009. {{COBISS|ID=2732404}} * Dimitrij Rupel in SDZ. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 9. januar 2009. {{COBISS|ID=2731892}} * Dušan Plut in Zeleni Slovenije. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 10. junij 2009. {{COBISS|ID=2732148}} * France Tomšič in Jože Pučnik in SDZS. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 17. februar 2009. {{COBISS|ID=2731380}} * Lojze Peterle in SKD. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2. november 2009. {{COBISS|ID=2731636}} * Ivan Oman in SKZ. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine, 2008. {{COBISS|ID=2448756}} Zadnja leta je na TV Sloveniji ena izmed voditeljev z [[Viktor (nagrada)|viktorji]] večkrat nagrajene informativne oddaje [[Odmevi (TV oddaja)|Odmevi]]. V zvezi z njenim delom je RTV Slovenija prejela nekaj pritožb zaradi domnevno pristranskega poročanja,<ref>{{Navedi novice|url=http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/razocarani-nad-rosvito-pesek-maska-je-padla-je-pristransko-vodenje|title=Razočarani nad Rosvito Pesek: Maska je padla, to je pristransko vodenje|date=22. 11. 2017|work=Slovenske novice|accessdate=2. 4. 2018|language=sl|archive-date=2018-04-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20180403051719/http://old.slovenskenovice.si/novice/slovenija/razocarani-nad-rosvito-pesek-maska-je-padla-je-pristransko-vodenje|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.zurnal24.si/gledalci-rtvs-ocitajo-pristranskost-in-neuravnotezeno-porocanje-clanek-150486|title=Gledalci: RTVS očitajo pristranskost in neuravnoteženost |accessdate=26.2.2014 |date=7.3.2012 |format= |work=www.zurnal24.si }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/47420/tisti-ki-kritizirajo-moje-porocilo-ne-razumejo-funkcije-varuha/ |title=Tisti, ki kritizirajo moje poročilo, ne razumejo funkcije varuha. |accessdate=26.2.2014 |date=18.6.2009 |format= |work=Mladina d.d. }}</ref> kar pa novinarka zavrača.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/rosvita-pesek-pri-vodenju-odmevov-in-tudi-vseh-drugih-oddaj-je-prisotna-samocenzura/341441|title=Rosvita Pesek: Pri vodenju Odmevov in tudi vseh drugih oddaj je prisotna samocenzura|date=9. 7. 2014|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2. 4. 2018}}</ref> Leta 2026 jo je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] imenovala v svet [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]].<ref>{{Navedi splet |title=Vlada imenovala svoje predstavnike v svet Muzeja slovenske osamosvojitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-svoje-predstavnike-v-svet-muzeja-slovenske-osamosvojitve/794067 |access-date=2026-09-19 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Bibliografija == *{{navedi knjigo |author=Pesek, Rosvita |year=2007|title=Osamosvojitev Slovenije: ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država? |publisher=Ljubljana : Nova revija |isbn=978-961-6580-26-7 |cobiss=14616892 |pages=605}} *{{navedi knjigo |author=Pesek, Rosvita |year=2008|title=Skupščinski koraki k samostojni državi, Izbor iz dobesednih zapisov sej Skupščine Republike Slovenije, odločilnih za nastanek neodvisne države Slovenije v obdobju 1990-1991, s komentarjem |publisher=Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije |isbn=978-961-6777-00-1 |cobiss=243100672 |pages=484}} *{{navedi knjigo |author=Pesek, Rosvita |year=2012|title=Osamosvojitvena vlada : kako so gradili državo |publisher=Celovec : Mohorjeva |isbn=978-3-7086-0681-1 |cobiss=262999296 |pages=762}} *{{navedi knjigo |author=Pesek, Rosvita |year=2013|title=Pučnik|publisher=Celovec : Mohorjeva |isbn=978-3-7086-0753-5 |cobiss=269732864|pages=491}} *{{navedi knjigo |author=Pesek, Rosvita |year=2016|title=Bučar|publisher=Celovec : Mohorjeva |isbn=978-3-7086-0902-7|cobiss=285057024|pages=657}} == Sklici == {{sklici|1}} {{kategorija v Zbirki}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pesek, Rosvita}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Feministični WikiMaraton]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] dree7vwvd4ipxkw9pcw1ot9ev0pjsqh Aleš Jelenko 0 376034 6753033 5995181 2026-09-20T09:53:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753033 wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{refimprove}} {{Infopolje Oseba |name=| birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> |death_date=|death_place=| image = | caption = |education = magister managementa|home_town = Loče, [[Slovenske Konjice]]| known_for = | occupation = <!-- WD --> }} '''Aleš Jelenko''', [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[pisatelj]], [[urednik]] in [[fotograf]], * [[16. maj]] [[1986]], [[Celje]]. == Življenjepis == Jelenko je bil leta 1986 rojen v Celju, do svojega 26 leta je živel in ustvarjal v [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]], sedaj pa prebiva v [[Loče, Slovenske Konjice|Ločah]]. Leta 2011 je končal magisterij iz [[Management|managementa]] na [[Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije|Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije]]. Bil je predsednik lokalnega Mladega foruma in ZA, predsednik Društva za kulturo, šport in razvoj LOGICUM Slovenske Konjice, ustanovil in vodil je futsal klub FSK Konjice v Medobčinski ligi malega nogometa ter bil vodja ekipe Keblja U18 v državni [[futsal]] ligi, s katerim je osvojil končno 3. mesto. Najbolj prepoznaven pa je na [[Kultura|kulturnem]] področju, kjer se že dolga leta ukvarja s pisanjem poezije in proze ter fotografijo. Do sedaj je izdal šest pesniških zbirk, knjigo kratke proze, knjigo dramskih besedil za mladinska gledališča ter dve strokovni knjigi. Na literarnih natečajih dosega vidne uspehe. Je prejemnik evropske literarne nagrade ''[https://www.poesiadelnostrotempo.it/ritratti-buffoni-gallo-lotter/ Ritratti di poesia]'' in prejemnik [https://www.slovenskekonjice.si/objava/125117 Občinske Prešernove nagrade]. Svoja dela objavlja v vseh vidnejših literarnih revijah. Nekaj njegovih pesmi je prevedenih v grščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino in nemščino. Leta 2020 je v grščini izšla knjiga njegovih izbranih pesmi (z naslovom [https://ekdoseis.vakxikon.gr/shop/ekdoseis/vakxikon-poetry/chronopagida/ Časovna zanka]) pri založbi Vakxikon Publications. Je idejni vodja literarnega festivala ''Spirala'', ki se odvija v Slovenskih Konjicah in urednik istoimenske literarne revije, ki izhaja pod okriljem [[Splošna knjižnica Slovenske Konjice|Splošne knjižnice Slovenske Konjice]]. Od leta 2019 je urednik pri reviji za umetnost in dialog kultur ''[https://www.volosov-hram.si/provinca/ Provinca]''. == Knjige == === Poezija === *''Od poezije do sanj'' (samozaložba, 2006) {{COBISS|https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/229448192=}} *''Ko duša vidi'' (samozaložba, 2014) {{COBISS|https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/273023232=}} *''Kontejner'' (Volosov hram, 2016) {{cobiss|id=89174785}} * ''Prvinska govorica'' (Kulturni center Maribor, 2017) {{COBISS|ID: 92992513=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/92992513}} *''(Ne)obstoj'' (Volosov hram in JSKD, 2018) {{COBISS}} *''Paralelna vesolja'' (Mariborska literarna družba, 2021) === Proza === * ''Zgodbe iz podtalja:'' ''kratka proza'' (Volosov hram, 2020) {{COBISS}} === Dramatika === * ''Praznina: pet dramskih besedil za mladinska gledališča'' (Volosov hram, 2021) {{COBISS}} === Strokovne knjige === * ''Spopad z moralo: Razmišljanja o pomenu moralnih vrednot'' (Ekslibris, 2010) {{cobiss|id=250118912}} *''Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva'' (Kulturni center Maribor, 2019) {{COBISS|https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/96995841=}} === E-knjige === * ''Prvinska govorica,'' e-knjiga (Kulturni center Maribor, 2018) {{COBISS}} * ''Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva,'' e-knjiga (Kulturni center Maribor, 2020) {{COBISS}} * ''Zgodbe iz podtalja: kratka proza,'' e-knjiga (Volosov hram, 2021) {{COBISS}} * ''Gostota izrečenega: izbrane pesmi,'' e-knjiga (Mladinski center Dravinjske doline, 2021) {{COBISS}} === Prevodi === * ''Časovna zanka "Χρονοπαγίδα", knjiga izbranih pesmi v grščini'' (Vakxikon Publications "Εκδόσεις Βακχικόν", 2020)<ref>{{Navedi splet|url=https://ekdoseis.vakxikon.gr/shop/ekdoseis/vakxikon-poetry/chronopagida/|title=Vakxikon}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Literarne revije === * ''Literatura'' - slovenski mesečnik za književnost * ''Sodobnost'' - revija za književnost in kulturo * ''Poetikon'' - revija za poezijo in poetično * ''Idiot'' - literarna revija * ''Mentor'' - revija za literaturo in mentorstvo * ''Vpogled'' - revija za književnost in kulturo * ''Apokalipsa'' - revija za preboj v živo kulturo * ''Hotenja'' - literarna revija društva Šaleške doline * ''Zvon'' - najstarejša slovenska revija za literaturo, kulturo in družbo * ''Rast'' - revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja * ''Rukopisi'' - zbornik poezije in kratke proze mladih iz področja bivše Jugoslavije === Antologije === *''Antologija mlade Slovenske poezije / Anthology of young Slovenian poets'' (Grčija, Vakxikon Media Group, 2018)<ref>{{Navedi novice|url=https://www.youngpoets.eu/en/anthology-of-young-slovenian-poets/|title=Anthology of young Slovenian poets - Young Poets - Vakxikon.gr Media Group|date=2018-10-30|newspaper=Young Poets - Vakxikon.gr Media Group|accessdate=2018-11-22|language=en-US|archive-date=2018-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181123022504/https://www.youngpoets.eu/en/anthology-of-young-slovenian-poets/|url-status=dead}}</ref> {{COBISS|https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/296323328=}} *''Peace Lover'' - An international and bilingual Anthology of poems (Indija, Literary society od Amlor, 2018) *''Sončnice 2018'' - antologija avtorjev, ki so poslali zbirke na razpis za izvirno pesniško zbirko (Hiša poezije, 2018) {{COBISS|https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/296932608=}} *''Slišiš goreti sonce: Sončnice 2019'' - antologija avtorjev, ki so poslali zbirke na razpis za izvirno pesniško zbirko (Hiša poezije, 2019) {{COBISS|https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/302459648=}} == Uplesnjena in uglasbena poezija == === Uplesnjena poezija === * Rdeča pesem - Studio za svobodni ples (Urša Rupnik & co.), Festival mlade literature Urška 2015 (JSKD) * R.S. (*25.6.1991 - +1.5.2004) - Studio za svobodni ples (Kaja Teržan), Festival mlade literature Urška 2016 (JSKD) === Uglasbena poezija === * Rdeča pesem - ''Almira Rogina & Gimnazijski pevski zbor MISMOMI'', Festival mlade literature Urška 2015 (JSKD)<ref name="Urska2015">[http://www.jskd.si/literatura/natecaji_literatura/urska/urska_15/rezultati_2015.htm Festival mlade literature Urška 2015]. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.</ref> * Yes, I have. Io sono tu. Danke - ''Kavaret (Alina Hirtl),'' Festival mlade literature Urška 2016 (JSKD) * Fige - ''Glasbena skupina JUT,'' Mentorjev feferon 2017 (JSKD) == Priznanja in uspehi == === Literatura === * Finalist ''Festivala mlade literature Urška'' (JSKD - poezija, 2015 in 2016)<ref name="Urska2015"/> * Polfinalist (2015, 2021) in finalist (2017) ''Pesniškega turnirja'' (Založba Pivec - poezija)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zalozba-pivec.com/pesniski-turnir/cat/pesnishki-turnir-2015/|title=Pesniški turnir – Založba Pivec|accessdate=2016-12-21|website=www.zalozba-pivec.com|archive-date=2016-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161221234104/http://www.zalozba-pivec.com/pesniski-turnir/cat/pesnishki-turnir-2015/|url-status=dead}}</ref> *''Bronasta čipka'' za 3. mesto na tradicionalnem literarnem natečaju v okviru 9. klekljarskih dni v Žireh (KD Cvetke - poezija, 2015) * 1. mesto na Mednarodnem festivalu poezije in kratke zgodbe v Novem Sadu ''Duško Trifunović'' in ''Janoš Siveri'' (Scena svih kreativnih - poezija, 2015 in 2017) *''Mentorjev feferon'' za najboljšo protestno pesem ali družbeno satiro (JSKD - poezija, 2017)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.jskd.si/literatura/natecaji_literatura/feferon/2017/rezultati_feferon_17.htm|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|accessdate=2017-10-24|website=www.jskd.si}}</ref> *Zmagovalec Evropskega pesniškega natečaja ''Ritratti di poesia'' v Rimu (IntraEventi, 2018)<ref>{{Navedi novice|url=https://poesiadelnostrotempo.it/ritratti-buffoni-gallo-lotter/|title=Ritratti di Poesia 2018. La mattina {{!}} Poesie di Aleš Jelenko, Franco Buffoni, Carmen Gallo e Maddalena Lotter - Poesia del Nostro Tempo|date=2018-01-20|newspaper=Poesia del Nostro Tempo|accessdate=2018-11-22|language=it-IT}}</ref> *Prejemnik ''Občinske Prešernove nagrade'' za izredne dosežke na področju kulture v Slovenskih Konjicah (Splošna knjižnica Slovenske Konjice, 2018)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.slovenskekonjice.si/objava/125117|title=Čestitamo, prejemniki priznanj ob kulturnem prazniku! - slovenskekonjice.si|accessdate=2018-11-22|website=www.slovenskekonjice.si|last=E-občina|language=sl}}</ref> *3. mesto na tradicionalnem natečaju (''Mladika'' - poezija, 2019)<ref>{{Navedi splet|title=Utemeljitev natečaja|url=http://www.mladika.com/utemeljitev-natecaja/|website=Založba in spletna knjigarna Mladika|accessdate=2020-04-29|language=sl-SI|archive-date=2019-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20190815212437/http://www.mladika.com/utemeljitev-natecaja/|url-status=dead}}</ref> === Fotografija === * Fotografije v revijah in časopisih; Digitalna kamera, Novice in Finača (2008 - danes) * Priznanje za Zlato paleto (ZLDS - Zveza likovnih društev Slovenije, 2011, 2012 in 2015) * Priznanje JSKD - Parafraza, palimpsest, citat in prisvojitev (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2013/2014)<ref>[http://www.jskd.si/likovna-dejavnost/prireditve/parafraze_likovnih_del/uvod_rezultati_2013_14.htm Parafraze]. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.</ref> in priznanje JSKD - Kvadrat in krog (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 2015/2016)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.jskd.si/likovna-dejavnost/prireditve/5_tematska_kvadrat_in_krog_2015/katalog.htm|title=Javni sklad RS za kulturne dejavnosti|accessdate=2016-12-21|website=www.jskd.si}}</ref> * Certifikat kakovosti (ZLDS - Zveza likovnih društev Slovenije, 2016) == Sklici in opombe == <references /> == Zunanje povezave == * [http://www.kud-vm-zrece.si/docs/113LV.pdf KUD Vladko Mohorič] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140714205140/http://www.kud-vm-zrece.si/docs/113LV.pdf |date=2014-07-14 }} * [http://www.pesem.si/kluivert Pesem.si] * [https://www.youtube.com/user/86kluivert/videos Youtube] * [http://www.mkc.si/sl/e-objave-mkc-crka/mlade-objave-crka-2015/ales-jelenko-mlade-objave-2015 MKC Črka] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151004093718/http://www.mkc.si/sl/e-objave-mkc-crka/mlade-objave-crka-2015/ales-jelenko-mlade-objave-2015 |date=2015-10-04 }} * [http://www.poiesis.si/author/ales-jelenko/ Poiesis] * [http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=851 Locutio] * [http://www.poetikon.si/slovenski-avtorji/340-jelenko-ales Poetikon] * [http://www.ludliteratura.si/avtor/ales-jelenko/ LUD Literatura] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jelenko, Aleš}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] fvtxv1zxbtdt4nlpjpknlpje3sfugbs Presnovni sindrom 0 377655 6753025 5013141 2026-09-20T09:38:52Z Marko3 1829 6753025 wikitext text/x-wiki '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčnožilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] [[Kategorija:Kronične bolezni]] {{normativna kontrola}} 2icu4d2wsli072g0qxdn4zofh8qifxk 6753026 6753025 2026-09-20T09:39:56Z Marko3 1829 6753026 wikitext text/x-wiki '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčno-žilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] [[Kategorija:Kronične bolezni]] {{normativna kontrola}} q1pw65e1lylvkkjp96yatea3170nplc 6753084 6753026 2026-09-20T11:34:45Z TadejM 738 dodano infopolje 6753084 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = | synonyms = dismetabolični sindrom X | image = Obesity6.JPG | caption = Moški z izrazito centralno debelostjo, prepoznavnim znakom presnovnega sindrona. Tehta 182 kg, visok je 185 cm in ima [[indeks telesne mase]] (ITM) 53 (normalno od 18,5 do 24,9). | field = [[endokrinologija]] | symptoms = [[debelost]] | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = [[acanthosis nigricans]], [[erektilna disfunkcija]], [[hiperurikemija]], [[insulinska rezistenca]], [[nealkoholna maščobna bolezen jeter]], [[debelost]], [[sindrom policističnih jajčnikov]], [[prediabetes]] | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = | deaths = }} '''Presnovni''' ali '''metabolični sindrom''' je v medicini skupek povezanih kliničnih in presnovnih [[dejavnik tveganja|dejavnikov tveganja]], ki pomembno povečujejo tveganje za [[sladkorna bolezen|sladkorno bolezen]], [[srčno-žilna bolezen|srčno-žilne bolezni]] in [[umrljivost]].<ref name=Mlekus>Mlekuš Kozamernik K., Krokter Kogoj T. s sod. Metabolični sindrom – od patofiziologije do klinične prepoznave. Farm vestn 2014; 65: 207–220.</ref> Zanj je značilna kombinacija najmanj treh od naštetih stanj: [[abdominalna debelost]] (kopičenje maščevja v [[trebušna votlina|trebušni votlini]]), [[hipertrigliceridemija]] (povišana raven določenih maščob v krvi), nizka raven [[HDL]], [[povišan krvni tlak]] (hipertenzija) in visoka raven plazemske [[glukoza|glukoze]] na tešče.<ref>http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5538661/sindrom?query=sindrom, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 8. 2014.</ref> == Poimenovanje == Poimenovanje presnovnega oz. metaboličnega (tudi metabolnega) sindroma v literaturi ni enotno. Zanj se uporabljajo tudi druga imena, kot so '''sindrom neodzivnosti na inzulin''', '''sindrom X''', '''polimetabolni sindrom''' in '''presnovni srčno-žilni sindrom'''.<ref name=Mavri>Mavri A. Povezava med maetabolnim sindromom, inhibitorjem aktivatorja plazminogena (PAI-1) in aterosklerozo. VESTN 2005; 74: 375–379.</ref> == Epidemiologija == V razvitem svetu postaja presnovni sindrom eden pomembnejših [[zdravstveni problem|zdravstvenih problemov]]. Njegova [[razširjenost]] na primer v ZDA se ocenjuje na približno 25 %. Zaradi staranja prebivalstva in vse večje prisotnosti debelosti že med mladostniki se pričakuje, da se bo njegova razširjenost a še povečala.<ref name=Mavri/> Podatki o pojavnosti presnovnega sindroma med prebivalstvom v Sloveniji niso na voljo, je pa znano, da je razširjenost posameznih komponent presnovnega sindroma sorazmerno visoka med splošno odraslo populacijo v Sloveniji. Prevalenca centralnega tipa debelosti pri bolnikih, ki so obiskali osebnega izbranega zdravnika, je 50 % za ženske in 33,5 % za moške. V presečni epidemiološki raziskavi z anketnimi vprašalniki v letu 2008 so ugotovili, da je bilo v populaciji glede na samoporočanje 27,8 % oseb z že znano arterijsko hipertenzijo, zdravila proti povišanem krvnem tlaku je prejemalo 24,9 % anketiranih ljudi. [[Hiperholesterolemija|Hiperholesterolemijo]] je imelo ugotovljeno 24,5 % anketiranih, zdravila za zniževanje holesterola pa je v zadnjem tednu jemalo 12,2 % anketirancev. Sladkorno bolezen, ne glede na tip, je samoporočalo 6,9 % anketiranih. Prekomerno telesno težo ([[indeks telesne mase|ITM]] od 25 do 29,9) je imelo 42 %, debelost (ITM > 30) pa 17,9% preiskovane populacije.<ref name=Mlekus/> == Zdravljenje == Vzročnega zdravljenja ni pri presnovnem sindromu ni. Najuspešnejši ukrepi so [[hujšanje]], telesna dejavnost in zdrava prehrana, ki zmanjšajo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, preprečijo ali celo ozdravijo bolezni, ki so sestavni del presnovnega sindroma. Pri bolj ogroženih se uvedejo zdravila zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hiperlipidemije in/ali sladkorne bolezni tipa 2.<ref>Rakuša M. s sod. Metabolični sindrom – zdravljenje. Farm vestn 2014; 65: 221–226.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Sladkorna bolezen]] [[Kategorija:Kronične bolezni]] {{normativna kontrola}} 9mmgopn6v3pqr46zjmjf9cpab0gvmll Jože Možina 0 386808 6752857 6717845 2026-09-19T15:26:29Z MaksiKavsek 244409 /* Novinarstvo */ dp 6752857 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Jože Možina | image = | home_town = [[Dobravlje, Ajdovščina]] }} '''Jože Možina''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], avtor dokumentarnih filmov, [[sociolog]], [[novinar]] in [[televizijski voditelj]], * [[7. april]] [[1968]], [[Šempeter pri Gorici]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. Možina je slovenski sociolog in zgodovinar, dejaven predvsem kot novinar na Televiziji Slovenija. Je avtor več dokumentarnih filmov in monografij z zgodovinsko tematiko, predvsem o medvojnem in povojnem času ter osamosvajanju Slovenije. == Mladost == Odraščal je v [[Dobravlje, Ajdovščina|Dobravljah]] v [[Vipavska dolina|Vipavski dolini]], kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato pa Srednjo družboslovno-ekonomsko šolo v [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Po izobrazbi je profesor zgodovine in diplomirani sociolog kulture, diplomiral je na temo ''Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu'' (o dogodku leta 1889, ko se je vas [[Podraga|Podraga na Vipavskem]] prepisala v pravoslavno cerkev).<ref>{{Navedi revijo|last=Možina|first=Jože|date=1996|title="Odpad k pravoslavju, to je k razkolništvu"|url=https://ojs.inz.si/zv/article/view/4620|magazine=Zgodovina za vse|language=sl|volume=3|issue=2}}</ref> Bil je aktiven tudi v študentski politiki. Leta 2016 je doktoriral na temo ''Začetki oboroženih oddelkov protirevolucionarnega tabora''.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Jože Možina|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/22039-dr-joze-mozina|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-01-11|archive-date=2026-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20260111202710/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/22039-dr-joze-mozina|url-status=dead}}</ref> Njegov oče je bil politični zapornik pod komunisti, njegov ded pa pod nacisti oziroma fašisti. Tudi tako je, kot pravi, razvil odpor do vseh totalitarnih sistemov, sam pa se svetovnonazorsko označuje kot "pomladnega".<ref name=":1" /> == Novinarstvo == V času študija je začel delovati na nacionalni televiziji.<ref name=":1" /> V mandatu 2006–2010 je bil direktor [[Televizija Slovenija|Televizije Slovenija]], prej pa novinar notranje politične redakcije TVS.<ref>{{Navedi splet|title=Možina in Vasle prevzela funkciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mozina-in-vasle-prevzela-funkciji/53644|work=MMC RTV SLovenija|accessdate=2022-12-27|language=sl}}</ref> Znan je kot avtor dokumentarnih filmov med katerimi so najbolj odmevni: * [[Zločin, ki ne zastara|''Zločin, ki ne zastara'']], ki govori o [[Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji|povojnih pobojih na Slovenskem]], * [[Zamolčani – moč preživetja|''Zamolčani – moč preživetja'']]<ref>{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/8140383|title=Zamolčani - Moč preživetja, dokumentarna oddaja |work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}</ref> o revolucionarnem nasilju med drugo svetovno vojno, * [[Dosje: Slobodan Milošević|''Dosje: Slobodan Milošević'']]<ref>{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/31140191|title=Dosje: Slobodan Milošević|last=Slovenija|first=Multimedijski center RTV|work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}</ref> o vzponu in padcu [[Slobodan Milošević|srbskega komunističnega voditelja]], * [[Škof Rožman – zločinec ali žrtev|''Škof Rožman – zločinec ali žrtev'']]<ref name=":0" /> o ljubljanskem škofu [[Gregorij Rožman|Gregoriju Rožmanu]]. Možina je avtor več dokumentarnih oddaj iz [[Afrika|Afrike]]; [[Angola|Angole]], [[Kongo|Konga]], [[Burundi]]ja, [[Ruanda|Ruande]]. Med njimi je najbolj prepoznaven film o slovenskem misijonarju z naslovom [[Pedro Opeka – dober prijatelj|''Pedro Opeka – dober prijatelj'']].<ref>{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/124146347|title=Pedro Opeka, dober prijatelj, dokumentarni film|last=Slovenija|first=Multimedijski center RTV|work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}</ref> Je tudi avtor dokumentarnih filmov iz obdobja slovenskega osamosvajanja in novejše slovenske zgodovine. Med te spadajo: * [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije (film)|''Slovenski plebiscit'']] je dokumentarni film o odločitvi Slovencev [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|23. decembra 1990]], da želijo živeti v samostojni in neodvisni državi. * [[Domovina in država (film)|''Domovina in država'']] je film, ki govori o vojni za [[Slovenija|Slovenijo]], ki se je začela že ob prvih demokratičnih volitvah maja 1990 z razorožitvijo slovenske [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe]] in trajala do odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade [[Dan suverenosti|25. oktobra 1991]]. * [[Urok Depale vasi|''Urok Depale vasi'']] je dokumentarec, v katerem avtor rekonstruira vpliv preddemokratičnih struktur na strmoglavljenja [[Minister za obrambo Republike Slovenije|obrambnega ministra]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] leta 1994.<ref>{{Navedi novice|url=http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174277718|title=Urok Depale vasi|last=Slovenija |work=RTV 4D|accessdate=2017-11-11|language=sl}}</ref> Od leta 2014 pripravlja serijo dokumentarnih pričevanj z naslovom [[Pričevalci]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/pricevalci/|title=Pričevalci|accessdate=2018-12-18}}</ref> V njej se je zvrstilo že več kot 100 oseb povečini starejše generacije, ki so spregovorili o svojem življenju in osebnih spominih na travmatična obdobja [[Zgodovina Slovenije|slovenske zgodovine]]. Je tudi voditelj oddaje ''Intervju''.<ref name=":0" /> Na [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelku za zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je doktoriral pod mentorstvom [[Mitja Ferenc|Mitja Ferenca]] z disertacijo ''Začetki oboroženih oddelkov protirevolucionarnega tabora v Ljubljanski pokrajini'' {{COBISS|ID=62046050}}. Raziskuje zlasti vzroke za med slovenski konflikt v času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] ter [[Povojni izvensodni poboji v Sloveniji|povojno revolucionarno nasilje]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042752492/slovenija/joze-mozina-o-komunisticnokocbekovi-revoluciji|title=Jože Možina o komunistično-Kocbekovi revoluciji {{!}} Dnevnik|accessdate=2017-11-11|website=www.dnevnik.si|archive-date=2017-11-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171112021255/https://www.dnevnik.si/1042752492/slovenija/joze-mozina-o-komunisticnokocbekovi-revoluciji|url-status=dead}}</ref> Na to temo je leta 2019 izšla strokovna knjiga ''[[Slovenski razkol|Slovenski razkol - Okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora]]'', ki je razširitev njegovega doktorskega dela.<ref>{{Navedi splet|title=SLOVENSKI RAZKOL|url=https://www.mohorjeva.org/izdelek/slovenski-razkol/|website=Celjska Mohorjeva družba|accessdate=2020-06-10|language=sl-SI|archive-date=2020-06-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610180512/https://www.mohorjeva.org/izdelek/slovenski-razkol/|url-status=dead}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|title=O avtorju – Jože Možina|url=https://jozemozina.si/o-avtorju/|website=jozemozina.si|accessdate=3.1.2021}}</ref> Možina je bil večkrat kritičen do Radiotelevizije Slovenija, da ne zagotavlja zadostne pluralnosti in da ob pritiskih ne zaščiti vseh novinarjev enako. Pri tem je navajal, da je vodstvo zavoda in večina informativnega programa usmerjena bolj v levo politično nazorsko sfero.<ref name=":1">{{Citat|title=JOŽE MOŽINA / INTERVJU #93|url=https://www.youtube.com/watch?v=cLFNVWkLtys|date=2026-01-10|accessdate=2026-01-11|last=David Milosavljević}}</ref> Leta 2026 ga je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] imenovala v svet [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]].<ref>{{Navedi splet |title=Vlada imenovala svoje predstavnike v svet Muzeja slovenske osamosvojitve |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-svoje-predstavnike-v-svet-muzeja-slovenske-osamosvojitve/794067 |access-date=2026-09-19 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Nagrade == Možina je dvakrat prejel [[Jurčičeva nagrada|Jurčičevo nagrado]],<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/jurciceva-nagrada-mozini/130237|title=Jurčičeva nagrada Možini|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2017-11-11}}</ref> ki jo podeljujeta [[Društvo slovenskih pisateljev]] in ''Nova revija'' ter ''gong ustvarjalnosti'' in gong popularnosti časnika [[Delo (časopis)|''Delo'']]. Leta 2012 je za film [[Pedro Opeka – dober prijatelj]] prejel nagrado za najboljšega režiserja dokumentarnih filmov na festivalu [[ITN]] v [[Hollywood]]u.<ref>{{Navedi novice|url=https://siol.net/trendi/svet-znanih/joze-mozina-prejel-nagrado-v-los-angelesu-172630|title=Jože Možina prejel nagrado v Los Angelesu|accessdate=2017-11-11|language=sl}}</ref> Za isti film je leta 2014 prejel [[Nagrada Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]], zmagal v kategoriji dokumentarnih filmov, ter pridobil nagrado za odličnost na mednarodnem filmskem festivalu [[International Film Festival Peace - Inspiration - Equality]] v [[Džakarta|Džakarti]]. Med drugim je prejel tudi posebno nagrado žirije in priznanje za odličnost na filmskem festivalu [[International film festival Environment - Health - Culture]], ter bil nominiran za najboljšega režiserja na [[Festival St. Tropez|festivalu St. Tropez]] v [[Nica|Nici]].<ref>{{Navedi novice|url=http://www.casnik.si/index.php/tag/joze-mozina/page/9/|title=B. Štefanič, Družina: Novi izbruhi primitivizma|work=Časnik|accessdate=2017-11-11|language=sl-SI}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2013 je prejel nagrado za odličnost v filmskem ustvarjanju na filmskem festivalu [[Canada Film Festival|Canada International Film Festival]]. 10. februarja 2023 mu je [https://www.nszg.si/ Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino] kot prvemu podelilo nagrado ''Historia moderna viva'' za delo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search?q=slovenski+razkol&db=cobib&mat=allmaterials ''Slovenski razkol''.] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Jože Možina}} {{Wikinavedek}} * [https://jozemozina.si/ Jozemozina.si], osebna stran * {{Twitter|JozeMozina}} * [https://www.delo.si/tag/joze-mozina/ Delo.si] {{Prejemniki nagrade Prešernovega sklada}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Možina, Jože}} [[Kategorija:Jože Možina| ]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski voditelji]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] gqydq0rpr00uhw6vc8wt6fttmnnqemr Šparta (mesto) 0 411770 6752964 6722867 2026-09-20T02:38:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752964 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Šparta |native_name = Σπάρτη<br/>''Spárti'' |settlement_type= Mesto |nickname = |motto = |image_skyline= ModernSparta.jpg |caption_skyline= Center mesta |image_flag = |image_seal = |pushpin_map = Grčija |map_caption = Lega v Grčiji |subdivision_type = |subdivision_type1 = Pokrajina |subdivision_type2 = Prefektura |subdivision_name = |subdivision_name1 = Peloponez |subdivision_name2 = Lakonija |leader_title = župan |leader_name = Stavros Argeitakos (od 2012) |established_title = Ustanovljeno |established_date = 20. oktober 1834 |area_footnotes = |area_magnitude = |area_total_km2 = 230 |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = |population_as_of = 2011 |population_footnotes = |population_urban =17408 |population_metro =35259 |population_density_urban_km2 = |population_density_metro_km2 |timezone = EET |utc_offset = +2 |timezone_DST = +1 |utc_offset_DST = |latd = 37|latm = 4|lats =0 |latNS = N |longd = 22|longm = 26|longs = 0|longEW = E |coordinates_display=inline,title |elevation_m = 200 |postal_code_type = Poštne števike |postal_code = 23100 |area_code = 27300 |registration_plate= |website = [http://www.sparti.gr] }} '''Šparta''' (grško Σπάρτη, ''Sparti'') je mesto v [[Lakonija|Lakoniji]] v [[Grčija|Grčiji]], prav tam, kjer je bila [[Antična Šparta|antična Šparta]]. Leta 2011 je imela občina 35.259 prebivalcev, od tega 17.408 prebivalcev živi v samem mestu. == Zgodovina == {{glavni|Antična Šparta}} Od antičnih časov je bilo po upadu slavne [[Antična Šparta|antične Šparte]] do moderne dobe tu majhno mestece z nekaj tisoč ljudmi, ki so živeli v senci [[Mistra|Mistre]], pomembnejšega srednjeveškega grškega naselja v bližini. Tudi družina Paleolog (zadnja bizantinska grška dinastija) je živela v Mistri. Po [[Grška osamosvojitvena vojna|grški vojni za neodvisnost]] je leta 1834 grški kralj Oto odredil, naj se mestece razširi v mesto. == Glavne znamenitosti == [[File:Sparti in-river-Eurotas-valley flanked-by-Taygetos-mountains.jpg|thumb|Antično gledališče z gorovjem Tajget v ozadju]] V središču mesta je Arheološki muzej in v severozahodnem koncu grobnica [[Leonidas]]a, znana tudi kot Leonidajon. Pred templjem je taverna z imenom Leonidas. Cerkev je na jugozahodnem koncu. Severno od sodobnega mesta se začenjajo ruševine antične Šparte. Vstop je na južnih vratih akropole, znanih kot Lakedemonija, vidni so ostanki rotunde, gledališča in templja [[Atena|Atene]] Halkiokos na zahodu. Na severu je samostanska cerkev Osiosa Nikonasa iz 10. stoletja. Izhod iz akropole skozi severna vrata vodi do ostankov najstarejših antičnih zidov, Heroona in [[Likurg]]ovega oltarja, medtem ko je na vzhodu [[tempelj Artemide Ortije]]. Muzej oljk in grškega oljčnega olja na jugozahodnem koncu prikazuje kulturo oljk in tehnologijo predelave. === Znamenitosti kulturnega pomena === * Muzej oljk in grškega oljčnega olja v Šparti v ulici Otonos Amalias 129 * Arheološki muzej Šparte * Arheološki muzej Mistre − ustanovil ga je Gabriel Lilianthal v poznem 19. stoletju * Manusakisov muzej mestnega in ljudskega življenja * Kumantarosova umetnostna galerija == Geografija == [[File:Eurotas.JPG|thumb|left|200px|Reka Evrotas zunaj mesta]] [[File:Modern Sparta.jpg|thumb|Sodobna Šparta]] [[File:Modern sparti 01.JPG|thumb|Ulica v Šparti]] Sodobna Šparta, glavno mesto prefekture [[Lakonija]], leži na vzhodnem vznožju gore [[Tajget]] v dolini reke [[Evrotas]]. Mesto je bilo zgrajeno tam, kjer je bila antična Šparta. Vzhodno od mesta je gorovje [[Parnon]], ki je pretežno gozdnato območje z grškimi smrekami in drugimi borovci. Začetki sodobne Šparte segajo v 20. oktober 1834, ko je grški kralj Oto izdal odlok o gradnji novega mesta. Bavarski mestni načrtovalci, ki jih je vodil Fr. Stauffert, so načrtovali mesto s 100.000 prebivalci, ki bi temeljilo na neoklasicističnem arhitekturnem modelu. Danes Šparta ohranja svoj dobro obliko, ki se ponaša z velikimi trgi in širokimi ulicami, drevesi, medtem ko je veliko starejših stavb v odličnem stanju. Mesto Šparta je gospodarsko, upravno in kulturno središče Lakonije. Ključni dejavnik pri napredku razvoja mesta je delovanje dveh oddelkov Peloponeške univerze in oddelka Tehnološko-pedagoškega inštituta. Osrednjo lego ima Glavni trg, na katerem prevladuje najveličastnejša neoklasicistična stavba v Šparti, Mestna hiša. Zgrajena je bila leta 1909, je delo grškega arhitekta G. Katsarosa.<ref>{{navedi splet|title=Modern day Sparta|url=http://www.exploresparta.gr/tourism/en/sparta/|accessdate=2014-09-06|archive-date=2016-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20161004072139/http://www.exploresparta.gr/tourism/en/sparta/|url-status=dead}}</ref> V času monarhije (ki je bila odpravljena z referendumom leta 1973) se je naslov vojvoda Šparte uporabljal za grške prince, διάδοχος (''diádohos''). == Podnebje == Mesto Šparta ima sončno in toplo sredozemsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija|KÖPPEN]] CSA). Zime so blage in hladne, medtem ko so poletja še posebej vroča. Januar ima najvišje temperature okoli 14 °C, medtem ko so julija najvišje temperature okoli 36 °C.<ref>{{navedi splet|title=Meteoclub.gr|url=http://www.meteoclub.gr/themata/egkyklopaideia/6125-sparti-h-yperdynami-ths-kalokairinhs-zesths-stin-ellada|accessdate=2014-09-05|archive-date=2014-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20140905053552/http://www.meteoclub.gr/themata/egkyklopaideia/6125-sparti-h-yperdynami-ths-kalokairinhs-zesths-stin-ellada|url-status=dead}}</ref> Šparta je znana po žgoči poletni vročini. Julija 2012 je imelo mesto povprečno temperaturo 38,3 °C, kar je bila najvišja povprečna mesečna temperatura v Grčiji.<ref>{{navedi splet|title=N.O.A July 2012 bulletin|url=http://cirrus.meteo.noa.gr/forecast/deltio_noa072012.pdf|accessdate=2013-01-20|archive-date=2013-02-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20130228152658/http://cirrus.meteo.noa.gr/forecast/deltio_noa072012.pdf|url-status=dead}}</ref> == Občina == Občina Šparta je ob reformi lokalne samouprave 2011 nastala z združitvijo sedmih nekdanjih občin, ki so postale občinske enote:<ref name=Kallikratis>[http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf Kallikratis law] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170712222028/http://www.kedke.gr/uploads2010/FEKB129211082010_kallikratis.pdf |date=2017-07-12 }} Greece Ministry of Interior</ref> *Faris *Karja *Mistra *Ojnunt *Pelana *Šparta *Terapna ==Prebivalstvo== {|class="wikitable" |- ! Leto !! Mesto !! Mestna enota !! Mestna občina |- | 1961 || 10.412 || — || — |- | 1981 || 12.975 || — || — |- | 1991 || 13.011 || 16.322 || — |- | 2001 || 14.817 || 19.567 || — |- | 2011 || 17.408 || 19.854 || 35.259 |} == Dogodki == [[Špartatlon]] je vsako leto septembra od leta 1983 dalje. Ultra[[maraton]] se začne v Atenah in konča v Šparti, dolg je 246 km, s številnimi mednarodnimi udeleženci, vključno s Slovenci (Dušan Mravlje, Miha Podgornik, Ruth Podgornik Reš). ==Pobratena mesta== Šparta je pobratena z: {|class="wikitable" |- valign="top" | *{{flagicon|ITA}} [[Taranto]], [[Italija]] *{{flagicon|LIB}} [[Biblos]], [[Libanon]] *{{flagicon|USA}} Catonsville, Maryland, [[ZDA]] *{{flagicon|AUS}} Moreland, Victoria, [[Avstralija]] || *{{flagicon|SRB}} [[Niš]], [[Srbija]] *{{flagicon|HUN}} [[Sopron]], [[Madžarska]] *{{flagicon|USA}} Stamford, Connecticut, ZDA |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Sparti}} *[http://www.laconia.org/Sparti_introduction.htm Laconia.org] *[http://www.sparti.gr/ Official website Sparta municipality] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201001125653/http://www.sparti.gr/ |date=2020-10-01 }} [[Kategorija:Mesta v Grčiji]] [[Kategorija:Geografija Grčije]] {{normativna kontrola}} jjxv5xazyup8yz63jrq74ufgqirhmrt Ana Dolinar Horvat 0 419610 6753069 6742711 2026-09-20T11:11:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753069 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ana Dolinar Horvat''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[filmska igralka]], *[[16. marec]] [[1983]], [[Kranj]].<ref name=sigledal>http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160611153521/http://www.mgl.si/sl/o-gledaliscu/ansambel/ana-dolinar-horvat/ |date=2016-06-11 }}, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> == Življenjepis == Ana Dolinar Horvat je študirala dramsko igro in umetniško besedo [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] je igrala že med študijem, od leta 2009 pa je njegova članica.<ref name=sigledal/> V [[Špas teater|Špas teatru]] je igrala v gledališki uspešnici ''Ženske&Moški.com.'' Med drugim je igrala v televizijski nadaljevanki ''Svingerji.''<ref>{{Navedi splet |title=Ana Dolinar Horvat |url=https://sigledal.org/geslo/Ana_Dolinar_Horvat |access-date=25. 8. 2026 |website=www.sigledal.org |archive-date=2026-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260826060449/https://sigledal.org/geslo/Ana_Dolinar_Horvat |url-status=dead }}</ref> == Zasebno == Je hči igralke [[Bernarda Oman|Bernarde Oman]] in radijskega voditelja Janeza Dolinarja. Poročena je z režiserjem [[Sebastijan Horvat|Sebastijanom Horvatom]], s katerim ima dve hčeri in sina; Ronjo je rodila leta 2011<ref>http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/igralka-ana-dolinar-horvat-rodila-hcerko-ronjo/268842, vpogled: 1. 6. 2016.</ref>, Nano Amo je leta 2015 [[posvojitev|posvojila]] iz [[Gana|Gane]],<ref>http://www.slovenskenovice.si/bulvar/domaci-trac/igralka-ana-dolinar-v-narocju-drzi-posvojenko, vpogled: 1. 6. 2016.</ref> sin Lun pa se je rodil leta 2019.<ref>https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/ana-dolinar-horvat-sina-rodila-doma.html, vpogled: 15. 2. 2021.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://365.rtvslo.si/podkast/med-stirimi-stenami/175189634 Ana Dolina Horvat]. Med štirimi stenami (12. januar 2026). RTV Slovenija. {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dolinar Horvat, Ana}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 3qtu0md3f6ou54mvi6ct1mewf0c7sav Nesebar 0 423770 6753008 6726177 2026-09-20T08:57:07Z Erardo Galbi 166658 6753008 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Nesebar |native_name = Несебър |settlement_type = [[Seznam mest v Bolgariji|Mesto]] |image_skyline=Nessebar lead collage.jpg |image_caption = Od zgoraj levo: Severno pristanišče, cerkev Kristusa Pantokratorja, lesen mlin na veter na nasipu, cerkev svetega Janeza Aliturgeta, stara hiša in mestno obzidje, cerkev svete Modrosti, Južni zaliv starega mesta |pushpin_map = Bolgarija | latd = 42 |latm = 39 |lats = |latNS = N | longd = 27 |longm = 44 |longs = |longEW = E |mapsize = |map_caption = Položaj Nesebra na karti Bolgarije |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = BG |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_type1 = [[Oblasti Bolgarije|Oblast]] |subdivision_name = [[Bolgarija]] |subdivision_name1 = [[Oblast Burgas|Burgas]] |leader_title = [[Župan]] |leader_name = Nikolaj Dimitrov |area_magnitude = |area_total_km2 = 31.852 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |population_as_of = 15.12.2010 |population_note = |population_total = 13347 |population_metro = 28957 |population_density_km2 = |timezone = |utc_offset = +2 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +3 |elevation_m = 30 |area_code = 0554 |postal_code_type = [[Poštna številka]] |postal_code = 8230 |website = |footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Starodavno mesto Nesebar | designation1_date = 1983 <small>(7. seja)</small>, 2023 razširitev | designation1_type = Kulturni | designation1_criteria = iii, iv | designation1_number = [http://whc.unesco.org/en/list/217 217] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Evropa in Severna Amerika }} }} '''Nesebar''' ({{jezik-bg|Несебър|Nesébăr}}, {{langx|txh|Melsambria}}, {{jezik-el|Μεσημβρία|Mesembría}}) je antično mesto in eno od najbolj priljubljenih [[Bolgarija|bolgarskih]] črnomorskih letovišč. Najslavnejša in največja mestna plaža je Sončna plaža neposredno severno od mesta. Mesto spada v [[oblast Burgas]] in je upravno središče občine Nesebar. Pogosto ga imenujejo ''biser Črnega morja'' in ''mesto muzej'', saj ima za seboj kar tri tisočletja zelo razgibne zgodovine. Nesebar je pripadal več civilizacijam. Najstarejši del mesta je na polotoku, ki je bil nekoč otok, zdaj pa je s celino povezan z ozkim umetnim nasipom. Bogastvo zgodovinskih zgradb je spodbudilo [[Unesco]], da je leta 1983 staro mestno jedro uvrstil na [[Unescova svetovna dediščina|seznam svetovne kulturne dediščine]]. Decembra 2009 je imel 11.626 prebivalcev.<ref name=ref1>[http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont Bulgarian National Statistical Institute - towns in 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101113165731/http://www.nsi.bg/otrasalen.php?otr=53&a1=1583&a2=1584&a3=1588#cont |date=2010-11-13 }}.</ref> ==Ime== [[Grki]] so ga imenovali Mesembria (Μεσήμβρια), včasih tudi Mesambria ali Melsembria. Slednje ime pomeni ''Melsasovo mesto''. <ref>{{navedi knjigo |author= |editor=Evelyn S. Shuckburgh|year=1976 |title=Herodotos, VI, Erato |publisher=Cambridge: University Press |isbn=9780521052481 |cobiss= |page=236}}</ref> Rekonstrukcija imena je pokazala, da bi lahko nastalo iz [[Tračani|tračanskega]] Melsambria,<ref>Ivanov, Rumen Teofilov (2007). ''Roman cities in Bulgaria'', Vol. 2. National Museum of Bulgarian Books and Polygraphy. str. 41.</ref> čeprav zgleda, da je tračansko poreklo imena vprašljivo. Povezava imena z njegovim ustanoviteljem Melsasom je šibka in spada v niz etimoloških legend, pogostih v grških mestih. Zgleda tudi, da je povezava z Melsasovim imenom nastala v obdobju, ko je bila Mesembria pomembno obmorsko mesto.<ref>Nawotka, Krzysztof (1997). ''The Western Pontic cities: history and political organization''. Hakkert.</ref> ==Zgodovina== [[Slika:Nessebar Festungsmauern.jpg|thumb|left|300px|Utrdbe na vhodu v Nesebar]] ===Stari vek=== Nesebar je bil prvotno tračansko naselje z imenom Menembrija, katero so na začetku 6. stoletja pr. n. št. kolonizirali [[Dorci]] iz [[Megara|Megare]]. Postal je pomembno trgovsko središče in tekmec Apolonije (Sozopot). Bil je edina dorska kolonija na obali Črnega morja. Vse druge kolonije so bile [[ioonci|jonske]]. Menembrija se je leta 425-424 pr. n. št. pridružila [[Atiško-delska pomorska zveza|atiško-delski pomorski zvezi]] pod vodstvom [[Atene|Aten]].<ref>Petropoulos, Ilias. ''Mesembria (Antiquity)''. Εγκυκλοπαίδεια Μείζονος Ελληνισμού, Εύξεινος Πόντος. Pridobljeno 8. junija 2011.</ref> Iz helenističnega obdobja so se ohranili [[akropola]], [[Apolon]]ov tempelj in [[Agora|agora]]. Na severni obali otoka so še vidni ostanki mestnega obzidja. V mestu se je od 5. stoletja pr. n. št. koval srebrn in bronast denar, od 3. stoletja pr. n. št. pa tudi zlat denar. Leta 71 pr. n. št. je prišla Mesembrija pod [[Rimski imperij|rimsko]] oblast, vendar je obdržala svoje privilegije, med njimi tudi pravico do kovanje lastnega denarja.<ref>[http://conservationenvironment.weebly.com/ ''conservation environment''].</ref> ===Srednji vek=== [[Slika:Mesembria Fortress plan.png|thumb|left|250px| Načrt mestnih utrdb]] Mesto je bilo od 5. stoletja n. št. najpomembnejša trdnjava [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] in predmet bitk med Bizantinci in Bolgari. Leta 812 ga je po dva tedna trajajočem obleganju osvojil bolgarski kan [[Krum]] in ga vključil v [[Prvo bolgarsko cesarstvo]]. Knez [[Boris I. Bolgarski|Boris I.]] ga je leta 864 prepustil Bizantinskemu cesarstvu. Ponovno ga je osvojil njegov sin, car [[Simeon I.|Simeon Veliki]]. V [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugem bolgarskem cesarstvu]] so zanj tekmovale bolgarske in bizantinske vojske. Velik razcvet je doživel med vladavino carja [[Ivan Aleksander|Ivana Aleksandra]] (vladal 1331–1371), dokler ga niso leta 1366 osvojili [[križarji]] pod poveljstvom grofa Amadea VI. Savojskega. Bolgarska različica imena, Nesebăr ali Mesebăr, se dokazano uporablja od 11. stoletja. Med spomenike iz srednjega veka spadajo Stara metropolija (škofija) iz 5.-6. stoletja, znana tudi kot sveta Sofija, bazilika brez prečne ladje, cerkev svete Device iz 6. stoletja in Nova metropolija ali cerkev svetega Štefana iz 11. stoletja, ki se je krasila do 18. stoletja. V 13. in 14. stoletju je bilo zgrajenih tudi veliko drugih cerkva, med njimi cerkev svete Teodore, svete Paraskeve, svetega Mihaela in Gabrijela in svetega Janeza Aliturgeta. ===Osmansko obdobje=== [[Osmansko cesarstvo|Turška]] zasedba mesta leta 1453 je pomenila začetek propadanja Nesebra. Njegova kulturna dediščina se je kljub temu ohranila in se v 19. stoletju obogatila z gradnjo lesenih hiš, značilnih za bolgarsko črnomorsko obalo iz tistega obdobja. V zgodnjem 19. stoletju se je mnogo domačinov pridružilo grški domoljubni organizaciji [[Filiki Eteria]], med izbruhom grške vojne za neodvisnost leta 1821 pa se je del mestne mladine udeležil borbe pod vodstvom Alexandrosa Ypsilantisa.<ref name=ref7>Doncheva, Svetlana. ''Mesimvria (Nesebar)''. Εγκυκλοπαίδεια Μείζονος Ελληνισμού, Εύξεινος Πόντος. Pridobljeno 8. junija 2011.</ref> Nesebar je bil do leta 1878 središče [[sandžak]]a [[Sliven|Islimye]] v provinci [[Edirne]]. <ref>http://acikarsiv.ankara.edu.tr/fulltext/3066.pdf.</ref> ===Tretje bolgarska država=== Po osvoboditvi Bolgarije izpod turške oblasti leta 1878 je Nesebar postal del avtonomne osmanske province Vzhodna Rumelija v departmaju [[Burgas]], dokler ni bil leta 1885 priključen k Bolgarski kneževini. Ob koncu 19. stoletja je bil Nesebar majhno mesto grških ribičev in vinogradnikov. Na začetku 20. stoletja se je število prebivalcev povečalo na 1870.<ref name=ref7/> Mesto se je od začetka 20.stoletja razvijalo kot bolgarsko črnomorske letovišče. Po letu 1925 se je začel graditi novi del mesta, stari pa se je začel obnavljati. ==Cerkve== Za Nesebar se včasih pravi, da je mesto z največ cerkvami na prebivalca, saj je v mestu in njegovi bližnji okolici štirideset delno ali v celoti ohranjenih cerkva.<ref name=ref7/> Med najpomembnejše spadajo: * '''[[cerkev svete Sofije ali Stara metropolija]]''' (Stara Mitropolija) (5.–6. stoletje) * '''[[bazilika svete Matere Božje Elevške, Nesebar]]''' (6. stoletje) * cerkev Janeza Krstnika (11. stoletje) * '''[[cerkev svetega Štefana ali Nova metropolija]]''' (Nova Mitropolija) (11. stoletje, rekonstruirana v 16.-18. stoletju) * cerkev svete Teodore (13. stoletje) * cerkev svete Paraskeve (13.-14. stoletje) * cerkev svetih nadangelov Mihaela in Gabrijela (13.-14. stoletje) * '''[[cerkev Kristusa Pantokratorja, Nesebar|cerkev Kristusa Pantokratorja]]''' (13.-14. stoletje) * cerkev svetega Janeza Aliturgeta (14. stoletje) * cerkev svetega Odrešenika (17. stoletje) * cerkev svetega Klimenta (17. stoletje) * cerkev Marijinega vnebovzetja (19. stoletje) Ne glede na to, ali so bile cerkve zgrajene pod bizantinsko, bolgarsko ali turško vladavino, predstavljajo cerkve bogato kulturno dediščino vzhodnega [[Pravoslavje|pravoslavnega]] sveta in ilustrirajo postopen razvoj od zgodnjekrščanskih bazilik do srednjeveških križnih cerkva s kupolami. ==Soimenjaki== Po Nesebru se imenuje Nesebar Gap na Livingstonovem otoku v Južnih Šetlandskih otokih na [[Antarktika|Antarktiki]]. ==Galerija== <center><gallery mode="packed-hover"> Slika:Nesebar-oldtown-imagesfrombulgaria.jpg|Stari del mesta Slika:Nessebar Pantocrator.jpg|Cerkev Kristusa Pantokratorja Slika:Nessebar1 St Etienne.jpg|Cerkev svetega Štefana Slika:Nessebar St Jean-Baptiste.jpg|Cerkev svetega Janeza Krstnika Slika:Windmill on causeway to old town of Nessebar.jpg|Lesen mlin na veter pred vhodom v mesto Slika:Nesebar-architecture-lazarov2.JPG|Značilne hiše v starem mestu Slika:Stara mytropolia Nessebar.JPG|Cerkev svete Sofije Slika:Nessebar city.jpg|Središče Nesebra </gallery> </center> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} {{Svetovna dediščina v Bolgariji}} [[Kategorija:Nesebar|* ]] [[Kategorija:Mesta v Bolgariji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Bolgariji]] [[Kategorija:Oblast Burgas]] h5i1y0xtpw27e4y3juupaqm61mlgn8t Andreja Valič Zver 0 444930 6752862 6734330 2026-09-19T15:29:11Z MaksiKavsek 244409 /* Biografija */ dp 6752862 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba|name=Andreja Valič Zver|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=[[Filozofska fakulteta v Mariboru]]|birth_name=Andreja Valič|children=1|movement=[[Zbor za republiko]]<br>Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve|party=[[Slovenska demokratska stranka]]|spouse=[[Milan Zver]] (por. 2011)}} '''Andreja Valič Zver''', [[Slovenci|slovenska]] [[političarka]], [[zgodovinarka]] in [[anglistka]], * [[21. september]] [[1960]], [[Kranj]]<ref name=":0">{{Navedi splet|title=VALIČ ZVER, Andreja|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/valic-zver-andreja/|website=Obrazi slovenskih pokrajin|accessdate=2020-10-02|language=sl-SI}}</ref> Od leta 2008 je vodila [[Študijski center za narodno spravo]]. S tega položaja je odstopila leta 2020, potem ko je notranja revizija odkrila kršitve (izplačevanje previsoke plače, javno neobjavljanje prostih delovnih mest in neposodobljeni notranji akti kljub spremembam zakonodaje).<ref>{{Navedi splet|title=Andreja Valič Zver odstopila kot direktorica Študijskega centra za narodno spravo|url=https://www.dnevnik.si/1042940120|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-02|date=1. oktober 2020|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20201006190156/https://www.dnevnik.si/1042940120|url-status=dead}}</ref> Sedi v mestnem svetu [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] (2018–2022).<ref>{{Navedi splet|title=Mestni svet · Mestna občina Kranj|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|website=www.kranj.si|accessdate=2020-10-02|language=sl}}</ref> Ta položaj je prvič zasedla leta 2010,<ref>''Uradni list RS'', št. 83, str. 12570, 22. oktober 2010, https://www.uradni-list.si/_pdf/2010/Ur/u2010083.pdf</ref> nanj je bila izvoljena tudi leta 2014.<ref>''Uradni list RS'', št. 74, 17. oktober 2014, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2014-01-3089/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-volitvah-za-clane-obcinskega-sveta-mestne-obcine-kranj-dne-5--10--2014</ref> Je članica izvršilnega odbora [[Slovenska demokratska stranka|SDS]],<ref>{{Navedi splet|title=O stranki - Organiziranost|url=https://www.sds.si/o-stranki/organiziranost|website=www.sds.si|accessdate=2020-10-02|language=sl|archive-date=2020-09-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20200930201133/https://www.sds.si/o-stranki/organiziranost|url-status=dead}}</ref> sveta [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]],<ref>{{Navedi splet|title=O nas – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/o-nas-2/|accessdate=2020-10-02|language=sl-SI|archive-date=2020-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008164915/http://zborzarepubliko.si/o-nas-2/|url-status=dead}}</ref> glavnega odbora Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve<ref>{{Navedi splet|title=Glavni odbor|url=https://vso.si/index.php/vso/organi/glavni-odbor|website=vso.si|accessdate=2020-10-02}}</ref> in predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika.<ref>{{Navedi splet|title=Organiziranost – Inštitut dr. Jožeta Pučnika|url=http://institutpucnik.si/?page_id=68|accessdate=2020-10-02|language=sl-SI}}</ref> Deluje v izvršnem odboru Evropske platforme spomina in vesti.<ref>{{Navedi splet|title=Platform Representatives|url=https://www.memoryandconscience.eu/platform-representatives-2017/|website=www.memoryandconscience.eu|accessdate=2020-10-02|date=|publisher=|last=|first=|language=en|archive-date=2019-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20190329201633/https://www.memoryandconscience.eu/platform-representatives-2017/|url-status=dead}}</ref> Kot direktorica Študijskega centra za narodno spravo je leta 2011 podpisala pristopno izjavo v prisotnosti Petra Nečasa, [[Viktor Orbán|Viktorja Orbana]] in [[Donald Tusk|Donalda Tuska]] (predsedniki vlad Češke, Madžarske in Poljske).<ref>{{Navedi splet|title=V Pragi uradno ustanovljena Platforma evropskega spomina in vesti|url=https://www.scnr.si/v-pragi-uradno-ustanovljena-platforma-evropskega-spomina-in-vesti.html|website=www.scnr.si|accessdate=2020-10-02|date=17. oktober 2011|publisher=|last=|first=}}</ref> Vodila je predstavitev knjige [[Janez Janša|Janeza Janše]], ''Noriško kraljestvo, Beli panter'' (2014).<ref>{{Navedi splet|title=Naše korenine že v Noriškem kraljestvu|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20150223/C/150229910/nase-korenine-ze-v-noriskem-kraljestvu|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-10-02|date=23. februar 2015|publisher=|last=Zavrl Žlebir|first=Danica}}</ref> == Biografija == === Študij in poučevanje === Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] je diplomirala iz zgodovine in angleškega jezika (1985)<ref>{{Navedi splet|title=Oris delovanja SPŽZ v kranjskem okrožju : diplomsko delo :: COBISS+|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1300853|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-02|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20201020165823/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1300853|url-status=dead}}</ref> ter magistrirala iz novejše zgodovine (2002).<ref>{{Navedi splet|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1371764|title=Nacionalno oblikovanje Slovencev in skandinavcev v letih 1900-1941 : nacionalno oblikovanje Norvežanov in odmev na Slovenskem : magistrsko delo|date=|accessdate=2. oktober 2020|website=plus.si.cobiss.net|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103183739/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/1371764|url-status=dead}}</ref> Leta 2012 je na [[Filozofska fakulteta v Mariboru|Filozofski fakulteti v Mariboru]] doktorirala iz sodobne zgodovine.<ref>{{Navedi splet|title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije : doktorska disertacija|url=https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/262450688|website=plus.si.cobiss.net|accessdate=2020-10-02|language=sl|date=|publisher=|archive-date=2020-07-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20200710083839/https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/262450688|url-status=dead}}</ref> Od leta 1983 je poučevala angleški jezik in zgodovino na [[Gimnazija Kranj|Gimnaziji Kranj]] (tam leta 2007 polovično zaposlena) in v Tehniškem šolskem centru Kranj (do oktobra 2007). Med letoma 2006 in 2009 je bila asistentka pri predmetu Moderna zgodovina na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede v Ljubljani]] (pri [[Janko Prunk|Janku Prunku]], po avtorski pogodbi, poleg poučevanja na kranjski gimnaziji).<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Družinski pogled na zgodovino|url=http://www.mladina.si/95536/druzinski-pogled-na-zgodovino/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-02|date=15. november 2007|publisher=|last=Pirc|first=Vanja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Asistenka iz strokovnega tehničnega šolskega centra ...|url=http://www.mladina.si/91079/asistenka-iz-strokovnega-tehnicnega-solskega-centra/|website=Mladina.si|accessdate=2020-10-02|date=28. avgust 2007|publisher=|last=Mrevlje|first=Neža}}</ref> Leta 2007 je na Bledu sodelovala na mednarodni konferenci učiteljev Človekove pravice in pouk zgodovine, ki je bila del istoimenskega dvoletnega projekta (Evropska zveza učiteljev zgodovine EUROCLIO, Društvo učiteljev zgodovine Slovenije, [[Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo in šport]] ter Zavod RS za šolstvo).<ref>{{Navedi splet|title=Mednarodna konferenca učiteljev zgodovine|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070405/C/304059972/mednarodna-konferenca-uciteljev-zgodovine|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-10-02|date=5. april 2007|publisher=|last=|first=}}</ref> Med letoma 2004 in 2008 je bila predsednica Društva učiteljev zgodovine Slovenije.<ref name=":1" /> Leta 2026 jo je [[16. vlada Republike Slovenije|četrta vlada Janeza Janše]] imenovala v svet [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]].<ref>{{Navedi splet |title=Vlada imenovala svoje predstavnike v svet Muzeja slovenske osamosvojitve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/vlada-imenovala-svoje-predstavnike-v-svet-muzeja-slovenske-osamosvojitve/794067|access-date=2026-09-19|website=rtvslo.si|language=sl}}</ref> === Nekdanje funkcije === * 2012–2017: članica upravnega odbora Agencije EU za temeljne pravice<ref>{{Navedi splet|title=Kako so izbirali člana Agencije EU za temeljne pravice?|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kako-so-izbirali-clana-agencije-eu-za-temeljne-pravice.html|website=www.delo.si|date=2012-08-20|accessdate=2020-10-02|language=sl-si|first=Matjaž Albreht, notranja|last=politika|archive-date=2020-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20201007135757/https://www.delo.si/novice/slovenija/kako-so-izbirali-clana-agencije-eu-za-temeljne-pravice.html|url-status=dead}}</ref> * do 2017: predsednica arhivske komisije{{Navedi vir}} * 2007–2012: članica arhivske komisije<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novo petčlansko arhivsko komisijo|url=https://www.dnevnik.si/222439|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-02|date=12. januar 2007|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-10-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20201007182738/https://www.dnevnik.si/222439|url-status=dead}}</ref> * do 2013: predsednica in potem članica sveta [[Gorenjski muzej|Gorenjskega muzeja]]<ref>{{Navedi splet|title=O usodi direktorice decembra|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20131128/C/131129806/o-usodi-direktorice-decembra|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-10-02|date=28. november 2013|publisher=|last=Stanovnik|first=Vilma}}</ref> * nekdanja predsednica sveta [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]]{{Navedi vir}} * nekdanja članica upravnega odbora [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]]{{Navedi vir}} == Zasebno == Živela je v [[Preddvor|Preddvoru]], nato se je preselila v Kranj, kjer je obiskovala [[Osnovna šola Simona Jenka Kranj|Osnovno šolo Simona Jenka]] in [[Gimnazija Kranj|Gimnazijo Kranj]].<ref name=":0" /> Leta 2011 se je poročila z [[Milan Zver|Milanom Zverom]]. Njuni poročni priči sta bili [[Janez Janša]] in njegova žena [[Urška Bačovnik Janša]].<ref>{{Navedi splet|title=Milan Zver (49) ženin, Janševa Urška priča|url=https://www.delo.si/bulvar/domac-trac/skrivna-poroka-milana-zvera-49-na-bledu-2.html|website=www.delo.si|date=2011-11-18|accessdate=2020-10-02|language=sl-si|first=S.|last=N}}</ref> Včasih se je pisala Valič Zupan.<ref name=":1" /> Iz prejšnjega zakona ima hčer.<ref>{{Navedi splet|title=Minister Milan Zver zaradi svoje partnerice pred protikorupcijsko komisijo|url=https://www.dnevnik.si/278738|website=Dnevnik|accessdate=2020-10-02|date=5. november 2007|publisher=|last=Ivelja|first=Ranka|archive-date=2020-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20201008231958/https://www.dnevnik.si/278738|url-status=dead}}</ref> Njen oče Andrej Valič (1931–2003) je bil [[Arheologija|arheolog]].<ref>{{Navedi splet|title=Življenjska sopotnika in sodelavca na politični poti|url=http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20141121/C/141129976/zivljenjska-sopotnika-in-sodelavca-na-politicni-poti|website=arhiv.gorenjskiglas.si|accessdate=2020-10-02|date=21. november 2014|publisher=|last=Peternel|first=Urša}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Valič, Andrej (1931–2003) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi757342/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2020-10-02}}</ref> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [http://si.cultural-opposition.eu/registry/?uri=http://courage.btk.mta.hu/courage/individual/n27955 Profil] na spletni strani Courage (projekt o kulturni dediščini oporečništva v nekdanjih socialističnih državah, financiran s strani [[Evropska unija|EU]]) * [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/valic-zver-andreja/ Profil] na spletni strani Obrazi slovenskih pokrajin * [https://4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174462235 RTV4] oddaja ''Intervju'' z Jožetom Možino (26. marec 2017) * [https://www.sds.si/blog/avtor/andreja-valic-zver Blog] na uradni spletni strani stranke SDS {{normativna kontrola}} {{historian-stub}} {{DEFAULTSORT:Valič Zver, Andreja}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski anglisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Kranjčani]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Zver, Andreja Valič]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Zver, Andreja Valič]] h1a25x15z1aelr5qitlj80519hqkq79 Urška Taufer 0 448206 6752844 6368863 2026-09-19T14:15:50Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752844 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Urška Taufer|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|parents=[[Vito Taufer]]<br>[[Mojca Partljič]]|relatives=[[Tone Partljič]] (dedek); [[Veno Taufer]] (dedek)}} '''Urška Taufer''', [[Slovenci|slovenska]] [[igralka]] in dramatičarka * [[1990]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Po maturi se je sprva vpisala na študij antičnih in humanističnih ved na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], po enem letu pa se je vpisala na študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. V letniku [[Tomi Janežič|Tomija Janežiča]] in [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja]] je diplomirala leta 2014. Od leta 2015 je članica igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]].<ref>{{Navedi splet|title=Urška Taufer|url=https://sigledal.org/geslo/Ur%C5%A1ka_Taufer|website=Geslo|accessdate=2020-12-29|language=sl}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Urška Taufer |url=https://www.sng-ng.si/ansambel/clani/2015010609030577/ |website=www.sng-ng.si |accessdate=2020-12-29 |archive-date=2021-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210422104744/https://www.sng-ng.si/ansambel/clani/2015010609030577/ |url-status=dead }}</ref> Igra tudi v filmih in televizijskih serijah; kot Maja Rot je nastopila v slovenski originalni limonadnici [[Reka ljubezni]], v [[Usodno vino|Usodnem vinu]] je v prvi sezoni igrala Petro. Je hčerka režiserja [[Vito Taufer|Vita Tauferja]] in igralke [[Mojca Partljič|Mojce Partljič]]. Njena deda sta pisatelja [[Tone Partljič]] in [[Veno Taufer]]. ==Zunanje povezave== * [http://sigledal.org/geslo/Ur%C5%A1ka_Taufer Profil] na sigledal.org == Glej tudi: == * [[Seznam slovenskih igralcev]] == Sklici == <references /> {{normativna kontrola}} {{actor-stub}} {{DEFAULTSORT:Taufer, Urška}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Taufer, Urška]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Taufer, Urška]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] k1q4yafh0ugu8730455soph0bp8i55u Alja Klapšič 0 454386 6753045 6573376 2026-09-20T10:08:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753045 wikitext text/x-wiki {{Infobox person | name = Alja Klapšič | other_names = Alya Angel |education=ekonomski tehnik, gimnazijski maturant }} '''Alja Klapšić''' [[Ples|plesalka]], [[Maneken|fotomodel]], manekenka, Miss, [[pevka]], [[igralka]], [[moderatorka]] in podjetnica. [[2. maj]] [[1975]], [[Celje]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/_pdf/2000/Ra/r2000022.pdf|title=Uradni list Republike Slovenije|date=10. marec 2000|accessdate=15. april 2020|website=uradni-list.si|publisher=|last=|first=|page=1918}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=ALJA KLAPSIC - vizitka|url=https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/ALJA-KLAPSIC-363702896987061/about/|website=www.facebook.com|accessdate=2020-04-15|language=sl|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> V devetdesetih se je udeleževala lepotnih tekmovanj, leta [[2003]] se je slekla za [[Maj|majsko]] številko [[Slovenija|slovenske]] izdaje revije ''[[Playboy]].''<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska dekleta 2003|url=https://playboy.metropolitan.si/dekleta/novice-o-dekletih/slovenska-dekleta-2003/|website=playboy.metropolitan.si|accessdate=2020-04-15|date=25. maj 2011|publisher=|last=|first=}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Nastopila je v videospotu za pesem ''Sara'' pevca [[Gianni Rijavec|Giannija Rijavca]]. Z ostalimi modeli ter [[Celje|celjskim]] blogerjem in glasbenikom Iztokom Gartnerjem je pozirala za naslovnico njegovega albuma ''Iztokovih 3600 sekund''.<ref>{{Navedi splet|url=http://iztokgartner.blog.siol.net/2015/03/19/nostalgija-poziranje-s-tatjano-tutan-in-aljo-klapsic/|title=Nostalgija: Poziranje s Tatjano Tutan in Aljo Klapšič|date=19. marec 2015|accessdate=15. april 2020|website=iztokgartner.blog.siol.net|publisher=|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150606084856/http://iztokgartner.blog.siol.net/2015/03/19/nostalgija-poziranje-s-tatjano-tutan-in-aljo-klapsic/|archivedate=6. junij 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Iztok Gartner: Iztokovih 3600 sekund|url=http://www.mladina.si/102224/iztok-gartner-iztokovih-3600-sekund/|website=Mladina.si|accessdate=2020-04-15|date=30. maj 2005|publisher=|last=Štamcar|first=Miha}}</ref> V [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] je imela mali plesni vlogi. == Lepotna tekmovanja == === 1995 === * Miss Celje 1995 - 2. spremljevalka<ref name=":0">''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WLE6H0L/ Celjani izbrali svojo miss]'', str. 13, Verk, Nataša (7. september 1995), ''Novi tednik NT&RC'', letnik 49, številka 36</ref> === 1996 === * Miss Gorenjske 1996 - zmagovalka<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1996_64_L.pdf Najlepša na Gorenjskem je Štajerka]'', str. 5, Špehar, U. (13. avgust 1996), ''Gorenjski Glas'', letnik 49, št. 64</ref> * Miss Slovenije 1996 - 7. mesto v finalu na [[Tezno|Teznem]] (tja se je uvrstila prek polfinala v diskoteki Yucatan v [[Maribor|Mariboru]])<ref>''[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QW9E2Y0 Finalistki s Celjskega]'', str. 23, 5. september 1996, ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 36, pridobljeno 15. aprila 2020</ref><ref>''[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BGM56NXS/ Ogledalce, povej]'', str. 23, Masnec, Edi (3. oktober 1996), ''Novi tednik NT in RC'', letnik 50, številka 40</ref> === 1997 === * Kraljica Slovenije 1997 - udeležba v finalu v [[Kranj|Kranju]] (organizator Leon Ribnikar, prejšnje leto je bila zmagovalka Renata Bohinc)<ref>''[http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1997_70_L.pdf Katera je najlepša med najlepšimi ali ko je celo filozofu vzelo sapo]'', K., Igor (5. september 1997), ''Gorenjski Glas'', str. 1, 20-21, letnik 50, št. 70</ref> === 2000 === * Ena od štirih zmagovalk Miss Hawaiian Tropic Slovenije 2000, potovanje na svetovno tekmovanje v [[Las Vegas]]. Ob tem so kot Hawaiian Tropic Bejbe posnele videospot ''Zapelji me'' (glasba: Matjaž Zupan)<ref>{{Navedi splet|title=Back to LA|url=https://sl-si.facebook.com/363702896987061/photos/a.481815681842448/2398379290186068/?type=3|website=sl-si.facebook.com|accessdate=2020-04-15|date=29. januar 2019|publisher=|last=Klapšič|first=Alja}}</ref><ref>{{Citat|title=Miss Hawiian Tropic 2000 part 1|url=https://www.facebook.com/alya.klapsic/videos/miss-hawiian-tropic-2000-part-1/10150165106572397/|accessdate=2020-04-15|language=sl}}, 30. april 2011, ''Facebook.com''</ref><ref>{{Navedi splet|title=Classic - MISS HAWAIIAN TROPIC By ALJA KLAPSIC (alja_klapsic) on Myspace|url=https://myspace.com/alja_klapsic/mixes/classic-miss-hawaiian-tropic-560550|website=Myspace|accessdate=2020-04-15}}</ref> ===2003=== * Miss Playboya - Baby Blue Playmate Playboyevo dekle meseca maja ter uradna Miss Blond Slovenije. == Plesni nastopi == * ''Škrlatni otok'', Mihail Afanasejevič Bulgakov, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] (sezona 1991/92), kot plesalka "kabaretistka"<ref>{{Navedi splet|url=http://www.slg-ce.si/uploads/publikacije%20slgce/zbornik_ob_55_letnici.pdf|title=Zbornik ob 55-letnici Slovenskega ljudskega gledališča Celje|date=2006|accessdate=15. april 2020|website=slg-ce.si|publisher=|last=|first=|page=93}}</ref> * ''7 + 5'', G. Trovesi, Philip Glass, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]], [[1995]]<ref>{{Navedi splet|title=7 + 5|url=https://repertoar.sigledal.org/predstava/718|website=repertoar.sigledal.org|accessdate=2020-04-15|archive-date=2025-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20250811132618/https://repertoar.sigledal.org/predstava/718|url-status=dead}}</ref> == Zasebno == Po izobrazbi je ekonomski tehnik in gimnazijski maturant. Obiskovala je Umetniško Kajuhovo Gimnazijo Celje. Ter ekonomsko šolo v Žalcu in Ljubljani poslovno in upravne smeri. Obiskovala je plesno šolo Ane Vovk Pezdir v Celju, manekensko šolo Moret Vladimire Skale v Celju, Manekensko šolo Image management Vere Hegedus v Ljubljani. Nastopala na tekmovanju Elite model Look v Portorožu. Obiskovala je tudi igralsko šolo Barice Blenkuš. Plesne šole klasičnega baleta, orientalskega plesa, afriških plesov, jazz baleta in sodobnega plesa. Osem let je obiskovala tudi pevski zbor, ter eno leto glasbeno šolo v Celju, vendar je prevladal ples. Zanima se tudi za astrologijo, vero, znanost in umetnost ter podjetništvo ter vse vrste znanja.<ref name=":0" /> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == Alja Klapsic YouTube ''Miss Hawaian Tropic '' Alya Klapsic YouTube ''Eurosport'' Fashion TV, E! Entertainment YouTube * ''Sara'', Gianni Rijavec [https://www.youtube.com/watch?v=r09rdUEBUrU YouTube] {{DEFAULTSORT:Klapšič, Alja}} [[Kategorija:Celjani]] [[Kategorija:Slovenski fotomodeli]] [[Kategorija:Slovenski plesalci]] q2k3xpir4oj19i89ryt3dwl7tskuf6j Zdravstvo v Sloveniji 0 468413 6752946 6734048 2026-09-19T22:13:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752946 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ambulance Health Centre Ajdovščina.jpg|alt=Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina|sličica|249x249_pik|Reševalno vozilo zdravstvenega doma Ajdovščina]] '''Zdravstvo v Sloveniji''' je zasnovano po načelu univerzalnega zdravstvenega sistema in financirano po [[Bismarckov model zdravstvenega varstva|Bismarckovem modelu]]. Javni zdravstveni sistem se pod okriljem [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] pretežno financira iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, dodatna sredstva pa se zagotavljajo s sistemom prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja ter v manjši meri iz [[proračun Republike Slovenije|državnega proračun]]a. Storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nudijo tri zavarovalnice. Leta&nbsp;2017 so nacionalni zdravstveni izdatki predstavljali 8,0&nbsp;% [[Kosmati domači proizvod|BDP]], pri čemer so 5,8&nbsp;% BDP predstavljala sredstva, zbrana v okviru obveznega zavarovanja ali namenjena iz proračuna. Večina izvajalcev zdravstvene dejavnosti v Sloveniji je javnih ustanov, manjši delež pa pripada zasebnim in koncesionarskim izvajalcem. Storitve zasebnih izvajalcev se financirajo samoplačniško oz. v okviru dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Izzivi zdravstvenega sistema veljajo v Sloveniji za enega najbolj perečih družbeno-političnih problemov. Kljub temu zdravstveni sistem od prvih let po ustanovitvi neodvisne Republike Slovenije ni bil deležen večjih reform. {| class="wikitable" style="float:right; font-size:80%" |+ Statistični podatki |- ! Podatek (vir) !! Vrednost !! Leto |- | Nacionalni zdravstveni izdatki kot %&nbsp;BDP ([[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]]<ref name=":16">{{Cite journal|title=Health spending|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-spending/indicator/english_8643de7e-en|language=en|doi=10.1787/8643de7e-en}}</ref>) || 8,0&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki v USD/osebo (OECD<ref name=":16" />) || 2775 $ || 2017 |- | Nacionalni zdravsteni izdatki iz javnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 5,8&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz prostovoljnih sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 2,2&nbsp;% || 2017 |- | Nacionalni zdravstveni izdatki iz samoplačniških sredstev kot %&nbsp;BDP (OECD<ref name=":16" />) || 1,0&nbsp;% || 2017 |- | Izdatki za zdravila kot % skupnih izdatkov za zdravstvo (OECD<ref name=":16" />) || 18,3&nbsp;% || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 3,0 || 2016 |- | Število zdravnikov na 1000 prebivalcev ([[Svetovna zdravstvena organizacija|SZO]]<ref>{{navedi splet|url=http://apps.who.int/gho/data/node.country.country-SVN|title=GHO {{!}} By country {{!}} Slovenia - statistics summary {{!}} 2002 - present)|publisher=WHO|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 2,5 || 2009 |- | Število zdravnikov splošne in družinske medicine na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://gateway.euro.who.int/en/hfa-explorer/#9gM8L5nwHB|title=WHO European health information at your fingertips.|website=gateway.euro.who.int|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 49,78 || 2013 |- | Število zdravstvenikov na 1000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 9,7 || 2016 |- | Število psihiatrov na 1 milijon prebivalcev (Eurostat<ref name=":46">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/192096/boj-za-duse/|title=Boj za duše|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref>) || 128 || |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009074756/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":33" />) || 3 ||2018 |- | Število kliničnih psihologov na 100.000 prebivalcev ([[Evropska komisija]]<ref name=":46"/>) || 13 || 2015 |- | Število zobozdravnikov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/dentists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of dentists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,839 || 2016 |- |Število zobozdravnikov na 1.000 prebivalcev (OECD<ref>{{Navedi splet|title=Health Care Resources : Dentists|url=https://stats.oecd.org/index.aspx?queryid=30177|website=stats.oecd.org|accessdate=2021-02-19}}</ref>) |0,72 | |- | Število farmacevtov na 10.000 prebivalcev (SZO<ref>{{navedi splet|url=http://www.who.int/gho/health_workforce/pharmacists_density/en/|title=WHO {{!}} Density of pharmacists (total number per 10 000 population, latest available year)|website=WHO|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 6,526 || 2016 |- | Število diplomantov medicine na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 15,9 || 2016 |- | Število diplomantov zdravstva na 100.000 prebivalcev (OECD<ref name=":16" />) || 90 || 2016 |- | Število diplomantov dentalne medicine na 100.000 prebivalcev (Eurostat<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Healthcare_personnel_statistics_-_dentists,_pharmacists_and_physiotherapists|title=Healthcare personnel statistics - dentists, pharmacists and physiotherapists - Statistics Explained|website=ec.europa.eu|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 3,3 || 2016 |- | Število bolniških postelj na 1000 prebivalcev (OECD<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healtheqt/hospital-beds.htm|title=Health equipment - Hospital beds - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref>) || 4,5 || 2017 |- | Uvrstitev na lestvici učinkovitosti zdravstvenih sistemov članic SZO (SZO<ref>{{navedi splet|url=https://www.who.int/healthinfo/paper30.pdf |title=MEASURING OVERALL HEALTH SYSTEM PERFORMANCE FOR 191 COUNTRIES |first1=Ajay |last1=Tandon |first2=Christopher J.L. |last2=Murray |first3=Jeremy A. |last3=Lauer |first4=David B. |last4=Evans |publisher=Svetovna zdravstvena organizacija}}</ref>) || 38/191 || 2000 |- | Uvrstitev na Bloombergovi lestvici najbolj zdravih držav (Bloomberg<ref>{{navedi splet|url=https://svetkapitala.delo.si/aktualno/slovenija-med-25-najbolj-zdravimi-drzavami-sveta-154285|title=Slovenija med 25 najbolj zdravimi državami sveta|last=H|first=A. S.|date=2019-02-25|website=svetkapitala.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}</ref>) || 24/169 || 2019 |- | Uvrstitev na lestvici Evropskega indeksa zdravja potrošnikov<ref>{{navedi splet|url=https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|title=Euro Health Consumer Index 2018|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20201112031255/https://healthpowerhouse.com/media/EHCI-2018/EHCI-2018-report.pdf|archive-date=2020-11-12|access-date=|url-status=dead}}</ref> || 21/35 || 2018 |} == Zgodovina == === Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija (pred letom 1945) === [[Slika:Zdravniško osebje pri operaciji.jpg|thumb|right|250px|Zdravniško osebje pri operaciji ok. 1930]] V času pred prvo svetovno vojno je bil zdravstveni sistem v [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] primerljiv s tistimi v drugih delih [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. V tem obdobju se je zdravstvena oskrba zagotavljala v okviru zasebnega zdravstvenega sistema. Prvi koraki razvoja sistema zdravstvenega zavarovanja so se zgodili v drugi polovici 19. stoletja, ko so zdravstveno zavarovanje razširili na železniške delavce, uvedli pa so tudi kritje poškodb. V avstrijskem delu države so leta 1887 po Bismarckovem modelu uvedli obvezno zdravstveno zavarovanje za kritje poškodb, leto pozneje pa so vanj vključili še druge zdravstvene stroške; dve tretjini dajatev so prispevali delavci, eno pa delodajalci.<ref name=":31">{{navedi splet|url=http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|title=Slovenia: Health System Review|last=|first=|date=2016|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191008022556/http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0018/312147/HiT-Slovenia_rev3.pdf|archive-date=2019-10-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Prvi bolezenski sklad obveznega zdravstvenega zavarovanja po zgledu nemškega modela so v slovenskih deželah ustanovili leta 1889 v [[Ljubljana|Ljubljani]], pozneje pa so ga ustanovili tudi v drugih mestih po deželi. Skladi so delavcem zagotavljali zdravstveno in socialno varstvo. Socialno varstvo ob poškodbah pri delu so financirali izključno delodajalci. Konec leta&nbsp;1889 je bilo na območju Zgornje Koroške in [[Štajerska|Spodnje Štajerske]] zavarovanih približno 11&nbsp;% prebivalstva. Skladi zdravstvenega zavarovanja so delovali do razpada Avstro-Ogrske ob koncu prve svetovne vojne. Leta&nbsp;1919 so na območju Slovenije ustanovili Združenje skladov zdravstvenega zavarovanja. Po vojni je sistem zdravstvenega zavarovanja prešel v t. i. »vejna zavarovanja«, ki so nudila zdravstveno zavarovanje nekaterim večjim družbenim skupinam, npr. rudarjem, železarjem in osebju [[Univerza v Ljubljani|Ljubljanske univerze]]. Kmetijski delavci, ki so predstavljali največji del prebivalstva, niso bili vključeni v takratni sistem zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":31" /> V obdobju do leta&nbsp;1945 so se v slovenskih deželah začeli razvijati javno in osnovno zdravstvo ter zdravstveni zavodi.<ref name=":31" /> === Socialistična republika Slovenija (1945–1991) === [[Slika:Cepljenje proti otroški paralizi v Mariboru 1957.jpg|thumb|right|250px|[[Cepljenje (medicina)|Cepljenje]] proti [[otroška paraliza|otroški paralizi]] v Mariboru leta&nbsp;1957]] V [[Socialistična republika Slovenija|SR Sloveniji]] je do leta&nbsp;1954 veljal model socialnega zdravstvenega zavarovanja; delavci in upokojenci so bili skupaj z družinskimi člani vključeni v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki pa ni zajemal delavcev v kmetijstvu, samozaposlenih, [[obrt]]nikov in nekaterih drugih ekonomskih skupin. Socialno zavarovanje je združevalo zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in porodniško zavarovanje. Večino sredstev so prispevali delodajalci in delojemalci, država pa je prispevala nekatera sredstva za vojake in veterane. Socialno zavarovanje so upravljale država ali regionalne ljudske skupščine. Razpršenost finančne izpostavljenosti v primeru regionalnih presežnih stroškov je bila dosežena z vzajemnim zavarovanjem med posameznimi skladi na nacionalni ravni. Med letoma 1954 in 1955 je bilo zdravstveno zavarovanje ločeno od pokojninskega, obsegalo pa je delavce, [[Javni sektor|javne uslužbence]], obrtnike in samozaposlene, pozneje pa v manjši meri tudi kmetijske delavce, ki so pridobili minimalne pravice zdravstvenega varstva. Odmerne stopnje so bile za različne skupine zavarovancev različne. Ponudnike zdravstvenega zavarovanja so upravljali predstavniki delodajalcev in posameznih zavarovancev. Leta&nbsp;1965 je v Sloveniji delovalo 15 zavodov zdravstvenega zavarovanja. Polne pravice zdravstvenega zavarovanja so na kmetijske delavce razširili leta&nbsp;1972 na podlagi referenduma; tako so bile zagotovljene razmere za zdravstveno zavarovanje, ki je obsegalo vse prebivalstvo. Nova [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]], ustanovljena leta&nbsp;1974, je glavno vlogo financiranja zdravstvenega varstva prenesla na »samoupravljajoče skupnosti interesa v zdravstvu«: lokalna združenja ljudi iz ene ali več skupnosti, ki so štela najmanj 150.000&nbsp;oseb, so pridobila dolžnost upravljanja vseh zavarovalniških fondov.<ref name=":31" /> [[Slika:Gradnja kliničnega centra v polnem teku 1967.jpg|thumb|Gradnja [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|kliničnega centra]] leta 1967]] Zdravstveni sistem je bil v SR Sloveniji postopoma preoblikovan; zdravstvene ustanove so bile podržavljene, zasebno zdravstvo je bilo ukinjeno, zdravniki pa so postali državni delavci. Primarne zdravstvene storitve so nudili zdravstveni centri; ti so med drugim vključevali tudi [[Ginekologija|ginekološke]], [[Dentalna medicina|zobozdravstvene]] ter [[Pediatrija|pediatrične]] in mladinske zdravstvene storitve. Prišlo je do zatona [[Družinska medicina|splošne medicine]] zaradi poveličevanja ostalih specializacij na primarnem nivoju. V obdobju po koncu [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] pa do 1970-ih let je prišlo tudi do pospešenega razvoja zdravstvene infrastrukture, ki jo je financirala država in kasneje delno tudi skladi zdravstvenega zavarovanja na okrožnem nivoju. Ob uvedbi nove zvezne ustave leta 1974 so bili uvedeni regionalni zdravstveni centri, ki so zaobjemali bolnišnice, primarno zdravstvo, [[Lekarna|lekarne]] in regionalne ustanove javnega zdravja. Ti naj bi v celoti zagotavljali vse preventivne in kurativne zdravstvene storitve. Nova ureditev izvajanja zdravstvenega varstva je bila podvržena neprimernemu cenovnemu nadzoru ter naraščajoči birokratizaciji zdravstva.<ref name=":31" /> Obravnava pacientov z duševnimi težavami je potekala v okviru dispanzerjev za mentalno zdravje na primarnem nivoju; tim so sestavljali psihiater, klinični psiholog ter medicinska sestra. Pediatrični timi so vključevali tudi [[Logopedija|logopeda]], pedagoga in pa [[Socialno delo|socialnega delavca]].<ref name=":33">{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/178325/privatizacija-dusevnega-zdravja/|title=Privatizacija duševnega zdravja|website=Mladina.si|access-date=2019-10-10}}</ref> V SFRJ je v obdobjih gospodarskih kriz in nestabilnosti prihajalo do skrajno škodljivih finančnih učinkov na ponudnike zdravstvenih storitev. Plače v zdravstvenem sektorju so bile nižje od tistih v ostalih evropskih državah. Prav tako je bilo upravljanje zdravstvenega sistema neučinkovito. Zdravstveni sistem je v času 1970-ih in 1980-ih let zaznamovalo širjenje obsega in dostopa do zdravstvenih storitev in, hkrati, stalni finančni izzivi. Finančne težave je dodatno stopnjevala neučinkovita in potratna zdravstvena oskrba ter uporaba vprašljivih zdravstvenih pristopov. Do leta 1990 je bil zdravstveni sistem Slovenije na robu propada.<ref name=":31" /> === Republika Slovenija (od 1991) === Slovenski zdravstveni sistem se je za časa tranzicije soočal z resnimi strukturnimi težavami. V začetku 1990-ih let se je zdravstveni sistem soočal s hudimi finančnimi primanjkljaji in posledično nelikvidnostjo. S sprejetjem Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992 se je pričelo celokupno restrukturiranje slovenskega zdravstvenega sistema. Zakonska reforma je uvedla tako obvezno kot prostovoljno [[zdravstveno zavarovanje]] ter ponovno uvedla zasebne zdravstvene storitve. Zakon je državo določil kot odgovorno za oblikovanje strategije za razvoj javnega zdravja, zagotavljanje sistema javnih zdravstvenih storitev, nadziranje zdravstvenih storitev in zavarovanja, izobraževanja zdravstvenega osebja in izvajanje nalog javnega zdravja. Država je prav tako prevzela odgovornost za ustanavljanje (in lastništvo) zdravstvenih ustanov na sekundarnem in terciarnem nivoju ter odgovornost za financiranje investicij v napredno zdravstveno opremo in zgradbe. [[Občine v Sloveniji|Občine]] so bile določene kot ustanovitelji in lastniki zdravstvenih ustanov primarnega zdravstva ter kot odgovorne za investicije v primarno zdravstvo in plačevanje prispevkov za posameznike brez prihodkov. Delodajalci so bili določeni kot odgovorni za [[Varnost in zdravje pri delu|zdravje in varnost na delovnem mestu]] ter financiranje dela prispevkov zdravstvenega zavarovanja zaposlenih ter varstva v primeru poškodb ali [[Poklicna bolezen|poklicnih obolenj]]. [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS) je bil določen kot odgovoren za nacionalen sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno z vzpostavitvijo pogodb z izvajalci, lekarnami in dobavitelji medicinskih materialov) in nekatere druge naloge. Državne zdravstvene institucije in njihovi zaposleni so bili določeni kot odgovorni za izpolnjevanje zdravstvenih načrtov in implementacijo strokovnih ter javnozdravstvenih direktiv in pa pogajanje o plačilu zdravstvenih storitev. Osebni zdravniki, katerih izbira je bila svobodna, so bili pooblaščeni za izdajanje receptov, vrednotenje delovne sposobnosti, upravljanje z zdravstveno dokumentacijo in napotitve specialistom, medtem ko so ostali zdravniki izgubili omenjene kompetence (tako so lahko posamezniki brez izbranega osebnega zdravnika izgubili dostop do zdravstvenih storitev). Kot osebni zdravnik je bil lahko izbran splošni zdravnik, pediater ali ginekolog. Uvedeni so bili tudi osebni zobozdravniki. Osebni zdravniki so bili uvedeni z namenom izboljšanja poznavanja in zaupanja pacienta ter lažjega nadziranja zdravstvenega stanja pacienta.<ref name=":31" /> == Financiranje == Slovenija spada med države z univerzalnim zdravstvenim sistemom<ref name=":19">{{Cite journal|last=Albreht|first=Tit|last2=Pribakovic Brinovec|first2=Radivoje|last3=Josar|first3=Dusan|last4=Poldrugovac|first4=Mircha|last5=Kostnapfel|first5=Tatja|last6=Zaletel|first6=Metka|last7=Panteli|first7=Dimitra|last8=Maresso|first8=Anna|date=junij 2016|title=Slovenia: Health System Review|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/27467813|journal=Health Systems in Transition|volume=18|issue=3|pages=1–207|issn=1817-6127|pmid=27467813}}</ref> in z Bismarckovim modelom financiranja zdravstvenega varstva.<ref name=":0" /><ref name=":7" /><ref name=":59">{{navedi splet|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=53750|title=PRAVNA UREDITEV OSNOVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA|last=Velički Rozman|first=Maruša|date=2013|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Financiranje zdravstvenega varstva se deli na javna sredstva (ki zajema tako sredstva, zbrana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot proračunska sredstva), zasebna sredstva iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja in zasebnih sredstev v okviru samoplačništva.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/9215/4378/2592/14_Financiranje.pdf|title=FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V SLOVENIJI|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Leta 2010 je Slovenija za zdravstvo namenila 9 % BDP (3,2 mrd. €) in se tako glede obsega (deleža BDP) sredstev, namenjenih za zdravstvo, uvrstila v spodnjo četrtino evropskih držav.<ref name=":0" /> Po drugi strani so bili leta 2015 izdatki visoki v primerjavi z drugimi novejšimi članicami [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]].<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://read.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/slovenija-zdravstveni-profil-leta-2017_9789264285422-sl|title=Slovenija: Zdravstveni profil leta 2017 {{!}} READ online|website=OECD iLibrary|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> Obseg javnega financiranja se je od globalne finančne krize postopno zmanjševal. Ukrepi, ki so prizadeli obseg javnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, so vključevali znižanje cen storitev, zamrznitve plač in zvišanje doplačil.<ref name=":1" /> Tekom gospodarske krize je, po besedah predsednika skupščine zdravniške zbornice Marka Bitenca, dodatno omejitev razpoložljivih javnih sredstev povzročila porast [[brezposelnost]]i in posledičen izpad prispevkov.<ref name="delo.si">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna/zdravstvo-potrebuje-reformo-financiranja-in-seveda-tudi-depolitizacijo.html|title=Zdravstvo potrebuje reformo financiranja in seveda tudi depolitizacijo|last=Zajec|first=Diana|date=2016-07-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927142302/https://www.delo.si/sobotna/zdravstvo-potrebuje-reformo-financiranja-in-seveda-tudi-depolitizacijo.html|url-status=dead}}</ref> Leta 2009 je bilo zdravstvo sektor, ki ga je državno varčevanje najbolj prizadelo. Na račun zdravstva je bilo privarčevanih 236 milijonov evrov, od tega 150 milijonov na račun ukinjenih investicij v bolnišnice. Ostali prihranki so izvirali iz znižanja cen zdravstvenih storitev, plač, sredstev za napredovanje zaposlenih in deleža amortizacije v cenah storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042287989|title=Z varčevalnimi ukrepi letos v javnem sektorju 300 milijonov evrov prihranka: Največ zatiskanja pasu v zdravstvu|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20210928044122/https://www.dnevnik.si/1042287989|url-status=dead}}</ref> Delež [[Kosmati domači proizvod|BDP]], namenjen zdravstvu, je vrh dosegel v letih 2012 in 2013 s 8,8 %.<ref name=":44">{{navedi splet|url=https://www.statista.com/statistics/429684/healthcare-expenditure-as-a-share-of-gdp-in-slovenia/|title=Slovenia: Health expenditure as a share of GDP 2000-2018|website=Statista|language=en|access-date=2019-11-02}}</ref> Rast deleža sredstev, namenjenih za zdravstvo, je bilo moč pripisati predvsem rasti zasebnih sredstev v zdravstvenem sistemu.<ref name=":45">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191103193002/https://www.dnevnik.si/1042513318|url-status=dead}}</ref> Delež sredstev je v naslednjih letih ostajal enak ali upadal in tako leta 2018 s 7,9 % dosegel najnižjo raven od leta 2008.<ref name=":44" /> Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je del zdravstvenih pravic prenesel z obveznega na dopolnilno zavarovanje.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ce-dopolnilno-zavarovanje-ukinemo-sesujemo-zdravstveni-sistem-199236|title="Če dopolnilno zavarovanje ukinemo, sesujemo zdravstveni sistem"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pozicija-in-opozicija-zdravstvo-potrebuje-vec-denarja-in-reformo.html|title=Pozicija in opozicija: Zdravstvo potrebuje več denarja in reformo|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2012-07-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927144014/https://www.delo.si/novice/slovenija/pozicija-in-opozicija-zdravstvo-potrebuje-vec-denarja-in-reformo.html|url-status=dead}}</ref><ref name=":5">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042534523|title=Zavarovalnice dražijo dodatna zavarovanja|website=Dnevnik|access-date=2019-02-03}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> To je zdravstvenim zavarovalnicam po njihovih izračunih povzročilo okoli 66 milijonov evrov dodatnih stroškov, na kar so se odzvale s preventivnim zvišanjem premij. Drugi varčevalni ukrepi (znižanje cen storitev in materialov) so disproporcionalno koristili zdravstvenim zavarovalnicam. Dejanski dodatni stroški za zavarovalnice tako niso bili takoj jasni.<ref name=":5" /> Tako se je obseg javnega financiranja zdravstva v petih letih skrčil za približno 400 milijonov evrov.<ref name="delo.si"/> ZZZS je po letu 2009 na dopolnilna zavarovanja prenesel skoraj 50 milijonov evrov letnih stroškov.<ref name=":45" /> Administrativni stroški financiranja zdravstva so po podatkih iz leta 2016 predstavljali nekaj več kot 4 % sredstev, namenjenih za zdravstvo. Slovenija se je tako po višini administrativnih stroškov uvrstila na 8. mesto izmed 29 držav OECD, med Nizozemsko in Švico. Administrativni stroški prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so predstavljali več kot polovico administrativnih stroškov financiranja.<ref name=":34">{{navedi splet|url=https://www.oecd.org/els/health-systems/Tackling-Wasteful-Spending-on-Health-Highlights-revised.pdf|title=Tackling Wasteful Spending on Health - OECD|last=|first=|date=2017|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Delež gospodinstev s hudimi finančnimi posledicami zaradi stroškov zdravstvene oskrbe je bil leta 2015 najnižji med državami OECD, zglolj 1,0 %.<ref name=":72" /> === Javna sredstva === Delež javnih sredstev v zdravstvu je leta 2015 znašal 71,1 %, kar je 7,5 % manj od povprečja EU.<ref name=":1" /> Za kapitalske naložbe v [[Zdravstveni dom|zdravstvene domove]] in lekarne so odgovorne posamezne občine.<ref name=":1" /> ==== Obvezno zdravstveno zavarovanje ==== Večina (80 %) javnih sredstev, namenjenih za financiranje zdravstva, se zbira v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prispevke zbira [[Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije]] (ZZZS),<ref name=":0" /><ref name=":1" /> državna organizacija,<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/3415/4378/2601/13_Masten.pdf|title=Vloga ZZZS v zdravstvenem sistemu|last=Masten Cuznar|first=Olivera|date=2009|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ki deluje kot edini plačnik storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Do leta 1999 je ZZZS zbiral tudi prostovoljna sredstva.<ref name=":38">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042513318|title=ZZZS bo po 20 letih obstoja morda kmalu dobil konkurenco|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2012 je bilo v obvezno zdravstveno zavarovanje vključenih 99,5 % prebivalstva.<ref name=":45" /> ZZZS zbira sredstva tako od delojemalcev, delodajalcev in pa drugih zavezancev.<ref name=":0" /><ref name=":3" /> 98 % vseh prihodkov ZZZS predstavljajo dajatve iz računa plač.<ref name=":45" /> Stopnja se odmerja na podlagi dohodkov zavezancev ali druge osnove. Stopnjo prispevka določa državni zbor (leta 2010 je ta znašala 12,92 % bruto osebnega dohodka,<ref name=":0" /> leta 2019 pa 13,45 %<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8951885|title=Mesec bi prispevke obveznega zdravstvenega zavarovanja zaposlenim in delodajalcem dvignil za petino|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-09-21}}</ref>).<ref name=":0" /> Zaradi skoraj izključne odvisnosti od vplačil iz naslova plač je financiranje obveznega dela zdravstvenega sistema močno odvisno od nihanj trga dela.<ref name=":19" /><ref name=":45" /> ZZZS določa nabor storitev, ki so delno ali v celoti krite s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter določa letni obseg zdravstvenih storitev, ki ga financira.<ref name=":4"/> Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financira odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov, daljša od 30 dni.<ref name=":31" /> ZZZS presežna sredstva deloma shranjuje kot rezerve.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/muzevic-terja-odgovornost-od-zzzs-170616.html|title=Muževič terja odgovornost od ZZZS|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2019-04-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Proračunska sredstva ==== [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] razpolaga s proračunskimi sredstvi, ki jih lahko nameni za financiranje zdravstvene dejavnosti.<ref name=":8" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zzzs-od-vlade-zahteva-da-sredstva-za-skrajsevanje-vrst-zagotovi-iz-proracuna/407175|title=ZZZS od vlade zahteva, da sredstva za skrajševanje vrst zagotovi iz proračuna|last=|first=|date=|website=RTV Slovenija|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> 7. člen ZZVZZ določa področja, za katera država namenja proračunska sredstva za zdravstvo, vključno s financiranjem investicij in drugih obveznosti javnih zdravstvenih zavodov, ustanovljenih s strani države, dopolnilnih sredstev primarne ravni javne zdravstvene službe na demografsko ogroženih območjih, javnega zdravja, javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravstva, mednarodnega sodelovanja na področju zdravstva, zbiranja krvi, organov, tkiv in celic za presaditev, zdravstveno varstvo vojakov, nekaterih tujcev in oseb neznanega prebivališča, plačilo do polne vrednosti zdravstvenih storitev nekaterih posameznikov in plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za nekatere zavezance.<ref name=":32">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> Proračunska sredstva ministrstvu dodeljuje državni zbor. Za leto 2018 je bil načrtovan obseg ministrstvu dodeljenih sredstev skoraj 100 milijonov evrov.<ref name=":8">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/v-prihodnjih-dveh-letih-precej-visji-proracun-za-zdravstvo.html|title=Proračun za zdravstvo v prihodnjih dveh letih precej višji|last=STA|first=Ma F.|date=2016-10-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927134906/https://www.delo.si/novice/politika/v-prihodnjih-dveh-letih-precej-visji-proracun-za-zdravstvo.html|url-status=dead}}</ref> Obveznosti financiranja specializacij in pripravništev so za časa leta 2019 postopoma prehajale na državna proračunska sredstva, kar je pripomoglo k povečanju razpoložljivih sredstev ZZZS.<ref name=":28" /> Občine oz. mesta so zadolžena za financiranje nekaterih zdravstvenih dejavnosti, med drugim financiranje investicij v primarno zdravstvo.<ref name=":31" /><ref name=":32" /> Država s proračunskimi sredstvi lahko tudi sanira izgube bolnišnic oz. javnih zdravstvenih zavodov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-pokriti-minus-slovenskih-bolnisnic.html|title=Vlada bo bolnišnicam v izgubah namenila 135,7 milijona evrov, skoraj 80 milijonov gre ljubljanskemu UKC|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/dnevne-novice/stevilo-zdravstvenih-zavodov-z-izgubo-se-je-lani-podvojilo/449461|title=Število zdravstvenih zavodov z izgubo se je lani podvojilo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> === Zasebna sredstva === V Sloveniji so leta 2018 zasebna sredstva predstavljala 27,1 % vseh finančnih sredstev, namenjenih za zdravstvo. Od teh jih je bilo 12,0 % zagotovljeno prek samoplačništva.<ref>{{navedi splet|url=http://data.oecd.org/healthres/health-spending.htm|title=Health resources - Health spending - OECD Data|website=theOECD|language=en|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ==== Prostovoljno zdravstveno zavarovanje se deli na dopolnilno zdravstveno zavarovanje in dodatno zdravstveno zavarovanje. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila zdravstvenih storitev, ki niso v celoti krita s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dodatno zdravstveno zavarovanje krije stroške nadstandardnih zdravstvenih storitev, ki niso krite v okviru javnega zdravstva in jih mora sicer uporabnik kriti samoplačniško.<ref>{{navedi splet|url=http://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|title=Zdravstvena zavarovanja: Kaj je mit in kaj resnica?|website=vsebovredu.triglav.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2021-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210511231312/https://vsebovredu.triglav.si/zdravje/dodatno-zdravstveno-zavarovanje-ali-dopolnilno|url-status=dead}}</ref> Dopolnilno zavarovanje je mogoče pridobiti zgolj zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":66">{{Navedi knjigo |url=https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|title=Health in Slovenia : information tool for new residents |first1=Blanka |last1=Rihter |first2=Nina |last2=Marin |year=2018 |publisher=Založba ZRC |edition=1. |isbn=978-961-05-0101-5 |cobiss=296175104 |archive-date=2019-11-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20191111093747/https://isim.zrc-sazu.si/sites/default/files/slohealth1.pdf|url-status=dead}}</ref> Premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so leta 2010 predstavljale 12,3 % skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo.<ref name=":0" /> Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je do leta 1999 nudil ZZZS, nakar je bila ustanovljena zavarovalnica Vzajemna, na katero je ZZZS prenesel vsa prostovoljna zavarovanja. Prostovoljna zavarovanja so leta 1994 doprinesla 7 % vseh sredstev za zdravstvo, medtem ko so bila do leta 2012 odgovorna že za 13,6 %.<ref name=":59" /><ref name=":38" /> Slovenija je bila leta 2017 v vrhu držav OECD v deležu prebivalcev z neko obliko prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":72">{{Navedi knjigo|title=Health at a Glance 2019: OECD Indicators|url=https://www.oecd-ilibrary.org/social-issues-migration-health/health-at-a-glance-2019_4dd50c09-en|publisher=OECD|date=2019-11-07|isbn=978-92-64-38208-4|doi=10.1787/4dd50c09-en|language=en|series=Health at a Glance|last=OECD}}</ref> ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje ===== Dopolnilno zdravstveno zavarovanje po zakonski določbi predstavlja javni interes Republike Slovenije in je zakonsko določeno kot medgeneracijsko in spolno vzajemno; obravnava mora biti enaka ne glede na spol, starost ali zdravstveno stanje. Zavarovalnica, ki zavarovanje izvaja, mora sprejeti vsako osebo z obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Premije ene zavarovalnice morajo biti enake za vse zavarovance. Zavarovalnice ne smejo prekiniti zavarovanja, razen ob neplačevanju premije.<ref name=":40">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> Premije so višje, če se dlje časa nezavarovana oseba ponovno vključi v dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Za vsako polno leto brez dopolnilnega zavarovanja se premija zavarovanca ob vzpostavitvi zavarovalniškega razmerja poveča za 3 %. Tako se preprečuje izmikanje medgeneracijski solidarnosti (sklepanju in koriščenju dopolnilnega zavarovanja zgolj v kasnejšem življenjskem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41" /><ref name=":42" /> Premije se lahko povišajo tudi za osebe, ki so dlje časa bivale v tujini brez sklenjenega zavarovanja v Sloveniji. Povišano premijo po podatkih iz leta 2019 plačuje 3–4 % zavezancev.<ref name=":42">{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5dac9231f1544/vse-skrivnosti-dopolnilnega-zavarovanja|title=Svet24.si - Vse skrivnosti dopolnilnega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Ob zamuditvi enomesečnega roka za sklenitev zavarovalniškega razmerja mora zavarovanec ob vzpostavitvi dopolnilnega zavarovanja prestati trimesečno obdobje, ko kljub plačevanju premij ni deležen kritja doplačil s strani zavarovalnice. Tako se preprečuje izmikanje vzajemnosti med zdravimi in bolnimi (t. j. sklepanju in koriščenju zavarovalniškega razmerja zgolj v času bolezni, ne pa tudi v zdravem obdobju).<ref name=":40" /><ref name=":41">{{navedi splet|url=https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|title=Dodatno zavarovanje kdaj začne veljati|last=Optiweb|website=E-zavarovanja|language=sl-SI|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190803114928/https://www.e-zavarovanja.com/pogosta-vprasanja/kaj-je-cakalna-doba-doplacilo-na-premijo/|url-status=dead}}</ref> V Sloveniji dopolnilno zdravstveno zavarovanje ponujajo tri zavarovalnice; Vzajemna, [[Zavarovalnica Triglav]] in Adriatic Slovenica.<ref name=":2"/><ref name=":66" /><ref name=":6">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/za-brezplacno-zobozdravstvo-potrebnih-dodatnih-92-milijonov-evrov-92953.html|title=Za "brezplačno" zobozdravstvo potrebnih dodatnih 92 milijonov evrov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-09-19|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zavarovalnice, ki izvajajo programe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so dolžne s skladom sredstev dopolnilnega zavarovanja upravljati ločeno od drugih morebitnih zavarovalniških programov, ki jih izvajajo (vključno z ločenim prikazovanjem poslovnega izida in uporabo sredstev zgolj za izvajanje dopolnilnega zavarovanja).<ref>{{navedi splet|url=http://www.podjetnik.si/clanek/spremembe-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-|title=Spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Podjetnik - prvi medij podjetništva|website=www.podjetnik.si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032119/http://www.podjetnik.si/clanek/spremembe-zakona-o-zdravstvenem-varstvu-in-zdravstvenem-|url-status=dead}}</ref> Povprečen zavarovanec iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja letno porabi 290 € škode.<ref name="zurnal24.si">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/koliko-vplacam-in-koliko-dobim-266256|title=Koliko vplačam in koliko dobim?|website=zurnal24.si|language=hr|access-date=2019-02-03}}</ref> Z dopolnilnimi zavarovanji se je k izvajanju zdravstvene dejavnosti leta 2015 prispevalo 412 milijonov evrov sredstev, medtem ko obseg pobranih premij/sredstev na račun dopolnilnega zavarovanja znaša 483 milijonov evrov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/179282/62-milijonov/|title=62 milijonov|website=Mladina.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje krije doplačila več kot 95 % prebivalcev.<ref name=":19" /> Po navedbah iz leta 2019 je bilo v Sloveniji 1.433.000 zavezancev dopolnilnega zavarovanja, dodatnim 53.000 socialno ogroženim osebam pa je dopolnilno zavarovanje zagotavljala država.<ref name=":42" /> Povprečen zavarovanec, ki začne premije plačevati pri 20 letih, prek dopolnilnega zavarovanja tekom življenja prispeva 23.900 €.<ref name=":42" /> Iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se deloma krije velik del vseh zdravstvenih storitev z izjemo posebnih skupin pacientov (otroci in matere) ali obolenj (maligna obolenja in določena druga obolenja, rehabilitacija po poškodbi na delu). Glede na delež doplačila se v največji meri iz dopolnilnega zavarovanja financira nakup zdravil (38 %), specialistične storitve v bolnišnični obravnavi (21 %), specialistične storitve v ambulantni obravnavi (12 %), zobozdravstvene storitve (12 %), primarna dejavnost (11 %) in pa stroški zdravilišč (6 %).<ref name="zurnal24.si"/> Do leta 2012 je zakonodaja zavarovalnicam, ki so izvajale dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nalagala, da se polovica dobička, pridobljenega s prej omenjeno dejavnostjo, porabi za izvajanje te dejavnosti. Prav tako je zakonodaja do tega leta zahtevala predčasno odobritev zvišanja premij v času trajanja dopolnilnega zavarovanja. Obe določili sta bili s strani Sodišča EU spoznani kot kršitvi evropske zakonodaje in posledično odpravljeni.<ref name=":7">{{navedi splet|url=https://www.researchgate.net/publication/326294786_Vpliv_Zakona_o_uravnotezenju_javnih_financ_in_novele_Zakona_o_zdravstvenem_varstvu_in_zdravstvenem_zavarovanju_na_financiranje_dopolnilnega_zdravstvenega_zavarovanja|title=(PDF) Vpliv Zakona o uravnoteženju javnih financ in novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju na financiranje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=ResearchGate|language=en|access-date=2019-02-03}}</ref> ===== Dodatno zdravstveno zavarovanje ===== Leta 2017 je bilo z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem zavarovanih 13 % prebivalcev.<ref name=":72" /> Leta 2018 je bil opažen porast zavarovanj brez čakalnih dob, ki krijejo stroške samoplačniških zdravstvenih storitev, kar je potencialno posledica daljšanja čakalnih vrst v javnem sistemu. Zavarovanec tako z nadstandardnim zavarovanjem dostopa do storitev v 7 dneh ali manj.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/poteza-zavarovalnic-ki-jasno-kaze-da-je-javno-zdravstvo-v-krizi-482157|title=Poteza zavarovalnic, ki jasno kaže, da je javno zdravstvo v krizi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Samoplačništvo ==== Samoplačništvo v Sloveniji predstavlja relativno zelo nizek delež skupnih sredstev, namenjenih za zdravstvo, glede na ostale evropske države. Leta 2011 je delež neposrednih zdravstvenih izdatkov gospodinjstev predstavljalo zgolj 12 % vseh izdatkov za zdravstvo.<ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/iz-lastnega-zepa-za-zdravje-manj-kot-vecina-drugih.html|title=Iz lastnega žepa za zdravje manj kot večina drugih|last=gospodarstvo|first=Cveto Pavlin|date=2014-11-28|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-03|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927144336/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/iz-lastnega-zepa-za-zdravje-manj-kot-vecina-drugih.html|url-status=dead}}</ref> Strošek samoplačništva zdravstvenih storitev kot delež potrošnje gospodinstev je najnižji izmed držav OECD, zgolj 2,0 %.<ref name=":72" /> Samoplačništvo omogoča dostop do zdravstvenih storitev vsem tistim, ki nimajo urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja, in pa v primerih, ko zdravstvena dejavnost ni krita s strani zdravstvenega zavarovanja. Samoplačništvo prav tako omogoča hitrejši dostop do zdravstvenih storitev; v primerjavi z javnim sistemom so pri samoplačniških izvajalcih čakalne dobe krajše ali jih sploh ni.<ref name=":4" /> Samoplačništvo je še posebej razširjeno/značilno za lepotne operacije, zobozdravstvene storitve in [[Ortodontika|ortodontske]] storitve. Financiranje ortodontije iz javnih sredstev je še posebej skromno.<ref name=":4" /> == Izvajanje == Ministrstvo za zdravje je odgovorno za upravljanje in urejanje pravne ureditve zdravstva v Sloveniji. Tako je izvajanje zdravstva v veliki meri centralizirano.<ref name=":1" /> === Primarna zdravstvena dejavnost === [[slika:Celje Zdravstveni dom IMG 0328.JPG|thumb|Zdravstveni dom v [[Celje|Celju]]]] Zdravstvena dejavnost na primarni ravni se zakonsko opredeljuje kot osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> Za organizacijo na primarni ravni so odgovorne [[Občine v Sloveniji|občine]]. Te so prav tako lastnice zdravstvenih domov in lekarn ter zadolžene za kapitalske naložbe v zdravstvene domove in lekarne.<ref name=":1" /><ref name=":52">{{navedi knjigo|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459017/|title=Slovenia|last=Pavlič|first=D. Rotar|last2=Švab|first2=I.|last3=Pribaković|first3=R. Brinovec|date=2015|publisher=European Observatory on Health Systems and Policies|language=en}}</ref> Na primarnem nivoju zdravstveni domovi nudijo kurativno in preventivno tako kot urgentno oskrbo. Na primarnem nivoju delujejo tako javni kot zasebni izvajalci (oz. izvajalci s koncesijo). Izvajalci storitev primarne zdravstvene dejavnosti so lahko doktorji splošne medicine, pediatre, ginekologe in zdravnike specialiste šolske medicine. Vsi pacienti imajo izbranega osebnega zdravnika, prek napotitev katerega lahko dostopajo do specialističnih storitev (ko je to potrebno) (do napotitve pride v ~20 % obiskov pri osebnem zdravniku), ki lahko vključujejo svetovanje, diagnostične storitve ali kurativne storitve. Specialisti so nato dolžni pacientom zagotoviti potrebna zdravila ali naknadne kontrolne obiske. Specialisti običajno o obravnavi poročajo osebnemu zdravniku, ki je pacienta napotil. Ženske lahko izberejo osebnega ginekologa.<ref name=":52" /> ==== Referenčne ambulante ==== Leta 2011 je Ministrstvo za zdravje začelo uvajati referenčne ambulante družinske medicine, ki v tim poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vključujejo tudi diplomirane medicinske sestre, ki so usposobljene za delo s kroničnimi bolniki in nekaterimi manj zahtevnimi obravnavami; te tako delno razbremenijo obveznosti zdravnikov. Leta 2019 je bilo v Sloveniji referenčnih ambulant že večina čez 800.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-04-24}}</ref> Ministrstvo načrtuje, da bi bile s časom v referenčne preoblikovane vse ambulante družinske medicine.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/referencne-ambulante-se-brez-konkretnih-ucinkov.html|title=Referenčne ambulante še brez konkretnih učinkov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-02-05|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-04-24|archive-date=2019-04-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20190424023201/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/referencne-ambulante-se-brez-konkretnih-ucinkov.html|url-status=dead}}</ref> === Sekundarna in terciarna zdravstvena dejavnost === Zdravstvena dejavnost na sekundarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema specialistično ambulantno in bolnišnično dejavnost kot nadaljevanje oz. dopolnitev osnovne zdravstvene dejavnosti. Sekundarna raven zdravstvene dejavnosti obsega specialistično ambulanto dejavnost in pa specialistično bolnišnično dejavnost. Specialistična ambulantna dejavnost obsega poglobljeno diagnostiko in izvajanje zdravljenja bolezni oz bolezenskih stanj ter ambulantne rehabilitacije. Specialistično ambulantno dejavnost opravljajo bolnišnice, zdravilišča ali zasebni zdravniki specialisti posameznih strok. Zdravniki, ki specialistično ambulantno dejavnost opravljajo v zdravstvenem domu ali zdravilišču ali kot zasebniki se strokovno in organizacijsko povezujejo z ustreznimi bolnišnicami. Specialistična bolnišnična dejavnost se izvaja v splošnih ali specialnih bolnišnicah in obsega poglobljeno diagnostiko, zdravljenje in rehabilitacijo, zdravstveno nego, nastanitev in prehrano.<ref name=":64"/> Zdravstvena dejavnost na terciarni ravni je zakonsko opredeljena in zajema dejavnost klinik, kliničnih inštitutov ali kliničnih oddelkov. Njihova dejavnost obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojnoizobraževalno delo (vključno s podiplomskim izobraževanjem) ter najzahtevnejše zdravstvene storitve na ambulantni ali bolnišnični način, ki ga ni smotrno izvajati na nižjih nivojih. Storitve oz. programe, opravljanje na tercialni ravni določa ministrstvo za zdravje.<ref name=":64"/> Bolniščno oskrbo v Sloveniji nudi 30 ustanov; 10 splošnih, 2 univerzitetni, 5 psihijatničnih in pa 13 specializiranih bolnišnic (3 od slednjih so privatne). Visoko specializirane ustanove med naštetimi nudijo terciarno osrkbo, in sicer UKC LJ in MB, Onkološki inštitut, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Psihijatrična klinika Ljubljana in Univerzitetni rehabilitacijski institut.<ref name=":31" /> V okviru zdravstvene dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni se izvaja tudi dejavnost javnega zdravja in javnozdravstvene dejavnosti na področju zdravja, okolja in hrane. Javne bolnišnice in nacionalni inštituti so v lasti ministrstva za zdravje.<ref name=":1" /> === Zobozdravstvo === ==== Financiranje ==== Zobozdravstvene storitve so iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krite v celoti zgolj v primerih napotitve s strani osebnega zdravnika in v primerih nujnih posegov.<ref name="mz.gov.si">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|title=Zobozdravstvo {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20190216153748/http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/mreza_na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/zobozdravstvo/|url-status=dead}}</ref> Zobozdravstvene storitve se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer financirajo zgolj v višini 80 %; vsa ostala sredstva je potrebno zagotoviti preko dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali samoplačniško. Določene zobozdravstvene storitve pa sploh niso krite in jih je zato potrebno doplačati v celoti. Med takšne spadajo npr. čiščenje zobnih oblog in odstranjevanje zobnega kamna ter neamalgamske bele zalivke.<ref name=":6" /><ref name="mz.gov.si"/> Leta 2014 je ZZZS za zobozdravstvo namenil 130 milijonov evrov. Pri tem je dodatnih 25 milijonov evrov izhajalo iz doplačil ter neznana količina iz samoplačniške dejavnosti. Četrtina prebivalcev nima izbranega osebnega zobozdravnika in tako ne dostopa do storitev javnega zdravstva. Leta 2018 je vladajoča koalicija naznanila namen prehoda v popolnoma brezplačno javno zobozdravstvo za vse državljane, za kar bi bilo v javnem sistemu glede na ocene potrebno doprinesti dodatnih 92 milijonov evrov.<ref name=":6" /> Leta 1994 je v Sloveniji na področju zobozdravstva obratovalo 194 koncesionarjev in v obdobju ministrovanja [[Andrej Bručan|Andreja Bručana]] (2004–2007) preseglo število zobozdravnikov v javnih zavodih. Leta 2019 je v Sloveniji obratovalo več kot 600 zobozdravnikov koncesionarjev. Porast števila koncesionarjev je sovpadal s podaljševanjem čakalnih dob in porastom napotovanja pacientov na samoplačniške zobozdravstvene storitve, potencialno zaradi finančne koristi koncesionarjem, ki hkrati opravljajo zasebne samoplačniške storitve.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190542/cilj-domnevno-spontanega-upora-druzinskih-zdravnikov-je-izsiliti-privatizacijo/|title=Cilj domnevno spontanega upora družinskih zdravnikov je izsiliti privatizacijo|website=Mladina.si|access-date=2019-10-07}}</ref> === Lekarništvo === [[Slika:Dr. Fran Minarik 1957.jpg|thumb|Dr. [[Fran Minařik]], farmacevt in zgodovinar farmacije (1957)]] Lekarniška dejavnost se obravnava kot del zdravstvene dejavnosti in se izvaja kot javna služba. Obravnava se kot negospodarska dejavnost splošnega pomena in njen osnovni namen tako ni pridobitne narave. Lekarniška dejavnost je zakonsko opredeljena kot del osnovne in posledično primarne zdravstvene dejavnosti, a se izvaja tako na primarni kot na sekundarni (bolnišnične lekarne) in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti.<ref name=":9">{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/lekarniska_dejavnost/|title=Lekarniška dejavnost {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Zakonodaja izvajalcem lekarniške dejavnosti omogoča tudi pripravo [[Magistralno zdravilo|magistralnih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih po navodilih zdravnika, ki jih ta predpiše točno določenemu pacientu<ref>{{navedi splet|url=https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/magistralna-zdravila|title=Magistralna zdravila - Lekarniška skrb - Svetovanje - Gorenjske lekarne|website=www.gorenjske-lekarne.si|access-date=2019-02-03}}</ref>) in [[Galenski pripravek|galenskih zdravil]] (tj. zdravil, pripravljenih v galenskem laboratoriju lekarn v skladu z načeli priprave<ref name=":10">{{navedi splet|url=http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|title=Lekarne Maribor - Koristno|website=www.mb-lekarne.si|access-date=2019-02-03|archive-date=2019-02-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190201185939/http://www.mb-lekarne.si/slo/koristno/zdravila|url-status=dead}}</ref>).<ref name=":9" /> Ta zdravila ne potrebujejo dovoljenja za promet.<ref name=":10" /> V Sloveniji je oglaševanje lekarniške dejavnosti z namenom pospeševanja prodaje zdravil, medicinskih pripomočkov in podobnih izdelkov prepovedano (in pa vsakršno spodbujanje pacientov s tem namenom).<ref name=":9" /> Dobiček, ustvarjen ob lekarniški dejavnosti, so lahko občine prenašale v občinski proračun. Dobiček je tem večji, čim več receptov izda lekarna.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dobicek-lekarne-se-steka-v-obcine-6208039|title=Dobiček lekarne se steka v občine|date=2016-04-06|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Z novim zakonom je bilo leta 2017 določeno, da morajo biti presežki lekarn, preneseni v občinske proračune, porabljeni izključno za zdravstveno dejavnost občin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/ljubljana/lekarne-bodo-za-obcine-se-naprej-zlata-jama.html|title=Lekarne bodo za občine še naprej zlata jama|last=Jesenšek|first=Maša|date=2017-02-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927135731/https://www.delo.si/novice/ljubljana/lekarne-bodo-za-obcine-se-naprej-zlata-jama.html|url-status=dead}}</ref> === Predpisovanje zdravil === Podatki o zdravilih so urejeni v Centralni bazi zdravil, nacionalni referenčni zbirki podatkov, ki jo skupno urejajo MZZ, JAZMP, ZZZS in NIJZ.<ref>{{Navedi splet|url=https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|title=Centralna baza zdravil (CBZ)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927154113/https://mreznik.nuk.uni-lj.si/vir/baza-podatkov-o-zdravilih|url-status=dead}}</ref> ZZZS zdravila na podlagi več kriterijev razvršča na pozitivno, vmesno in negativno listo, pri čemer se predpisana zdravila na pozitivni P100 listi krijejo v celoti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pozitivni P75 75 % iz obveznega in 25 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, vmesni 25 % iz obveznega in 75 % iz dopolnilnega zavarovanja/doplačila, strošek nabave zdravil na negativni listi pa mora prejemnik v celoti kriti samoplačniško.<ref name=":40"/><ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|title=Razvrščanje zdravil na listo|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107175735/https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_za_posebne_zdravstvene_namene/razvrscanje_zdravil_in_zivil_na_listo/razvrscanje_zdravil_na_listo|archive-date=2019-11-07|access-date=|url-status=dead}}</ref><ref name=":43">{{navedi splet|url=https://lekarnavrscaj.si/aktualno/objave/izdajanje-zdravil-na-recept/|title=Izdajanje zdravil na recept|website=Lekarna Vrščaj|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref> Zdravila iz pozitivne in vmesne liste zdravnik predpiše z zelenim receptom, ki je v večini primerov veljaven en mesec od izdaje (z izjemo antibiotikov (3 dni) in narkotikov (5 dni)). Zdravila iz negativne liste se predpisujejo z belim receptom, ki prav tako velja en mesec od izdaje. Obnovljivi recepti omogočajo večkratno prejemanje istega zdravila z istim enkrat izdanim receptom (prvi dvig mora biti opravljen en mesec od izdaje).<ref name=":43" /> === Zdravljenje v tujini === Zavarovane osebe so pod določenimi pogoji upravičene do zdravstvenih storitev v tujini. Te so odvisne od razlogov za odhod v tujino (stalno ali začasno bivanje, študij, načrtovano zdravljenje v tujini, napotenje na delo v tujini in obmejno delo).<ref>{{Navedi splet|title=Pravice do zdravstvenih storitev med potovanjem in bivanjem v tujini|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/zav_tujina/pravice_tujina|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zavarovane osebe imajo pravico do zdravstvene obravnave (pregleda, preiskave ali zdravljenja) v tujini, ko so izčrpane možnosti obravnave v Sloveniji in je pri pregledu v tujini utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja zdravstvenega stanja.<ref name=":65">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-10}}</ref> Zavarovane osebe imajo na podlagi določb EU tudi pravico do (povračila stroškov) obravnave v drugih članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in [[Švica|Švicarske konfederacije]] v primeru, če ji je za storitev v Sloveniji določena čakalna doba, ki presega najdaljšo dopustno čakalno dobo in v Sloveniji ni drugega izvajalca, ki te ne presega oz. če določena čakalna doba presega razumen čas. Stroški se povrnejo v celoti zgolj, če ne presegajo cene v javni zdravstveni mreži države, v kateri je bila storitev uveljavljena.<ref name=":65" /> === Ostalo === Del javne mreže zdravstvenih ustanov predstavljajo tudi [[Zdravilišče|zdravilišča]]. Zavarovani pacienti so upravičeni do zdraviliškega zdravljenja v primeru določenih obolenj. Napotitev na zdraviliško zdravljenje mora prestati posebno obravnavo utemeljenosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja|website=pisrs|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/pravice_zdravstvenih_storitev/pravice_zdravilisko_zdravljenje/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zizQx8HT08DQw9LPyc3Aw8jYMtPD0DLQ0Ngg31C7IdFQHu-Oh3/|title=Zdraviliško zdravljenje|last=|first=|date=|website=ZZZS|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> ==== Kartica zdravstvenega zavarovanja ==== [[Slika:Kzz personalizirana 300dpi.jpg|thumb|[[Kartica zdravstvenega zavarovanja]]]] Vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja je izdana [[kartica zdravstvenega zavarovanja]]. Kartica vsebuje podatke o zavarovancu, ki zdravstvenim delavcem [[On-line sistem zdravstvenega zavarovanja|omogoča dostop do podatkov]] o identiteti zavarovanca, prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, osebnem zdravniku, izdanih zdravilih, izdanih medicinsko-tehničnih pripomočkih in pa opredelitvi za posmrtno darovanje organov in tkiv za presaditev. Kartica omogoča uveljavljanje pravic tako obveznega kot prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Kartico zavarovanec predloži ob zdravniških obiskih in drugih priložnostih uveljavljanja zdravstvenih pravic. Pri tem se od zavarovanca lahko zahteva tudi predložitev osebnega dokumenta. Brez predložitve kartice lahko zdravstvene pravice načeloma koristi zgolj samoplačniško.<ref name=":66" /><ref name=":67">{{Navedi splet|url=https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/vkljucitev_ozz_kzz/kzz|title=Kartica zdravstvenega zavarovanja|date=|accessdate=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|publisher=|last=|first=}}</ref> Kartico zavarovancem brezplačno izdaja ZZZS ob prvi ureditvi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Novejše kartice imajo 10-letno veljavnost; en mesec pred iztekom veljavnosti ZZZS zavarovancu avtomatsko pošlje novo brezplačno kartico. Kartice izdane, med letoma 2000 in 2008, imajo neomejeno veljavnost in ne bodo avtomatsko zamenjane.<ref name=":67" /> == Pravno-formalna ureditev == === Ustava Republike Slovenije === [[Ustava Republike Slovenije]] v 50. členu določa zdravstveno varstvo kot pravico v okviru pravice do socialne varnosti in določa državno kot odgovorno za zagotavljanje te pravice. 51. člen ustave ustoličuje univerzalno pravico do zdravstvenega varstva v okviru zakonskih določil, zakonsko določanje pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev in splošno prepoved prisilnega zdravljenja ob odsotnosti nasprotnih zakonskih določil. 55. člen ustave ustoličuje prosto odločanje o rojstvu otrok. 72. člen ustave ustoličuje pravico do zdravega življenjskega okolja, katerega je dolžna zagotavljati država.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Ustava Republike Slovenije (URS)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) === ZZVZZ ureja sistem zdravstvenega varstva in zavarovanja, določa nosilce skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, odnose med zdravstvenim zavarovanjem in izvajalci in pa uveljavljanje pravic zdravstvenega zavarovanja. Zakon med drugim določa pravice in dolžnosti posameznikov na področju zdravstva, naloge politike javnega zdravja in državne naloge v na področju zdravstva, določa področja financiranja zdravstvenih dejavnosti iz proračunskih in občinskih in mestnih sredstev, deli zdravstveno zavarovanje na obvezno in prostovoljno ter določa ZZZS kot nosilca prvega ter zavarovalnice kot izvajalce slednjega, določa obveznosti obveznega zdravstvenega zavarovanja in pravice ter dolžnosti zavarovancev, opredeljuje dopolnilno, dodatno, nadomestilno in vzporedno zdravstveno zavarovanje in opredeljuje izvajanje dopolnilnega in obveznega zavarovanja.<ref name=":32" /> === Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) === ''Zakon o zdravstveni dejavnosti'' ureja delovanje zdravstvene dejavnosti (aktivnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev), javno zdravstveno službo in pa povezovanje zdravstvenih organizacij in delavcev v zbornice in združenja ter njihove pravice in pooblastila. Zakon deli zdravstveno dejavnost na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zakon definira izvajalce zdravstvene dejavnosti, njihovo delitev na in njihove naloge in zahteve za pridobitev dovoljenja za izvajanje zdravstvene dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> === Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) === ''Zakon o pacientovih pravicah'' med drugim ustoličuje pravico pacientov do privolitve oz. zavrnitve medicinskega posega ali obravnave (v primerih, ko je pacient sposoben presoje in njegova izbira huje ne ogroža zdravja ali življenje drugih), enake obravnave ne glede na osebne okoliščine, posebne varščine otrok in ogroženih skupin, pravico do proste izbire zdravnika ali izvajalca zdravstvene dejavnosti, pravico do zagotavljanja verske duhovne oskrbe, pravico do obveščanja in pojasnila (razen ob presoji zdravnika da bi obveščanje privedlo do resne zdravstvene škode in odsotnosti izrecne zahteve pacienta do polne obveščenosti, in pa ob izrecni zahtevi pacienta o neobveščanju) in pravico do sodelovanja pri izbiri načina zdravljenja, pravico do predhodne obveščenosti o samoplačniških stroških zdravljenja, pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja, pravico do drugega mnenja, pravico do varstva osebnih podatkov pacienta in dolžnost varovanja poklicne skrivnosti (razen v primerih varovanja življenja pacienta oz. zdravja drugih oseb in hujših zločinov), pravice in dolžnosti staršev oz. skrbnikov, določitve o zastopniku pacientovih pravic, ter Komisiji za varstvo pacientovih pravic.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> === Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr) === ''Zakon o duševnem zdravju'' določa sistem zdravljenja in socialnega varstva na področju duševnega zdravja, nosilce/izvajalce dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem ali skrbjo. Zakon prepoveduje zapostavljanje na podlagi [[Duševna motnja|duševne motnje]] in ustoličuje dostojanstvo in temeljne svoboščine obravnavanega posameznika ter enako dostopnost do obravnave. Zakon predpisuje zdravljenje v skladu s strokovno preverjenimi metodami in mednarodno priznanimi metodami. Zakon določa sorazmernost zdravstvenih posegov, ki morajo minimizirati poseg v osebno integriteto in svobodo ter možne neželene učinke. Zakon določa:<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> * okoliščine uporabe elektrokonvulzivne terapije, hormonskega zdravljenja in uporabe [[Psihoaktivna droga|psihotropnih]] zdravil v več kot predpisanih odmerkih (t.i. »posebne metode zdravljenja«), * prepoved [[Sterilizacija (medicina)|sterilizacije]] ali [[Umetni splav|umetne prekinitve nosečnosti]] na podlagi duševne motnje, * omejitev znanstvenih raziskav na osebah z duševnimi motnjami, * pravice oseb v varovanem oddelku in nadzorovani obravnavi in obveznost obveščanja institucionaliziranih oseb o teh pravicah, * obveznost poklicne tajnosti oz. varstva informacij, pridobljenih med delom, *posebne varovalne ukrepe (tj. telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora,) * sprejem v zdravljenje oz. obravnavo brez privolitve, * pristojnosti sodišča pri obravnavi sprejema oseb, ki ne privolijo v sprejem v zdravljenje oz. obravnavo, * nadzorovano obravnavo in obravnavo v skupnosti, * vodenje evidenc in poročanje odgovornih institucij. === Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) === ''Zakon o nalezljivih boleznih'' določa [[Nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], ki ogrožajo zdravje državljanov in [[Bolnišnična okužba|bolnišnične okužbe]] ter predpisuje ukrepe za preprečevanje in obvladovanje teh. Zakon predpisuje dolžnost zagotavljanja sanitarne ustreznosti vode ter živil in predmetov splošne rabe, kakovost zraka v zaprtih prostorih, vzdrževanje javnih objektov, prometa in površin ter ravnanje z odpadki. Zakon med drugim določa zdravstveno vzgojo in svetovanje za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, poročanje in prijavljanje nalezljivih bolezni in [[Epidemija|epidemij]], [[Epidemiologija|epidemiološke]] preiskave, osamitev, [[Karantena|karanteno]] in obvezno zdravljenje, [[Dezinfekcija|dezinfekcijo]], [[Dezinsekcija|dezinsekcijo]] in [[Deratizacija|deratizacijo]], obvezne preglede, prepoved opravljanja dela pri okuženih osebah, izredne ukrepe ob epidemijah in drugih nezgodah (vključno z omejitvijo pravic oz. širitvijo dolžnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev in prepustitve v uporabo prostorov, opreme in zdravil, omejitev potovanja in gibanja, zbiranja in tržnega prometa), obveznost preiskav človeškega biološkega materiala, obveznih preiskav pri nosečnicah in pa ravnanje s trupli umrlih za nalezljivimi boleznimi.<ref name=":29">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)|website=pisrs|access-date=2019-10-07}}</ref> ==== Cepljenje ==== ZNP prav tako določa program obveznega [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]], ki vključuje cepljenje proti hemofilusu influence b, [[tetanus]]u, [[Oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]], [[Otroška paraliza|poliomielitisu]], [[Ošpice|ošpicam]], [[mumps]]u, [[Rdečke|rdečkam]] in [[Hepatitis B|hepatitisu B]], in, pod določenimi pogoji, [[Steklina|steklini]], [[Rumena mrzlica|rumeni mrzlici]], [[Trebušni tifus|trebušnemu tifusu]], [[Klopni meningoencefalitis|klopnemu meningoencefalitisu]], [[Gripa|gripi]], [[Tuberkuloza|tuberkulozi]] in drugim nalezljivim boleznim. Zakon določa tudi obveznost zdravnika do ugotovitve morebitnih razlogov za opustitev cepljenja in pa proces ovrednotenja prošnje za opustitev cepljenja v okviru Komisije za cepljenje. Zakon določa okoliščine, ko je pri boleznih, preprečljivih s cepljenjem, obvezna imunoprofilaksa, in okužbe, ko je obvezna kemoprofilaksa (vključno z osebami, ki odhajajo na dočena endemična območja ali prihajajo z njih).<ref name=":29" /> === Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) === ''Zakon o zdravniški službi'' ureja pogoje opravljanja zdravniške službe, zasebno zdravniško službo, pravice in dolžnosti zdravnikov in pristojnosti in naloge upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Zakon med drugim določa pogoje za opravljanje zdravniškega poklica, opredeljuje zdravniško neodvisnost in svobodo odločanja, ter dolžnost ravnanja po znanstvenih in strokovnih metodah, določa poklicne dejavnosti zdravnikov, opredeljuje javno mrežo zdravstvene službe vključno s koncesionarstvom, določa pristojnosti Zdravstvene zbornice Slovenije in opredeljuje postopek specializacije.<ref name=":48">{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravniški službi (ZZdrS)|website=pisrs|access-date=2019-11-07}}</ref> === Zakon o zdravilih (ZZdr-2) === ''Zakon o zdravilih'' ureja področje zdravil za uporabo v humani in [[Veterinarska medicina|veterinarski medicini]], vključno z zagotavljanjem njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti, določuje njihovo preizkušanje, proizvodnjo, promet in porabo, cene, nadzor, pripravo nerutinsko pripravljenih zdravil, določa okoliščine proizvodnje in prometa z zdravili, ter določa pristojnosti JAZMP.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Zakon o zdravilih|website=pisrs|access-date=2019-10-08}}</ref> ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil ==== Poročanje o neželenih učinkih zdravil urejata ''Zakon o zdravilih'' in pa ''Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini''.<ref name=":73">{{Navedi splet|title=Pravilnik o farmakovigilanci zdravil za uporabo v humani medicini|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci so glede na določila ZZdr-2 dolžni nacionalnemu centru za farmakovigilanco poročati o: vseh resnih domnevnih neželenih učinkih, vseh nepričakovanih domnevnih neželenih učinkih in vseh domnevnih neželenih učinkih, ki so posledica nepravilne uporabe ali zlorabe zdravila, prevelikega odmerjanja zdravila, neodobrene uporabe zdravila in poklicne izpostavljenosti zdravilu ter o neželenih učinkih zdravil ki so pod dodatnim nadzorom. Pacienti imajo pravico poročanja o neželenih učinkih zdravstvenim delavcem ali pa neposredno nacionalnemu centru za farmakovigilanco.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zdravilih|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2020-07-31}}</ref> Zdravstveni delavci morajo glede na določila ''Pravilnika'' poročati tudi znano ali domnevno škodljivo medsebojno delovanje zdravil, sumu povečanja pojava domnevnega neželenega učinka zdravila in suma klinično pomembne neučinkovitosti zdravila.<ref name=":73" /> === Splošni dogovor === Splošni dogovor je vsakoletni sporazum med ZZZS, Ministrstvom za zdravje in pa predstavniki izvajalcev (zbornice, združenja) ki določa skupen obseg izvajanja programov zdravstvenih storitev in njihovega financiranja oz. zagotavljanja sredstev. Splošni dogovor se oblikuje prek pogajanj med sodelujočimi in predstavlja pravno podlago za sklepanje pogodb z javnimi in zasebnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Splošni dogovor poleg obsega programov storitev določa tudi prednostna področja, potrebne zmogljivosti in vrednotenje storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravstvene_storitve/splosni_dogovori_in_aneksi|title=Splošni dogovori in aneksi|last=|first=|date=|website=Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije|archive-url=|archive-date=|access-date=}}{{Slepa povezava|date=november 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Kodeks zdravniške etike === Kodeks zdravniške etike snujeta Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica Slovenije. Kodeks je zavezujoč za vse zdravnike v državi. ZZS je dolžna ukrepati ob kršitvah kodeksa. Kodeks med drugim določa zdravniško zavezo, odgovornost do pacienta, dolžnost znanstvenosti in strokovnosti ter izobraževanja, obveznost nudenja nujne medicinske pomoči, pravico do ugovora vesti, dolžnost do iskanja dodatnega mnenja, pravico do odklonitve nudenja zdravstvene pomoči ob pacientovi kršitvi svojih dolžnosti, dolžnost nepristranskosti pri obravnavi družinskih članov, tesnih prijateljev ali zdravnika samega sebe, dolžnost obveščanja in spoštovanja svobodnega odločanja pacientov, dolžnost spoštovanja avtonomije [[mladoletnik]]ov, dolžnost zaščite neavtonomnih oseb pred ogrožanjem s strani skrbnikov ali siceršnje ogroženosti, spoštovanje predhodne prošnje pri trenutni nesposobnosti odločanja pacienta, posveta z bližnjimi, ko ni znana volja pacienta, varstvo osebnih podatkov in pravico pacienta do vpogleda v lastno zdravstveno dokumentacijo, dolžnost do neomenjanja pacientov v javnosti na način, ki bi lahko privedel do razkritja identitete razen ob soglasju pacienta ali škode za druge, predvideva spoštovanje življenja od spočetja dalje in širjenje tega nazora, prepoveduje priporočanje umetne prekinitve nosečnosti kot metodo [[Nadzor rojstev|načrtovanja družine]], omejuje sprejemljive okoliščine izvajanja sterilizacije, določa zavračanje [[Evtanazija|evtanazije]] in pomoči pri samomoru ter opustitev ali odtegnitev [[Paliacija|paliativne oskrbe]], določa odgovornost zdravnika pri izvajanju znanstvenih raziskav, odgovornost do družbe, dolžnost udeleževanja pri spodbujanju [[Javno zdravje|javnega zdravja]] in izobraževanja, obveznost opozarjanja na pomanjkljivosti na področju zdravstvenega varstva in poskusov vplivanja na zdravniško neodvisnost, prizadevanje za enakovredno zdravstveno varstvo ranljivih skupin in manjšin, spodbujanje za pravičen dostop do virov materialnih sredstev v zdravstvu, dolžnost odklanjanja sodelovanja pri ali podpore dejavnostih, ki kršijo [[človekove pravice]], odgovornost do kolegov vključno z delitvijo strokovnega znanja, dolžnosti do zdravstvenega tima, dolžnost razkritja konfliktov interesa pri predstavitvi zdravstvenih novosti, prepoveduje objave javnih zahval ali poveličevanja lastnih uspehov v javnosti, prepoved vpletenosti v oglaševanje zdravil, medicinskih izdelkov ali strokovno oz. znanstveno spornih postopkov in pa dolžnost ohranjanja lastnega zdravja v poklicnem in zasebnem življenju in iskanje ustrezne pomoči pri nastopu bolezni ali osebnih težav, ki bi lahko negativno vplivale na zdravje ali delo zdravnika.<ref name=":30">{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/docs/default-source/zbornicni-akti/kodeks-2016.pdf|title=Kodeks zdravniške etike 2016|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> === Modra knjiga standardov in normativov zdravnikov in zobozdravnikov === Modra knjiga standardov in normativov je dokument, ki določa pričakovan obseg dela, ki ga mora zdravnik na določenem delovnem mestu oz. v določeni specializaciji opraviti v polnem delovnem času.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/2642576/kaj-je-modra-knjiga-standardov-in-normativov|title=STA: Kaj je modra knjiga standardov in normativov?|website=www.sta.si|access-date=2019-10-08}}</ref> == Organiziranost == === Javne ustanove na področju zdravstva === '''Zdravstveni zavodi''' Javne zdravstvene zavode (ZZ) se ustanovi, spremeni, razširi dejavnost ali ukine s soglasjem zdravstvenega ministrstva ob predhodnem mnenju ZZZS.<ref name=":75">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-04-07}}</ref> JZZ upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja (ministrstva za zdravje), zaposlenih in zavarovancev/uporabnikov (ZZZS). Svet javnega ZZ, ki opravlja dejavnost na sekundarni ravni, sestavljajo tudi predstavniki občine oz. mesta, kjer se zavod nahaja. Sestavo in številčno razmerje predstavnikov ob ustanovitvi določi ustanovitelj. Svet imenuje in razrešuje direktorja s soglasjem ustanovitelja. Strokovni svet je kolegijski strokovni organ ZZ, njegovo sestavo, naloge in način oblikovanja pa določa statut ZZ.<ref name=":75" /> '''Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)''' ZZZS upravlja 45-članska skupščina in 11-članski upravni odbor.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042412873|title=Blagajna išče pravega|website=Dnevnik|access-date=2019-04-08|archive-date=2019-04-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190408134942/https://www.dnevnik.si/1042412873|url-status=dead}}</ref> Skupščino sestavlja 25 predstavnikov zavarovancev in 20 predstavnikov delodajalcev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sta.si/602476/v-veljavo-stopil-novi-statut-zzzs|title=STA: V veljavo stopil novi statut ZZZS|website=www.sta.si|access-date=2019-04-08}}</ref> Zavod se deli na 10 območnih enot in obratuje 45 izpostav.<ref>{{navedi splet|url=http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|title=Beseda o nas|website=www.zzzs.si|access-date=2019-04-08|archive-date=2016-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20160816075740/http://www.zzzs.si/zzzs/internet/zzzs.nsf/o/EE17AD1D28A89B2DC1256E8600348651|url-status=dead}}</ref> '''Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)''' NIJZ je enovita organizacija za izvajanje dejavnosti javnega zdravja. NIJZ deluje kot javna služba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/nacionalni_institut_za_javno_zdravje/|title=Nacionalni inštitut za javno zdravje {{!}} Ministrstvo za zdravje|website=www.mz.gov.si|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)''' JAZMP je v Sloveniji pristojni neodvisni regulatorni organ na področju humanih in veterinskih zdravil in medicinskih pripomočkov, krvi in krvnih pripravkov, človeških tkiv in celic, proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami skupin II in III ter lekarniške dejavnosti.<ref>{{navedi splet|url=http://pisrs.si/|title=Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke|website=pisrs|access-date=2019-02-03}}</ref> '''Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH)''' NLZOH je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij ki izvaja raznovrstne laboratorijske raziskave vključno z raziskavami in nadzorom na področju zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.nlzoh.si/o-nas|title=O nas|website=www.nlzoh.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Leta 2015 je NLZOH od JAZMP prevzel pristojnosti glede analiznega preizkušanja zdravil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.jazmp.si/o-nas/|title=JAZMP - O nas|website=www.jazmp.si|access-date=2019-02-03}}</ref> === Izobraževalne ustanove === [[slika:SLO-Ljubljana06.JPG|thumb|left|Dekanat Medicinske fakultete v Ljubljani]] V Sloveniji obratujeta dve medicinski fakulteti, [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|MF Univerze v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Mariboru|MF Univerze v Mariboru]]. MF UL izvaja študijska programa splošne medicine in dentalne medicine in izvaja dodiplomsko kot podiplomsko izobraževanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|title=MF - Medicinska fakulteta - Univerza v Ljubljani|last=Ljubljani|first=Univerza v|website=www.uni-lj.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20191222154949/https://www.uni-lj.si/akademije_in_fakultete/fakultete/2013071111494636/|url-status=dead}}</ref> MF UL je za program splošne medicine leta 2011 razpisala 220 vpisnih mest, leta 2012 180 vpisnih mest, leta 2013 165 vpisnih mest,<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-je-ljubljanska-medicinska-fakulteta-vecja-od-mariborske-371198|title=Koliko je ljubljanska medicinska fakulteta večja od mariborske|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> leta 2019 pa 150 vpisnih mest.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/application/files/2115/4850/2183/Brosura_2018_2019_2.pdf|title=Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta 2019|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> MF UL za program dentalne medicine razpisuje 50 vpisnih mest.<ref name=":74">{{Navedi splet|title=V Mariboru bo študij za zobozdravnika|url=https://www.vecer.com/maribor/aktualno/v-mariboru-bo-studij-za-zobozdravnika-10115334|website=www.vecer.com|date=2020-01-14|accessdate=2020-12-23|language=sl-si}}</ref> MF UM je bila ustanovljena leta 2003 in otvorjena leta 2004, sprva z 80 vpisnimi mesti za študente splošne medicine<ref>{{navedi splet|url=http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|title=Zgodovina in razlogi za ustanovitev|website=www.mf.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060800/http://www.mf.um.si/si/o-medicinski-fakulteti/47-zgodovina-in-razlogi-za-ustanovitev|url-status=dead}}</ref> in končnim ciljem 100 študentov na letnik<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odprtje-medicinske-fakultete/15302|title=ODPRTJE MEDICINSKE FAKULTETE|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> (ob za izgradnji nove stavbe fakultete je bilo načrtovanih 130–140 študentov na letnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-tezav-s-fakulteto-izgubljena-cela-generacija-zdravnikov/248172|title=Zaradi težav s fakulteto izgubljena cela generacija zdravnikov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Za študijsko leto 2020/2021 je bilo število vpisnih mest povečano za 20 na 115-120.<ref name=":74" /> Strošek izobraževanja študenta splošne medicine je 15.000€ na letnik.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Na MF UM načrtuje tudi uvedbo študija dentalne medicine (najzgoneje v študijskem letu 2020/21)<ref>{{Navedi splet|title=Potrjen študijski program dentalne medicine v Mariboru|url=https://www.rtvslo.si/radiomaribor/novice/potrjen-studijski-program-dentalne-medicine-v-mariboru/511274|website=Radio Maribor|accessdate=2020-04-11|language=sl-SI}}</ref> in farmacije. Sprva se načrtuje 20 vpisnih mest za program dentalne medicine, število mest pa bi se s časom zvišalo na do 30 študentov na letnik. Za študij farmacije je načrtovanih 25 študentov na letnik.<ref name=":74" /> [[Zdravstvena fakulteta v Ljubljani|Zdravstvena fakulteta UL]] izvaja študijske programe babištvo, delovna terapija, fizioterapija, laboratorijska zobna protetika, ortotika in protetika, radiološka tehnologija, sanitarno inženirstvo, in zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www2.zf.uni-lj.si/si/|title=UL ZF - Uvodna stran|website=www2.zf.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede v Mariboru|Fakulteta za zdravstvene vede UM]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, bioinformatika, in management v zdravstvu in socialnem varstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|title=Študij na fakulteti {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede - Univerza v Mariboru|website=www.fzv.um.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190705231515/http://www.fzv.um.si/%C5%A1tudij-na-fakulteti|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto|Fakulteta za zdravstvene vede v Novem mestu]] izvaja študijske programe zdravstvena nega, vzoja in menedžment v zdravstvu, integrirana zdravstvena in socialna oskrba, in edukacija in menedžment v zdravstvu.<ref>{{navedi splet|url=https://fzv.uni-nm.si/o_fakulteti/osnovne_informacije/|title=Osnovne informacije {{!}} Fakulteta za zdravstvene vede {{!}} Univerza v Novem mestu|website=fzv.uni-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Visoka zdravstvena šola v Celju izvaja študijska programa zdravstvena nega in paliativna oskrba.<ref>{{navedi splet|url=http://www.vzsce.si/si/studijski-program|title=Študijski programi - Visoka zdravstvena šola v Celju|website=www.vzsce.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070955/http://www.vzsce.si/si/studijski-program|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za vede o zdravju]] v Izoli in Novi Gorici izvaja študijska program zdravstvena nega.<ref>{{navedi splet|url=http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|title=Zdravstvena nega {{!}} Fakulteta za vede o zdravju (UP FVZ)|website=www.fvz.upr.si|language=sl|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190914040101/http://www.fvz.upr.si/sl/bodoci-student/zdravstvena-nega|url-status=dead}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin]] na Jesenicah izvaja študijska programa zdravstvena nega in fizioterapija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.fzab.si/si/mainmenu/studijski-programi-2/|title=Študijski programi|website=www.fzab.si|access-date=2019-10-09}}</ref> [[Fakulteta za zdravstvene in socialne vede Slovenj Gradec]] izvaja študijska programa zdravstvena nega in zdravstvene vede. [[Fakulteta za farmacijo v Ljubljani]] izvaja dodiplomski in podiplomski študij farmacevtov.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ffa.uni-lj.si/studij|title=Študij na fakulteti za farmacijo|website=www.ffa.uni-lj.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednje zdravstvene šole obratujejo v Ljubljani,<ref>{{navedi splet|url=http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|title=OSEBNA IZKAZNICA {{!}} Srednja zdravstvena šola Ljubljana|last=|first=|date=|website=|language=sl-SI|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009070952/http://szslj.si/sola/osebna-izkaznica/|archive-date=2019-10-09|access-date=2019-10-09|url-status=dead}}</ref> Mariboru,<ref>{{navedi splet|url=https://www.szks.si/|title=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|website=Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor|language=en|access-date=2019-10-09}}</ref> Celju,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsce.si/sola/o-soli/|title=Srednja zdravstvena šola Celje > O šoli|website=www.szsce.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Murski Soboti,<ref>{{navedi splet|url=http://www.szsms.si/o-soli/|title=O šoli|last=Šalamon|first=Božidar|website=Srednja zdravstvena šola Murska Sobota|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Novemu mestu,<ref>{{navedi splet|url=https://www.sc-nm.si/szks/informacije/o-soli/splosne-informacije_2|title=Splošne informacije|last=mesto|first=Šolski center Novo|website=www.sc-nm.si|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> Slovenj Gradcu<ref>{{navedi splet|url=http://www.szs.sc-sg.si/predstavitev-sole/|title=Predstavitev šole {{!}} Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> in Zagorju (zgolj program zdravstvene nege).<ref>{{navedi splet|url=http://www.sszagorje.si/program-zdravstvena-nega/|title=Program zdravstvena nega {{!}} Srednja šola Zagorje|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani izvaja izobraževalna programa laboratorijske biomedicine, zobotehnike ter farmacevtske tehnike.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ssfkz.si/?page_id=21|title=O šoli {{!}} SŠFKZ|language=sl-SI|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190917150439/http://www.ssfkz.si/?page_id=21|url-status=dead}}</ref> Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše in Srednja zdravstvena in kemijska šola ŠC Novo mesto izvajata izobraževalni program farmacevtski tehnik.<ref>{{navedi splet|url=https://gimnazija-ruse.si/o-soli/izobrazevalni-programi/farmacevtski-tehnik/|title=Farmacevtski tehnik – Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> === Neodvisne organizacije === ==== Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) ==== [[Zdravniška zbornica Slovenije]] je stanovska organizacija odgovorna za avtonomno samouravnavanje zdravniškega poklica.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/zgodovina-zbornice|title=Zgodovina Zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref> ZZS podeljuje, podaljšuje in odvzema zdravniške licence, oblikuje in nadzoruje pripravništvo, specializacije in ostale oblike podiplomskega strokovnega izpopolnjevanja ter imenuje mentorje, izvaja strokovni nadzor in pa vodi register zdravnikov. ZZS prav tako sprejema kodeks medicinske deongologije (kodeks zdravniške etike) in sankcionira ob kršitvah kodeksa, sodeluje pri pripravi zakonov in predpisov v zdravstvu, sooblikuje pogodbe in zastopa interese zasebnih zdravnikov pri sklepanju pogodbe z ZZZS ter zastopa zasebne zdravnike pri sklepanju kolektivnih pogodb.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev|title=Predstavitev - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/predstavitev/vloga-in-naloge-zbornice|title=Vloga in naloge zbornice - Zdravniška zbornica Slovenije|website=Zdravniška zbornica|language=sl|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==== Slovensko zdravniško društvo (SZD) ==== [[Slovensko zdravniško društvo]] je prostovoljno stanovsko strokovno združenje zdravnikov, zobozdravnikov in študentov zadnjega letnika medicinske fakultete. SZD se pretežno ukvarja s strokovnim razvojem medicinske stroke.<ref>{{navedi splet|url=http://www.szd.si/o-drustvu/predstavitev-drustva/|title=Predstavitev društva – Slovensko zdravniško društvo|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> SZD določa vsebino specializacij zdravnikov (ki jih nato sprejme ZZS v soglasju z ministrom za zdravje).<ref name=":48" /> ==== Sindikati v zdravstvu ==== [[Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije]] (FIDES) je bil ustanovljen leta 1991 na Medicinski fakulteti v Ljubljani z namenom zagovarjanja interesov zdravnikov in zobozdravnikov na nacionalni ravni; zdravniki so pred tem svojo sindikalno dejavnost izvajali v okviru Sindikata zdravstvenih delavcev.<ref>{{navedi splet|url=https://sindikatfides.si/o-sindikatu/predstavitev|title=Predstavitev {{!}} FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije|website=sindikatfides.si|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat družinskih in splošnih zdravnikov Slovenije PRAKTIK.UM je bil ustanovljen leta 2012 z namenom zagovarjanja interesov družinskih in splošnih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.sindikat-praktikum.si/sindikat/|title=O sindikatu|website=PRAKTIK.UM, sindikat zdravnikov družinske medicine|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS) zastopa interese medicinskih sester in zdravstvenikov, zdravstvenih tehnikov ter bolničarjev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sdzns.si/postanite-clan/|title=Postanite član|publisher=Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije |access-date=2019-10-09}}</ref> Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije (ZSVS) je bil ustanovljen leta 1990 in zastopa zaposlene v dejavnostih zdravstva, socialnega varstva in obveznega socialnega zavarovanja.<ref>{{navedi splet|url=http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|title=Predstavitev {{!}} Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije|website=www.sindikat-zsvs.si|access-date=2019-10-09|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009060801/http://www.sindikat-zsvs.si/o-sindikatu/predstavitev-sindikata-zsvs/|url-status=dead}}</ref> Pod okriljem Konfederacije sindikatov Slovenije PERGAM<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/predstavitev/|title=Predstavitev|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> obratujejo Sindikati v zdravstvu Slovenije, Sindikat sevalcev Slovenije, Sindikat laboratorijske medicine Slovenije (SILMES), Sindikat farmacevtov Slovenije (SIFARM), Sindikat Kliničnega centra Ljubljana, Sindikat Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, in pa Sindikat delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://sindikat-pergam.si/pergamovi-sindikati/|title=Pergamovi sindikati|language=sl-SI|access-date=2019-10-09}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> === Osebje v zdravstvu === V Sloveniji je v zdravstvu in socialnem delu zaposljenih 6,5% vseh zaposlenih (povprečje OECD je 10,1%).<ref name=":72" /> Zdravstveni delavci so opredeljeni kot vsi tisti delavci, ki so pridobili dodiplomsko ali podiplomsko izobrazbo zdravstvenega področja in opravili strokovni izpit oz. izpolnili druge pogoje. Zdravstveni sodelavci so vsi delavci v zdravstvu, ki nimajo takšne izobrazbe (npr. psihologi, logopedi, biologi, itd.).<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/files/RS_-2014-040-01621-OB~P001-0000.PDF|title=Definicije ključnih pojmov v zdravstvu|last=|first=|date=2014|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Ostalo osebje se opredeljuje kot nezdravstveno osebje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-3879/sklep-o-sprejemu-strategije-razvoja-zdravstvene-dejavnosti-na-primarni-ravni-v-mestni-obcini-koper-do-leta-2010|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=www.uradni-list.si|access-date=2019-02-04}}</ref> ==== Zdravniki ==== V Sloveniji je leta 2018 delovalo dobrih 5.800 [[zdravnik]]ov.<ref name=":37"/> Izobraževanje zdravnikov v Sloveniji izvajata Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru. Izobraževanje obsega vsaj 5 let študija in 5.500 ur teoretičnega in praktičnega usposabljanja v okviru univerze.<ref name=":11">{{navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=DRUG4302|title=Sistemska napaka|website=www.pisrs.si|access-date=2019-02-03}}</ref> Strošek izobraževanja študentov medicine znaša 15.000€ na letnik, medtem ko je povprečni strošek specializacije 30.890€.<ref name=":36">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-03}}</ref> Povprečen strošek specializacije znaša 3.669€ na leto, specialistični izpit pa ~1.613€.<ref name=":53">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/mladi-zdravnik-ob-40-000-evrov-76897.html|title=Mladi zdravnik ob 40.000 evrov|last=Žgajnar|first=Brigite Ferlič|date=2018-08-06|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Letni strošek specializacij je leta 2013 znašal 42 milijonov evrov.<ref name=":56">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042608511|title=Specializante izobražuje regija, posesa pa center|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108041816/https://www.dnevnik.si/1042608511|url-status=dead}}</ref> 63 % zdravnikov je ženskega spola (povprečje OECD je 48 %); po številu zdravnic je Slovenija med državami OECD na 4. mestu. Delež zdravnikov, starih 55 let ali več, je 30 % (OECD povprečje je 34%). V Sloveniji je delež zaposlenih zdravnikov, ki so se izobraževali v tujini, 17,3 % (OECD povprečje je 17,7 %) (v Avstriji je v tujini izobraženih zdravnikov zaposljenih le 5,8 %).<ref name=":72" /> ===== Specializacije ===== Po diplomiranju morajo zdravniki opravijo [[pripravništvo]] ter specializacijo.<ref name=":35">{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/mladi-zdravniki-specialisti-in-specializanti-objavili-placilne-liste-279279|title=Mladi zdravniki specialisti in specializanti objavili plačilne liste|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Trajanje specializacije je od 2 do 7 let in je odvisno od področja specializacije.<ref name=":36" /> Na primarni ravni delujejo osebni/družinski zdravniki,<ref>{{navedi splet|url=http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|title=JAVNA MREŢA PRIMARNE ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI|last=|first=|date=2013|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20160812033907/http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mreza_na_primarni__sekundarni_in_terciarni_ravni/Mreza_za_ZS_13-11-2013-lektorirano.pdf|archive-date=2016-08-12|url-status=dead}}</ref> katerih specializacija traja 4 leta.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mf.uni-lj.si/kdm/specializacija|title=Specializacija :: UL Medicinska fakulteta|website=www.mf.uni-lj.si|access-date=2019-02-04}}</ref> Specializacije načeloma financirata država in Zdravniška zbornica;<ref name=":46"/> specializacije financira ZZZS v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":53" /> Specializant se je dolžan po opravljeni specializaciji zaposliti v regiji opravljanja specializacije (ne pa tudi isti ustanovi, kjer je specializacijo opravljal).<ref name=":56" /> ZZZS lahko zahteva povračilo vseh stroškov specializacije od zdravnikov, ki po zaključku specializacije ne sklenejo zaposlitve v mreži javnega zdravstva znotraj regije opravljanja specializacije, ali v primeru trajnega prenehanja specializacije.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042908600|title=Če zdravnik specializacije ne odsluži v javni zdravstveni mreži, ga lahko doleti tožba za vračilo sredstev|last=|first=|date=|website=Dnevnik|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032118/https://www.dnevnik.si/1042908600|archive-date=2019-11-08|access-date=|url-status=dead}}</ref> Specialist stroške specializacije povrne z zaposlitvijo v regiji za časovni obseg trajanja specializacije.<ref name=":53" /> Specializacije družinske medicine so se razpisovale po regijah, v regiji opravljanja specializacije pa se je moral specialist po specializaciji tudi zaposliti. Ker so zdravniki ureditev razumeli kot siljenje v odročne kraje, se je z letom 2017 začelo oblikovati nacionalne razpise z manj strogim omejevanjem lokacije prihodne zaposlitve in večjo svobodo pogajanja med specialisti in ZZZS.<ref name=":54"/> Postopek v primeru kršitev prek prijave Zdravniški zbornici običajno sproži ustanova, kjer je bil specializant/specialist delojemalec. A v veliki večini primerov kršitev do prijave (in posledične izterjave stroškov) sploh ne pride, med vloženimi tožbami pa so pogosta tudi zastaranja. Obstaja tveganje za selektivne tožbe. A grožnja finančnih sankcij v zvezi s specializacijami lahko specializante priklene na neželene mentorje. V nekaterih primerih ustanova, kjer specializant opravlja specializacijo, temu nato ne ponudi zaposlitve; ta mora biti nato vsaj tri mesece prijavljen na zavodu za zaposlovanje, da mu ni potrebno vračati stroškov specializacije. Tožba lahko obstane tudi, če se specialist kasneje ponovno zaposli v ustanovi, kjer je specializacijo opravljal.<ref name=":53" /> Zasebne ustanove lahko zahtevajo tudi zaposlitev za dvakratnik trajanja specializacije ali pa povračilo izplačanih plač. Terjanje vračanja denarja se ne dogaja pri zdravnikih, ki delajo v tujini, prekinejo študij, ga zamenjajo, ali poklic opustijo.<ref name=":56" /><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/tri-zdravnike-specialiste-spravili-na-sodisce-245226|title=Tri zdravnike specialiste spravili na sodišče|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi in psihoterapevti ==== Klinični [[psiholog]]i so diplomirani univerzitetni psihologi oz. magistri psihologije (bolonjski študij), ki so opravili štiriletno/petletno specializacijo [[Klinična psihologija|klinične psihologije]] na medicinski fakulteti (a niso zdravniki in ne predpisujejo zdravil). Celotno izobraževanje traja 9 let, vključno z enoletnim obveznim pripravništvom. Klinični psihologi in psihiatri lahko delujejo tudi kot [[Psihoterapija|psihoterapevti]], če so opravili psihoterapevtsko podspecializacijo. Poklic psihoterapevta v Sloveniji ni uradno prepoznan. Enoletni podiplomski tečaj psihoterapije opravljajo medicinske fakultete, naziv pa je mogoče pridobiti tudi prek različnih dodatnih izobraževanj in zasebnih šol.<ref name=":46" /><ref name=":33" /> Strošek specializacije kliničnih psihologov - 150.000€ na specializanta - v nasprotju z ostalimi specializacijami krije zdravstveni zavod, v katerem bodo specializanti kasneje zaposleni.<ref name=":46" /> Klinični psihologi se poklicno združujejo v Zbornici kliničnih psihologov Slovenije.<ref>{{navedi splet|url=http://klinicna-psihologija.si/o-zbornici-klinicnih-psihologov-slovenije/|title=O zbornici Kliničnih psihologov Slovenije|last=Kristjan|website=klinicna-psihologija.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-10}}</ref> ==== Doktorji dentalne medicine ==== Izobraževanje doktorjev dentalne medicine izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Izobraževanje obsega najmanj 5 let teoretičnega in praktičnega študija ki traja vsaj 5.000 ur. Obdobje specializacije doktorjev dentalne medicine ne sme biti krajše od treh let.<ref name=":11"/> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki in babice ==== Tehniki zdravstvene nege imajo zaključen srednješolski strokovni izobraževalni program zdravstvene nege in delujejo kot sodelavci v zdravstveni negi in oskrbi (naziv poklica je srednja medicinska sestra/zdravstvenik ali srednji zdravstvenik ali zdravstveni tehnik ali tehnik zdravstvene nege ali srednji medicinski tehnik).<ref>{{navedi splet|url=https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|title=O poklicu {{!}} zbornica-zveza|website=www.zbornica-zveza.si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203123449/https://www.zbornica-zveza.si/sl/o-zbornici-zvezi/o-poklicu|url-status=dead}}</ref> Izobraževanje diplomiranih medicinskih sester obsega skupno najmanj 3 leta študija in vsaj 4.600 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, pri čemer teoretično usposabljanje predstavlja vsaj tretjino, klinično usposabljanje pa vsaj polovico minimalnega trajanja usposabljanja.<ref name=":11" /> Delež v Sloveniji zapolsenih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki so se izobrazili v tujini je 0,4 % (OECD povprečje je 5,9 %). V Sloveniji je medicinskih sester in zdravstveniki 3,2-krat več od zdravnikov (povprečje OECD je 2,7).<ref name=":72" /> Izobraževanje diplomiranih babic in babičarjev vključuje izobraževanje, ki obsega vsaj tri leta teoretičnega in praktičnega študija.<ref name=":11" /> ==== Lekarniško osebje ==== Strokovni delavci v lekarniški dejavnosti vključujejo magistre farmacije, magistre farmacije-specialiste in farmacevtske tehnike. Inženirji farmacije lahko lekarniško dejavnost opravljajo do izteka delovne dobe.<ref name=":9" /> Izobraževanje magistrov farmacije obsega najmanj 5 let študija in najmanj 4 leta teoretičnega in praktičnega izobraževanja/usposabljanja ter najmanj 6 mesecev praktičnega usposabljanja v lekarni ali bolnišnici pod primernim strokovnim vodstvom.<ref name=":11" /> ==== Plače zaposlenih v zdravstvu ==== Povprečna plača tako splošnih zdravnikov kot specialistov je v Sloveniji 2,1-krat večja od povprečne plače.<ref name=":72" /> Zdravniki specializanti po podatkih iz leta 2016 prejemajo med 1.700€ in 2.290€ bruto plače.<ref name=":35" /> Zdravnik začetnik dobi po podatkih iz leta 2015 med 1.300–1.600€ neto plače, zdravnik z desetimi leti delovnih izkušenj pa med 1.500–1.820€ osnovne mesečne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/koliko-zasluzijo-zdravniki-v-bogatih-evropskih-drzavah-390753|title=Koliko zaslužijo zdravniki v bogatih evropskih državah|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača zdravnikov je konec leta 2017 znašala 4.200€.<ref name=":37">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/place-zdravnikov-in-zobozdravnikov-so-se-v-zadnjih-dveh-letih-obcutno-zvisale/450961|title=Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v zadnjih dveh letih občutno zvišale|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Povprečna bruto plača specialistov v UKC LJ je januarja 2019 znašala 4.958,60 €.<ref name=":39">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-04}}</ref> Zdravniki spadajo med najbolje plačani javne uslužbence.<ref name=":39" /> Leta junija leta 2018 se je izmed 6.494 zdravnikov v najvišji, 57. plačni razred uvrščalo 2176 zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/nekateri-zdravniki-mesecno-opravijo-vec-kot-350-delovnih-ur-478100|title=Nekateri zdravniki mesečno opravijo več kot 350 delovnih ur|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 so zdravniki zaradi visoke obremenjenosti in opravljanja administrativnih in akademskih funkcij predstavljali 922 izmed 1000 najbolje plačanih javnih uslužbencev; 49 izmed 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev je bilo zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/na-lestvici-tisoc-najbolje-placanih-v-javni-upravi-kar-922-zdravnikov.html|title=Na lestvici tisoč najbolje plačanih v javni upravi kar 922 zdravnikov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolje-placani-zdravniki-so-v-sluzbi-v-povprecju-po-17-ur-na-dan/466216|title=Najbolje plačani zdravniki so v službi v povprečju po 17 ur na dan|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Plače zdravnikov in zobozdravnikov so se v letih 2016-2018 občutno zvišale; masa plač zdravnikov se je v tem obdobju povečala za dobrih 15 %, za zobozdravnike pa dobrih 12 %.<ref name=":37" /> Povprečna plača medicinske sestre/zdravstvenika v Sloveniji je enaka povprečni plači v državi (povprečje OECD je 1,1-kratnik povprečne plače).<ref name=":72" /> Srednja medicinska sestra/zdravstvenik po podatkih iz leta 2018 prejme 675€ izhodiščne neto plače, diplomirana medicinska sestra/zdravstvenik pa 899€ izhodiščne neto plače.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinske-sestre-na-robu-izumrtja-84750.html|title=Medicinske sestre na robu izumrtja|last=Hanžič|first=Sandra|date=2018-08-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2014 je v UKC Ljubljana (vključno z vsemi dodatki in plačilom za izmensko, nočno, in nedeljsko delo) 11 % zaposlenih zaslužilo manj kot minimalno plačo (vsoto do polne minimalne plače je doplačevala država); 28 % je prejemalo manj kot 698,40€ neto; slabih 70 % je prejemalo manj kot povprečno bruto plačo (1.521,38€). Najnižje plače so prejemali nezdravstveni delavci.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ukc-vsak-deveti-ne-zasluzi-niti-560-evrov.html|title=V UKC vsak deveti ne zasluži niti 560 evrov|last=politika|first=Milena Zupanič, notranja|date=2014-11-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102150633/https://www.delo.si/novice/slovenija/v-ukc-vsak-deveti-ne-zasluzi-niti-560-evrov.html|url-status=dead}}</ref> === Zasebno zdravstvo in koncesionarstvo === Izvajalce zdravstvene dejavnosti na javne in zasebne ter koncesionarje deli Zakon o zdravstveni dejavnosti.<ref name=":64">{{Navedi splet|title=Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2019-11-09}}</ref> Privatizacija zdravstva je bila tekom zgodovine Republike Slovenije predvsem odvisna od politične volje. Leta 2008 je bilo zasebnih/koncesionarjev 30 % izvajalcev na primarni ravni, 20 % izvajalcev nebolnišničnih specialističnih storitev in skoraj 60 % izvajalcev zobozdravstvenih storitev. Privatizacija bolnišničnih storitev ostaja omejena.<ref name=":52"/> Del mreže javne zdravstvene dejavnosti so tudi koncesionarji. To so lahko domače ali tuje pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. Koncesije na primarni ravni podeljujejo občine (ena sama ali več sosednih skupno) ob privolitvi ministrstva za zdravje, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje. Koncesija se podeli v primeru, ko javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v zadostnem obsegu oz. zagotavljati potrebne dostopnosti do zdravstvenih dejavnosti. S koncesijskim aktom se določi najmanj utemeljitev razlogov za podelitev koncesije, območje in predviden obseg koncesionarske dejavnosti, trajanje koncesije in možnost podaljšanja koncesijskega razmerja. Koncesijske akte na primerni ravni sprejme občina ob predhodnem soglasju ministrstva za zdravje in ZZZS, na sekundarni ravni pa Vlada RS ob predhodnem soglasju ZZZS. Koncesija se v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa.<ref name=":64" /> Zasebni zdravstveni delavec (zdravnik, doktor dentalne medicine, zasebni zdravstveni delavec ali sodelavec) je fizična oseba, ki je pridobila dovoljenje zdravstvenega ministrstva za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Ti se lahko za opravljanje zahtevnejših ali obsežnejših dejavnosti povezujejo v zdravniške zadruge. Zasebni zdravnik mora poleg drugih zdravstvenih storitev bolnikom zagotoviti tudi nujno medicinsko pomoč, reševalni prevoz, laboratorijske in druge diagnostične ter terapevtske postopke. Zasebna zdravstvena dejavnost se lahko izvaja na pridobiten način in se financira po tržnih načelih iz sredstev uporabnikov ali njihovih zavarovalnic. Zasebna zdravstvena dejavnost ni dovoljena na določenih področjih, vključno z zdravstveno dejavnostjo na terciarni ravni, dejavnostjo preskrbe s krvjo/krvnimi pripravki, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo s spolnimi celicami darovalcev, lekarniške dejavnosti, pridobivanja in presaditve človeških organov in neavtolognega pridobivanja tkiv in celic, nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov, mrliško pregledne službe, sodne medicine, patologije in določenih dejavnosti javnega zdravja.<ref name=":64" /> V določenih obdobjih se je koncesije podeljevalo na prošnjo zdravnika zasebnika, za neomejen čas in brez jasno zastavljenih pogojev. Ministrica za zdravje Kolar Celarc je želela trajanje podeljenih koncesij omejiti na 15 let ter podeljevanje izvajati prek javnih razpisov in zgolj v primerih, ko storitve ni sposobna zagotavljati javna zdravstvena ustanova.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/171484/dragi-zdravniki/|title=Dragi zdravniki!|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zavarovalnici Triglav in Sava Re sta leta 2019 izrazili zanimanje za nakup zdravstvenih klinik, kar bi lahko predstavljalo začetek povezovanja plačnikov in izvajalcev zasebnega zdravstva na Slovenskem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042883148|title=Premiki v zasebnem zdravstvu: združevanje zavarovalnic in klinik|website=Dnevnik|access-date=2019-11-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> '''Sočasno delo zdravstvenih delavcev v javnem in zasebnem sektorju''' Po podatkih KPK iz leta 2014 je hkrati v javnem tako kot zasebnem sektorju delovalo 16 % zdravnikov in skupno vsaj 2.900 zdravstvenih delavcev v okviru 1.046 s.p.-jev oz. d.o.o.-jev. Med leti 2004-2012 so zdravstveni delavci, hkrati zaposleni v javnem tako kot zasebnem zdravstvu prek svojih zasebnih podjetji zaslužili okoli 167 milijonov evrov (151 milijonov evrov od tega zdravniki, 8,8 milijonov evrov zobozdravniki, 6 milijonov evrov pa psihologi). Prek svojih zasebnih zdravniških podjetji so zdravstveni delavci v letih 2004-2013 s poslovanjem z javnim sektorjem zaslužili 69 milijonov evrov. Polovica zdravnikov za sočasno delo v zasebnem sektorju ni pridobila ustreznih soglasji javnih delodajalcev in ministrstva za zdravje. KPK je na podlagi najdb zapisal »Zdravstveni sistem je netransparenten in zato pravi humus za nepregledno zaposlovanje, zaslužkarstvo in korupcijo« in opozoril, da je bil glede na obseg in trajanje kršitev nadzor pomanjkljiv ali neobstoječ ter pozval odgovorne k natančnejšem nadzoru. Za stanje je KPK dolžil tudi pomanjkljivo zakonodajo in zakonodajalce pozval k postopni prepovedi hkratnega delovanja zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zdravniki-dvozivke-ob-placi-zasluzili-151-milijonov-evrov/333100|title=Zdravniki dvoživke ob plači zaslužili 151 milijonov evrov|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-07}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|title=KPK: &quot;dvoživke&quot; zdravniki zaslužile 151 milijonov evrov|date=2014-03-26|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107202914/https://www.vecer.com/201403266015022-6015022|url-status=dead}}</ref> Zdravniki, zaposleni v javnih ustanovah, ki hkrati delaju tudi pri zasebnih izvajalcih oz. koncesionarjih, morajo za to od javne ustanove pridobiti soglasje, ki zapade v enem letu. Nekateri zdravniki storitve pri ne-javnih ustanovah izvajajo tudi po poteku soglasji. Javne ustanove ne morejo preverjati, ali posemezen zdravnik pri drugih izvajalcih dela brez soglasja, saj v ta namen ni vzpostavljenih nobenih mehanizmov. Leta 2017 je računsko sodišče opozorilo na delo zdravnikov brez ustreznih soglasji.<ref>{{Navedi splet|title=UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje|url=https://necenzurirano.si/clanek/preiskovalne-zgodbe/ukc-maribor-stotina-zdravnikov-lahko-med-epidemijo-dela-drugje-855337|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-03-11|language=sl}}</ref> '''Prihodki in dobički''' Leta 2019 je ustavno sodišče razsodilo, da je dotedanja omejitev dobičkov koncesionarjev kljub obstoju javnega interesa za omejevanje kratila njihovo ustavno pravico do gospodarske pobude.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/188954/dobicki-nad-javnim-interesom/|title=Dobički nad javnim interesom?|website=Mladina.si|access-date=2019-11-04}}</ref> Koncesionarji so v letu 2019 od ZZZS prejeli 350 milijonov € sredstev, kar je predstavljalo skoraj 15 % proračuna zdravstvene blagajne.<ref name=":76">{{Navedi splet|title=V imenu korone polnijo ordinacije in žepe zasebnikov|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/v-imenu-korone-polnijo-ordinacije-in-zepe-zasebnikov-813260|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> Po podatkih analize 15 največjih zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev, ki jo je leta 2020 pripravil medij [[Necenzurirano.si]], so se prihodki teh izvajalcev v letu 2019 glede na predhodno leto povečali za 11 % na okoli 81 milijonov € in tako dosegli najvišjo raven do tedaj. Njihov čisti dobiček se je v istem obdobju med tem povečal za 20 % in tako v letu 2019 znašal 10 milijonov €; profitna marža je tako znašala 12,5 % (skoraj 3-krat več od povprečne donosnosti podjetji v Sloveniji). 72 % prihodkov (oz. prek 58 milijonov €) so pridobili od ZZZS prek izvajanja koncesijske dejavnosti, nekaj milijonov € prihodkov pa prek izplačil iz dopolnilnega zavarovanja. Najbolj donosne zdravstvene storitve zasebnih izvajalcev so bile: slikovna diagnostika, kirurgija, ortopedija in očesna dejavnost; najbolj dobičkonosne so bile tiste storitve, kjer so bile čakalne vrste najdaljše.<ref>{{Navedi splet|title=To so največji dobičkarji med zdravniki koncesionarji|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/15-koncesionarjev-v-zdravstvu-ustvari-10-milijonov-evrov-dobicka-813744|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-07|language=sl}}</ref> == Izzivi == Za slovensko javnost je zdravstvo največji izziv, s katerim se sooča država.<ref>{{navedi splet|url=https://ec.europa.eu/slovenia/news/SL_Eurobarometer_sl |title=Eurobarometer: za Slovence najbolj pomembna zdravstvo in socialno varstvo ter brezposelnost|last=SHEPPARD|first=Lara|date=2018-02-16|website=Slovenija - European Commission|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/eurobarometer-slovence-doma-najbolj-skrbi-zdravstvo-globalno-pa-preseljevanje-in-terorizem/446227|title=Eurobarometer: Slovence doma najbolj skrbi zdravstvo, globalno pa preseljevanje in terorizem|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> === Zdravstvena reforma === Reforma zdravstva velja za politično zahtevno temo; poskusi obsežnejše reforme zdravstvenega sistema so pogosto neuspešni, kar nakazuje tudi precejšnje število odloženih ali neuspešnih poskusov. Pri tem izstopajo neuspešni poskusi odprave dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":1" /> Poskusi reform so vključevali tudi poskuse preureditve bolnišnic v avtonomne ustanove namesto ustanovne v državni lasti. Izjema temu trendu je prestrukturiranje in združitev regionalnih inštitutov za javno zdravje v dve organizaciji; Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano leta 2012.<ref name=":31" /> Neuspeh sturkturnih reform v zdravstvu je moč pripisati predvsem politični nestabilnosti (tj. pogosti spremembi vlad), neskladnostjo mnenj med udeleženci v razpravo in pomankanjem politične podpore zdravstvenim ministrom.<ref name=":31" /> Prihodne reforme se bodo najverjetneje osredotočale na zagotavljanje stabilnega financiranja zdravstvenega sistema, spremembe financiranja in nudenja dolgotrajne oskrbe, izboljšanje učinkovitosti prek reform nabave in plačila izvajalcev, in pa ojačanje primarnega zdravstva.<ref name=":31" /> ==== Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ==== Kot razloge v prid ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagovorniki navajajo nepotrebne administrativne stroške in nesolidarnost zaradi zbiranja sredstev prek enotne premije.<ref name="dnevnik.si">{{Navedi splet|title=Težava je neracionalna poraba denarja|url=https://www.dnevnik.si/55917|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-10|archive-date=2019-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20191110013818/https://www.dnevnik.si/55917|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ultimat Šarčevi koaliciji|url=https://www.mladina.si/192692/ultimat-sarcevi-koaliciji/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: spopad za zdravje ali delež v milijonskem kolaču|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-spopad-za-zdravje-ali-delez-v-milijonskem-kolacu-434942|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Upokojenci proti podražitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/upokojenci-proti-podrazitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-505090|website=siol.net|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Slovenija je po podatkih iz leta 2016 pri financiranju zdravstva za administrativne stroške porabila nekaj čez 4 % vseh sredstev, od česar je bilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje odgovorno za nekaj več kot polovico administrativnih stroškov v zdravstvu.<ref name=":34" /> Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je bilo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu uvedeno leta 1993; do leta 1999 je sredstva tako za obvezno kot za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zbiral ZZZS, leta 1999 pa je ZZZS zbiranje sredstev vseh prostovoljnih zavarovanj prenesel na novoustanovljeno zavarovalnico Vzajemno, ki sta se ji pri izvajanju te dejanovsti kasneje pridružili še zavarovalnici Adriatic Slovenica in Triglav.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje ukinjal že Keber, uspelo pa ni (še) nobenemu ministru|url=https://www.insolvinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/115315|website=IUS-INFO|accessdate=2022-05-27|language=sl}}</ref> Od uvedbe je dopolnilno zavarovanje do leta 2019 neuspešno nameravalo ukiniti že 5 zdravstvenih ministrov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-09-21}}</ref> Dušan Keber, ki je služil kot minister za zdravstvo v letih 2000-2004 in je dopolnilnemu zavarovanju nasprotoval zaradi finančne krivičnosti do tistih z nižjimi prihodki, je v poskusu spodletel zaradi nasprotovanja ministrstva za finance pod vodstvom Dušana Mramorja, ki je menilo, da bi dodatne obremenitve delodajalcev ob sočasnem nasprotovanju nižanju plač s strani delojemalcev in sindikatov privedlo do višanja cen slovenskih proizvodov, kar bi posledično ohromilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.<ref>{{Navedi splet|title=Težave Kebrove reforme?|url=https://www.dnevnik.si/69109|website=Dnevnik|accessdate=2020-02-24|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224140134/https://www.dnevnik.si/69109|url-status=dead}}</ref> Februarja 2012 je časnik [[Dnevnik (časopis)|Dnevnik]] zapisal: »A bo sistem, po katerem so se zdravstvene pravice deloma krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, po 20 letih najverjetneje ukinjen. Če bo novi minister za zdravje Tomaž Gantar res nadaljeval delo svojega predhodnika na tem mestu, Dorjana Marušiča, se obeta uvedba splošne participacije.«<ref name="dnevnik.si"/> Nadomestitev izpadlih sredstev ob ukinitvi dopolnilnega zavarovanja z zvišanjem odmernih stopenj obveznega zdravstvenega zavarovanja je sprva prav tako načrtovalo ministrstvo pod vodstvom [[Milojka Kolar Celarc|Milojke Kolar Celarc]] (2014–2018), a je pristop opustilo zaradi skrbi glede posledične dovzetnosti zbranih sredstev zdravstvenega sistema na ekonomska nihanja (gospodarske krize, (ne)zaposlenost, in višino plač) in izziva zbiranja sredstev za dolgotrajno oskrbo. Zaradi teh razlogov je ministrstvo kasneje zagovarjalo ohranitev zbiranja teh sredstev iz neto plač s prenosom zbiranja prispevka od zavarovalnic na državo. Prav tako bi bila odmerna stopnja prispevka progresivna, in sicer med 20€ in 75€. Predlog ni uspel doseči obravnave zakonodajne veje oblasti zaradi nasprotovanja ministrstva za finance Dušana Mramorja in zamenjave oblasti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> [[13. vlada Republike Slovenije|Vlada Marjana Šarca]] (2018-) se je v koalicijski pogodbi s stranko [[Levica (politična stranka)|Levica]] zavezala k ukinitvi dopolnilnega zavarovanja;<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|title=Levica v soloakcijo za ukinitev zavarovanja|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-09-21|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052345/https://www.vecer.com/levica-v-soloakcijo-za-ukinitev-zavarovanja-10058532|url-status=dead}}</ref> le-ta je eden glavnih pogojev izvenkoalicijskega sodelovanja Levice z vlado Marjana Šarca. V dodatnem sporazumu marca 2019 je koalicija dorekla namen ukinitve dopolnilnega zavarovanja še tega leta, a se je uresničevanje obljube zapletlo zaradi zamenjave ministra za zdravje. Nov minister je predlog ministrstva za ukinitev dopolnilnega zavarovanja obljubil novembra 2019 s vladno presojo maja ali junija 2020.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042895636|title=Levica razmišlja o povečanju zdravstvenih prispevkov|website=Dnevnik|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921052348/https://www.dnevnik.si/1042895636|url-status=dead}}</ref> Levica je tako avgusta 2019 predstavila predlog ukinitve dopolnilnega zavarovanja,<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: Odzivi koalicijskih strank na predlog Levice|date=2019-08-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-10-06|archive-date=2019-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20191006111313/https://www.vecer.com/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-odzivi-koalicijskih-strank-na-predlog-levice-10058544|url-status=dead}}</ref> ki bi obsegal dvig prispevne stopnje ZZZS delojemalcev in pokojninske blagajne za 1,0 % ter dvig prispevne stopnje delodajalcev ZZZS za 1,6 %.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d67b3cf6c84f/minister-nenaklonjen-predlogu-levice-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja|title=Svet24.si - Minister nenaklonjen predlogu Levice o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Dajatev iz računa kapitalskih dohodkov bi znašala 7,36 %. Vsi upokojenci<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-svojim-predlogom-ukinitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja.html|title=Levica v DZ vložila zakon za ukinitev dopolnilnega zavarovanja: 'Več kot 95 odstotkov ljudi bo na boljšem' |work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> in 95 % delavcev naj bi izkusilo povečanje razpoložljivih dohodkov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-bi-ukinila-dopolnilno-zavarovanje-kako-bi-zapolnila-vrzel-v-zdravstveni-blagajni-505744|title=Ukinitev dopolnilnega zavarovanja: kako bi Levica polnila zdravstveno blagajno? #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Novembra je zdravstveni minister [[Aleš Šabeder]] vladi predlagal prehod na obvezno pavšalno dajatev v višini 31 €, ki bi ga plačevale vse skupine, ki bi do tlej plačevale prispevke dopolnilnega zavarovanja ter še približno 100.000 prebivalcev, ki do tedaj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso plačevali.<ref name=":68">{{Navedi splet|title=Šabeder: Imam vso podporo predsednika vlade|url=https://zurnal24.si/slovenija/sabeder-ce-je-to-nezaupnica-mojemu-delu-bom-odstopil-337840|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Vlada se je zavzela za uvedbo vmesnega predloga, ki je predvideval ukinitev dopolnilnega zavarovanja v dveh korakih; najprej bi bila enotna dajatev prenesena iz zavarovalnic na ZZZS ki bi v celoti prevzel izvajanje dopolnilnega zavarovanja, nato pa bi bila nadoknadno uvedena progresivnost prek spremembe ZZVZZ leta 2021.<ref name=":68" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.primorske.si/2019/09/30/dopolnilno-zavarovanje-direktno-na-zzzs|title=Dopolnilno zavarovanje direktno na ZZZS|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Obvezni prispevek bi se letno usklajeval na podlagi rasti povprečne bruto plače.<ref>{{Navedi splet|title=Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vse bližje|url=https://siol.net/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-vse-blizje-514747|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> S strani vlade predvideno preoblikovanje prispevkov dopolnilnega zavarovanja v obvezno pavšalno dajatev ZZZS v sprva predvideni višini 29 € bi po izračunih ZZZS v letu 2021 privedlo do primankljaja v višini okoli 70 milijonov evrov v zdravstveni blagajni Zavoda. Za finančno vzdržnost bi moral po izračunih ZZZS pavšalni prispevek tako znašati najmanj 32,40 €,<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-pavsalni-prispevek-bi-moral-biti-visji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":69">{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sabeder-bi-primanjkljaj-ob-ukinitvi-dopolnilnega-zavarovanja-kril-iz-proracuna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-02-24}}</ref><ref name=":70">{{Navedi splet|title=Večer - Ukinili bi zdravstveno zavarovanje, a kaj potem?|url=https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|website=www.vecer.com|date=2019-12-17|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134839/https://www.vecer.com/ukinili-bi-zdravstveno-zavarovanje-a-kaj-potem-10104504|url-status=dead}}</ref> po podatkih Vzajemne pa bi bil za to potreben pavšal prek 34 €<ref name=":69" /> (poleg tega bi po navedbah ZZZS na finančno vzdržnost pavšala v prihodnje vplivalo tudi staranje prebivalstva, predvidena reforma pa bi privedla tudi do višjih administrativnih stroškov na finančni upravi<ref name=":70" />). Minister za zdravje je zato predlagal, da bi se morebiten primankljaj ZZZS pokrival iz državnega proračuna, čemur je nasprotoval finančni minister.<ref name=":69" /> LMŠ je tako vložil zakonski predlog, ki bi pavšalni prispevek po novem odmeril v višini 32 €, morebitni primankljaj pa bi bil krit iz državnega proračuna. Koalicijski stranki DeSUS in SD sta zaradi nesolidarnosti izrazile nezadovolstvo s predlagom.<ref>{{Navedi splet|title=Dopolnilno zavarovanje bodo še naprej pobirale zasebne zavarovalnice|url=https://zurnal24.si/slovenija/ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja-padla-v-vodo-340971|website=zurnal24.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Večer - Minister Šabeder: Predlog za ukinitev dopolnilnega zavarovanja z dopolnili zagotavlja minimalno varovalko|url=https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|website=www.vecer.com|date=2020-01-23|accessdate=2020-02-24|language=sl-si|archive-date=2020-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200224134842/https://www.vecer.com/minister-sabeder-predlog-za-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-z-dopolnili-zagotavlja-minimalno-varovalko-10119714|url-status=dead}}</ref> Nasprotovanje kritju primankljajev iz proračuna s strani ministerstva za finance je kulminiralo v odstopu finančnega ministra Bertoncelja,<ref>{{Navedi splet|title=Minister za finance odstopil|url=https://siol.net/novice/slovenija/nova-politicna-drama-za-marjana-sarca-vzivo-517286|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> čemur je ob pomislekih na sprejemanje vladnega hibridnega zakona sledil še odstop zdravstvenega ministra [[Aleš Šabeder|Šabedra]],<ref>{{Navedi splet|title=Šabeder: Šarec je imel na mizi tudi mojo bianco odstopno izjavo|url=https://siol.net/novice/slovenija/sabeder-sarec-je-imel-na-mizi-tudi-mojo-bianco-odstopno-izjavo-517331|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> in nato še premiera Šarca.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Šarec odstopil in pozval k predčasnim volitvam: "Naj ljudje na terenu povejo, ali mi zaupajo ali ne"|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5e2eab2e8bcd2/dramaticno-sporocilo-sarec-odstopa-predcasne-volitve|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Nekaj dni za tem je bil na glasovanju zavrnjen zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja. Za sprejem so glasovale LMŠ, SD in Levica. V SDS so nasprotovanje med drugim utemeljili s pomankanjem solidarnosti pri predlogu.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci z 51 glasovi zavrnili ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poslanci-z-51-glasovi-zavrnili-ukinitev-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/512955|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> V mesecih pred glasovanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja je bil opažen porast lobističnih stikov interesnih skupin v zvezi z reformo; od 27. novembra 2019 je 56 lobističnih stikov opravila Vzajemna, Slovensko zavarovalniško združenje je opravilo 33 lobističnih stikov, v zvezi z zakonom pa so lobirali tudi Triglav, AS/Generali, Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje delodajalcev in obrtnikov, Obrtniška zbornica Slovenije in Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo vse je lobiral pred odločanjem o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-vse-je-lobiral-pred-odlocanjem-o-ukinitvi-dopolninega-zavarovanja-519002|website=siol.net|accessdate=2020-02-24|language=sl}}</ref> Stranka [[Nova Slovenija]] medtem zagovarja povečanje vloge zdravstvenih zavarovalnic pri financiranju slovenskega zdravstvenega sistema. ZZZS bi bil še naprej odgovoren za zbiranje sredstev (vključno z izterjavo neplačanih sredstev), a bi ta nato prerazporedil zdravstvenim zavarovalnicam, ki bi neodvisno sklepale dogovore z izvajalci, izvajale nadzor in med seboj tekmovale za zavarovance s »ponudbo privlačnih zavarovanj«. Javni zdravstveni zavodi bi bili po načrtu NSi preoblikovani v pridobitna podjetja v državni lasti. Tako bi uvedli konkurenco ne zgolj med zavarovalnicami, temveč tudi izvajalci zdravstvenih storitev. »Z novim modelom imajo zavarovanci možnost izbire med domačimi, tujimi, javnimi, zasebnimi izvajalci pod enakimi pogoji. Zavarovanec bo izbiral izvajalce glede na svoje potrebe bodisi glede na kakovost storitev ali čakalno dobo ali oddaljenost od svojega bivališča ali izvajalčeve reference. Novost za zavarovance je prosta izbira zavarovalnice, pri kateri sklenejo obvezno zavarovanje.« To bi po mnenju NSi izboljšalo učinkovitost, kvaliteto storitev ter znižalo tveganje za korupcijo. Njihov program predvideva tudi večjo vlogo zasebnih sredstev pri financiranju zdravstvenega sistema, saj menijo, da je ustrezno sprotno povečevanje javnih izdatkov za zdravstvo neizvedljivo glede na rastoče potrebe.<ref name=":49">{{navedi splet|url=http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|title=N.Si MISLI RESNO - Volilni program 2018-2022|last=|first=|date=|website=|archive-url=https://web.archive.org/web/20200113234854/http://misliresno.si/NSi_misli_resno_www.pdf|archive-date=2020-01-13|access-date=|url-status=dead}}</ref> Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ostro nasprotujejo zavarovalnice, ki storitev izvajajo. Trojica zasebnih zdravstvenih zavarovalnic v izjavah za javnost navaja ključnost in nepogrešljivost dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<ref name=":2" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Financiranje-zdravstva-in-dolgotrajne-oskrbe-pogled-v-prihodnost.pdf|title=Financiranje zdravstva in dolgotrajne oskrbe - pogled v prihodnost|last=|first=|date=2011|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Slovensko zavarovalno društvo ob poskusih ukinitve dopolnilnega zavarovanja opozarja, da ima lahko ukinitev dopolnilnega zavarovanja nepredvidene finančne učinke, in da so v javnosti obratovalni stroški zavarovalnic dopolnilnega zavarovanja prikazani previsoko (zaradi sofinanciranja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja v višini 49% vseh stroškov in sofinanciranja računalniških sistemov izvajalcev s strani zavarovalnic), medtem ko so prikazani navidezni obratovalni stroški ZZZS prenizki (zaradi v primerjavi z zavarovalnicami pomanjkljive izterjave neplačnikov in pomankanljivega nadzora nad porabo). V svoji publikaciji tudi navajajo, da »neposredni stroški dela« predstavljajo približno polovico čistih obratovalnih stroškov, okoli tretjino predstavljajo nakupi materialov in storitev (kot so bančne in poštne storitve, računalniške storitve, tiskarske storitve ipd.), dobiček pa je v 5 letih pred 2011 znašal 22 milijonov evrov čistega dobička oz.1,1 % premije. Polovica dobička se mora na podlagi zakonov odložiti z namenom financiranja zdravstvenega sistema.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zav-zdruzenje.si/wp-content/uploads/2017/11/Dopolnilno-zdravstveno-zavarovanje-in-zdravstvena-reforma-zbornik-okrogle-mize.pdf|title=Dopolnilno zdravstveno zavarovanje in zdravstvena reforma|last=|first=|date=|website=|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je v izjavah za medije motive za poskuse ukinitve dopolnilnega zavarovanja označil kot ideološke, namignil pa tudi, da naj bi v ozadju stala tudi želja po lažjem plenjenju sredstev, zbranih za zdravstvo. Navedel je, da dopolnilno zavarovanje deluje proticiklično in bi lahko ukinitev povečala dovzetnost financiranja zdravstva za gospodarska nihanja ter da so po podatkih [[Svetovna zdravstvena organizacija|Svetovne zdravstvene organizacije]] slovenske zdravstvene zavarovalnice zelo stroškovno učinkovite v mednarodnem kontekstu, medtem ko je ZZZS glede administrativnih stroškov pri ~2 % le navidezno učinkovit zaradi izrednega obsega upravljanih finančnih sredstev. Navedel je tudi, da zavarovalnice neuspešno poskušajo uvesti sistem nadzora nad izdajo zdravil z namenom preprečevanja zlorab in preprodaje, kar bi lahko preprečilo milijone evrov škode letno, a zaradi pomanjkanja interesa s strani ZZZS do implementacije ne pride. Večanje premij je pripisal povečevanju splošnega obsega sredstev v zdravstvu, v prvi vrsti prek obveznega zavarovanja in posledično tudi doplačil.<ref name=":50" /> Navedel je tudi, da se je financiranje v preteklosti prelagalo iz obveznega na dopolnilno zavarovanje, zakar so negativni odzivi politikov na višanje premij neodkriti. Izrazil je obžalovanje, da zavarovalnice od ZZZS ne dobijo dovoljenja za pogajanje z izvajalci za storitve, ki se v večini financirajo iz dopolnilnega zavarovanja. Navedel je tudi, da ZZZS ob izpolnitvi predvidenega obsega reševalnih prevozov preneha plačevati prevoze do izteka Splošnega dogovora in breme plačevanja tako pade na zavarovalnice, da nepredvideno višanje plač v zdravstvu prizadene zavarovalnice ki dodatnih izdatkov nimajo v finančnih načrtih, da zavarovalnice dopolnilnega zavarovanja večkrat nudijo solventnost zdravstvenim zavodom in jim tako omogočajo izplačevanje plač, da neprimerna zakonska ureditev omogoča tekmovanje med posameznimi zavarovalnicami in posledično odžiranje zavarovancev (kar posledično povečuje kumulativne administrativne stroške), da zavarovalnice v okviru administrativnih stroškov bremeni vzdrževanje sistema elektronskih zdravstvenih kartic (2 milijona €) in strošek izdaje računov izvajalcev zavarovalnicam (7 milijonov €); tako so dejanski administrativni stroški po upoštevanju davkov in dajatev bistveno nižji od razlike med premijami in izplačanimi škodami.<ref>{{navedi splet|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|title=Strokovnjaki so prepričani, da bi ukinitev dopolnilnega zavarovanja podaljšala čakalne dobe!|date=2019-10-26|website=Nova24TV|language=sl-SI|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108005100/https://nova24tv.si/slovenija/politika/strokovnjaki-so-prepricani-da-bi-ukinitev-dopolnilnega-zavarovanja-podaljsala-cakalne-dobe/|url-status=dead}}</ref> Prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po njegovih besedah »pelje v smer Venezuele in Kube«. Izrazil je željo, da bi zavarovalnice lahko aktivno sodelovale pri snovanju splošnih dogovorov. Izrazil je tudi prepričanje, da bi se ob ukinitvi doplačila in posledično dopolnilna zavarovanja kasneje ponovno uvedla.<ref name=":50">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|title=(INTERVJU) Aleš Mikeln iz Vzajemne o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju: Premij ne določamo mi, ampak politika|date=2019-09-14|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-07|archive-date=2019-11-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20191107165113/https://www.vecer.com/intervju-ales-mikeln-premij-ne-dolocamo-mi-ampak-politika-10065348|url-status=dead}}</ref> ==== Enotni sistem javnega naročanja ==== Komisija za preprečevanje korupcije je po aferi operacijske mize predlagala državni enotni sistem javnega naročanja kot enega izmed ukrepov proti kartelnemu trgu. Ministrica za zdravje [[Milojka Kolar Celarc]] je leta 2016 na seji državnega zbora naznanila namen uvedbe sistema enotne naročanja v sodelovanju z ministrstvom za javno upravo.<ref name=":27"/> Tedanja vlada je predvidela, da bo enotno javno naročanje privedlo do 5-15 % pocenitve zdravil, zmanjšalo korupcijska tveganja, administrativno razbremenilo individualne bolnišnic, ter pripomoglo k preglednosti in transparentnosti kupovanja. Leta 2015 so vse slovenske bolnišnice za nakupe zdravil pooblastile ministrstvo za javno upravo. Javno naročilo je bilo objavljeno julija 2015 z namenom zagotovitve vseh potrebovanih zdravil za naslednjih 6 mesecev. Javno naročilo je bilo nato zaradi pritožb dobaviteljev do oktobra 2017 10-krat spremenjeno; tako je bilo končano šele decembra 2017 in ni uključevalo vseh zdravil, kot je bilo predvideno, temveč le del. Obsegalo je nakup zdravil v vrednosti 32 milijonov evrov ob predvidenih stroških 27.000€. Načrtovano je bilo znižanje stroškov nakupa za 5-15 %. Bolnišnice so v času priprave javnega naročila zdravila še naprej dobavljale same. Podatki primerjave samostojnega naročanja in enotnega naročanja treh bolnišnic so pokazali, da je prvo enotno javno naročanje povišalo cene zdravil pri dveh od treh bolnišnic, in da je prvo skupno javno naročanje v povprečju povečalo cene zdravil za te bolnišnice. Bolnišnici, katerima je bilo enotno javno naročanje neugodno sta naznanili, da se bosta poskusili izogniti pogodbeni obveznosti prejema zdravil, pridobljenih prek enotnega javnega naročanja zaradi siceršnje posledične finančne škode.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/skupno-narocilo-podrazilo-zdravila-46000.html|title=Skupno naročilo podražilo zdravila|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-04-25|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Evtanazija in pomoč pri samomoru ==== Leta 2019 se je z javno pobudo za uzakonitev pomoči pri končanju življenja okrepila javna razprava glede problematike.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/pobuda-za-uzakonitev-evtanazije-prepricala-ze-5000-podpisnikov-326746|title=Pobuda za uzakonitev evtanazije prepričala že 5000 podpisnikov|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/najvecji-dosezek-bi-bil-ce-bi-se-od-zivljenja-lahko-dostojno-poslovila-v-sloveniji/481336|title="Največji dosežek bi bil, če bi se od življenja lahko dostojno poslovila v Sloveniji"|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> V javnomnenjski raziskavi leta 2015 se je v podporo legalizaciji izreklo 57 % vprašanih, medtem ko je 32 % nasprotovalo;<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-evtanazija-ima-podporo-javnosti.html|title=Anketa Dela: Evtanazija ima podporo javnosti|last=politika|first=Zoran Potič, notranja|date=2015-01-18|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20191103193003/https://www.delo.si/novice/politika/anketa-dela-evtanazija-ima-podporo-javnosti.html|url-status=dead}}</ref> leta 2023 je podporo reformi področja izreklo 58 % vprašanih, nasprotovalo pa le še dobrih 20 %.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za dostojno smrt v Sloveniji|url=https://n1info.si/poglobljeno/boj-za-dostojno-smrt-v-sloveniji/|website=N1|date=2023-05-20|accessdate=2023-05-21|language=sl-SI|first=Staš|last=Zgonik}}</ref> Ustava RS opredeljuje človeško življenje kot nedotakljivo.<ref>{{navedi splet|url=https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/236922|title=Evtanazija med različnimi težnjami varovanja človekovih pravic|website=IUS-INFO|language=sl|access-date=2019-11-04}}</ref> Kodeks zdravniške etike zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru.<ref name=":30" /> Po kazenskem zakoniku je pomoč pri samomoru kaznivo dejanje.<ref>{{navedi splet|url=https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?t=bbr&r=uua,adr&d=0&uui=1570479166|title=Prijava|website=zakonodaja.com|access-date=2019-10-07|archive-date=2025-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20250122035743/https://zakonodaja.com/uporabnik/prijava?d=0&uui=1570479166&t=bbr&r=uua%2Cadr|url-status=dead}}</ref> V anketi 335 članov sindikata Praktikum (splošnih zdravnikov) junija 2019 je 37 % članov izreklo nasprotovanje uvedbi evtanazije, 33 % pa je podporo pogojevalo z zagotavljanjem kvalitetne paliativne oskrbe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/umiranje-v-mukah-in-evtanazija-238054.html|title=Umiranje v mukah in evtanazija|last=Grgič|first=Jožica|date=2019-10-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ==== Zahteve zdravnikov ==== Zahteve sindikata Fides so odprava plačnega stropa pri zdravnikih oz. izvzem zdravnikov iz enotnega plačnega sistema in uskladitev napredovanj specializantov z daljšimi specializacijami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tretjina-zdravnikov-v-najvisjem-placnem-razredu-161184.html|title=Tretjina zdravnikov v najvišjem plačnem razredu|last=STA|first=B. F. Ž|date=2019-03-15|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-02}}</ref> ===== Zahteve družinskih zdravnikov ===== Leta 2016 je bila osrednja zahteva sindikata družinskih zdravnikov Praktikum znižanje opredeljenih bolnikov na družinskega zdravnika na 1.200 pacientov. Praktikum je predlagal tudi plačilni strop, ki bi zdravstvenim domovom in koncesionarjem preprečil kopičenje pacientov z namenom povečevanja plačila (dodatni pacienti za izvajalca pomenijo več denarja). V Praktikumu so izrazili siceršnjo podporo zahtevi Fides-a po dvigu povprečnih zdravniških plač.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042748627|title=Na zaostritev pripravljeni tudi družinski zdravniki: pogosteje bi pisali napotnice|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032123/https://www.dnevnik.si/1042748627|url-status=dead}}</ref> Predsednik sindikata Praktikum je bil kritičen do reforme, ki je uvedla nagrajevanje najbolj obremenjenih zdravstvenih timov v primarnem zdravstvu, ker naj bi finančno spodbujal prekomerno in posledično nekvalitetno dela namesto da bi reševal problem preobremenjenosti.<ref name="rtvslo.si">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/najbolj-obremenjeni-zdravniki-medicinske-sestre-in-tehniki-bodo-nagrajeni/494814|title=Najbolj obremenjeni zdravniki, medicinske sestre in tehniki bodo nagrajeni|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zahteve zdravstvenih delavcev ==== V stavki medicinskih sester UKC LJ leta 2011 so te zahtevale vrnitev odvzetih plačnih napredovanj in da se jih plača po veljavnih pogodbah o zaposlitvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483422|title=Pogajanja v UKC neuspešna: Napoved stavke medicinskih sester ostaja|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032121/https://www.dnevnik.si/1042483422|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042483891|title=Vlada medicinskih sester ni odvrnila od stavke|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032119/https://www.dnevnik.si/1042483891|url-status=dead}}</ref> Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije je leta 2015 zahteval izplačilo za vse opravljeno delo in spoštovanje odločbe vrhovnega sodišča glede izplačevanja nadur ter ukinitev razpisovanja nadur vnaprej.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/jeseni-mozna-tudi-stavka-medicinskih-sester.html|title=Jeseni možna tudi stavka medicinskih sester|last=politika|first=Sandra Hanžič, notranja|date=2015-08-03|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108032120/https://www.delo.si/novice/slovenija/jeseni-mozna-tudi-stavka-medicinskih-sester.html|url-status=dead}}</ref> Kot stavkovne zahteve leta 2018 je sindikat navajal odpravo varčevalnih ukrepov/osemletnega kriznega varčevalnega znižanja plač, sprejetje standardov in normativov za vse zaposlene v zdravstvu, zvišanje plačila za delo na dan praznika, v nedeljo in nočnega dela, ustrezno ureditev dodatkov za manj ugodne delovne pogoje in dodatno plačilo za najzahtevnejša delovišča.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/delavci-v-zdravstvu-bodo-5-decembra-stavkali-480745|title=Delavci v zdravstvu bodo 5. decembra stavkali|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/stavkali-bodo-tudi-bolnicarji-medicinske-sestre-303136|title=Stavkali bodo tudi bolničarji, medicinske sestre...|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Ostalo ==== Stranka Nova Slovenija med drugim zagovarja uvedbo prostovoljnega članstva v Zdravniški zbornici Slovenije in javno objavo rangiranja kakovosti bolnišnic.<ref name=":49" /> Leta 2017 je Delovno in socialno sodišče v precedenčni sodbi ugodilo tožbi posameznika, ki je zahteval, da mu ZZZS povrne stroške samoplačniškega zdravljenja pri zasebnem izvajalcu. Sodišče se je sklicevalo na direktivo EU, na podlagi katere ZZZS zavarovanim osebam ob zdravljenju v tujini povrne stroške tudi v primeru zdravljenja pri zasebnih izvajalcih (a zgolj v višini cene storitve v javni mreži v državi). Tožba bi lahko vplivala na celoten slovenski zdravstveni sistem.<ref>{{Navedi splet|title=Bo ZZZS moral samoplačniku povrniti stroške zdravljenja?|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/bo-zzzs-moral-samoplacniku-povrniti-stroske-zdravljenja/431819|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> Višje sodišče je tožbo ob pritožbi ZZZS naslednje leto zavrnilo.<ref>{{Navedi splet|title=Za pravico do zdravljenja bo šel do konca|url=https://zurnal24.si/zdravje/za-pravico-do-zdravljenja-bo-sel-do-konca-312531|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ZZZS je v okviru pritožbe trdil, da direktiva ureja zgolj zdravljenje v tujini in ni pertinentna za uredbo v Sloveniji in da pravica zavarovanca do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda ni ne neomejena, ne absolutna.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - ZZZS noče zavarovancu plačati 111 evrov|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/59b00080ac527/zzzs-zavarovancu-noce-placati-111-evrov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-10|language=sl}}</ref> ===== Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva ===== Med letoma 2014-2015 je bil pod okriljem Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani izveden raziskovalni projekt ''Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva'', ki ga je vodil prof. dr. Maks Tajnikar. Pri projektu so kot partnerji in financerji sodelovali tudi Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije, Slovensko zavarovalniško združenje, Komisija za zdravstvo pri Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji in Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb. Izsledki projekta so bili objavljeni leta 2016.<ref name=":71">{{Navedi splet|url=http://maksi2.ef.uni-lj.si/zaloznistvoslike/452/Tajnikar.pdf|title=Prenova gospodarskih vidikov slovenskega zdravstva|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Raziskava v želji po odpravi ugotovljenih pomankljivosti predlaga nabor ukrepov za temeljito reorganizacijo slovenskega zdravstvenega sistema. Čakalne vrste bi se omejevale z omejitvijo zdravstvenih pravic, pri čemer bi se zdravstvene storitve delilo v "košarico A" in "košarico B". Storitve košarice A bi se financirale s prihodkovno solidarnostno zbranimi sredstvi in bi zaobjemale preventivne, urgentne, bolnišnične in paliativne zdravstvene storitve, dolgotrajno oskrbo in zdravstvene storitve za starostnike, otroke in brezposelne. Storitve košarice B bi se iz osebnih prihodkov financirale prek komercialnih zavarovanj in bi zaobjemale neurgentno primarno zdravstveno varstvo, zunajbolnišnično zobozdravstvo, specialistične preglede brez napotitve iz bolnišničnega varstva, rehabilitacije, ki niso posledica bolezni, transport izven bolnišničnega in urgentnega zdravljenja, farmacevtske proizvode in medicinsko-tehnične pripomočke izven urgentnega ali bolnišničnega zdravljenja, porodništvo, babiško nego, zdraviliško zdravljenje in (delno) zdravljenje v tujini.<ref name=":71" /> Delitev zdravstvenih storitev v košarice avtorji pojasnijo z: "V projektu domnevamo, da iz obstoječih virov financiranja javnega zdravstva ni mogoče pridobiti več sredstev, zlasti če sredstva opazujemo relativno glede na njihove vire. Tako menimo, da ni mogoče povečati prispevnih stopenj, saj gre za dejavnik, ki pri nas neposredno odloča o ceni dela, ki pa je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Že sedanje stanje ogroža konkurenčno moč slovenskih podjetij na mednarodnih trgih zaradi visokih stroškov dela. Prav tako menimo, da ni mogoče uveljaviti dodatnih davkov, s katerimi bi zagotovili nova proračunska (državna) sredstva za financiranje zdravstva, saj bi to dodatno davčno obremenilo gospodarstvo in gospodinjstva ter povečalo stroške države. Sklepamo torej, da iz sedanjih virov financiranja javnega zdravstva v Sloveniji ni mogoče zagotoviti večjega obsega sredstev, če opazujemo sredstva relativno glede na vire financiranja zdravstva. [...] Tako smo definirali košarico B kot posledico dejstva, da košarica A ne more zajeti vseh dobrin zdravstvenega varstva, ki naj bi bile dostopne posamezniku, saj so sredstva, zbrana z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, omejena in jih v sedanjih razmerah v Sloveniji glede na njihov izvor ni mogoče povečevati."<ref name=":71" /> Medtem ko bi se storitve košarice A še naprej izvajale v okviru mreže javnega zdravstva, bi storitve iz košarice B ponujale komercialne pridobitne zdravstvene zavarovalnice, ki bi med seboj konkurirale in bi prosto izbirale različne kombinacije naborov izvajalcev storitev, s katerimi bi sklepale pogodbe, potrošniki zdravstvenih storitev pa bi prosto izbirali, pri kateri zavarovalnici se želijo zavarovati na podlagi ponudbe nabora izvajalcev tako kot "dodatne ponude zdravstvenih in nezdravstvenih dobrin", ki bi jih kot del necenovne konkurence ponujale posamezne zavarovalnice. Vse zavarovalnice bi kljub temu morale uporabnikom nuditi celoten nabor storitev iz košarice B (a bi lahko ponujale tudi dodatne storitve). Država bi določila maksimalno premijo za košarico B. Zavarovalnice bi morale sprejeti kateregakoli zavarovanca ne glede na značilnosti posameznega zavarovanca.<ref name=":71" /> Izvajalci storitev iz košarice B bi lahko bili tako javni kot zasebni. Zavarovalnice bi lahko investirale v izvajalce, ustanavljale izvajalce in vstopale v javno-zasebna parterstva z izvajalci. Zavarovalnice bi lahko izvajalce izbirale na podlagi cenovne ugodnosti njihovih storitev. Mreža izvajalcev v posamezni ponudbi bi lahko pokrivala zgolj določen del/regijo države in ne celotne države; posamezne zavarovalnice bi tako lahko prevladovale v določenih predelih države. Ponudbe bi se med seboj razlikovale bodisi po ceni, kakovosti ali obsegu. Zakup dražjih ponudb bi nudil dodaten vir finančnih sredstev v zdravstvenem sistemu. Za nadzor nad izvajalci bi bile zadolžene zavarovalnice.<ref name=":71" /> Zasebne zdravstvene zavarovalnice bi lahko na željo posameznih delodajalcev prav tako namesto ZZZS zbirale sredstva za financiranje storitev košarice A, v kolikor lahko zdravstvena zavarovalnica ZZZS zagotovi enak znesek, kot bi ga ta prejel sicer. Pri tem bi zasebna zavarovalnica prevzela nadzor nad izvajalci, delodajalec pa bi lahko premije plačeval po "drugačnem tipu solidarnosti, s pomočjo socialne kapice, iz profita delodajalca in podobno".<ref name=":71" /> Študija prav tako predlaga reformo plačevanja zaposlenih v zdravstvu (tako v javnem kot zasebnem zdravstvu oz. izvajanju obeh košaric) z namenom povečevanja produktivnosti. Zaposleni javnih izvajalcev zdravstvenega varstva bi bili izvzeti iz enotnega sistema plač za javne uslužbence, kolektivno dogovarjanje pa bi vršili zaposljeni pri posameznemu izvajalcu namesto trenutne ureditve, kjer se v kolektivno dogovarjanje vdeležujejo vsi zaposljeni določenega poklica. Plače bi bile tako odvisne od "stroškovne učinkovitosti [posameznih] izvajalcev, ne pa od umeščenosti plač v sistem plač javnih uslužbencev ali kolektivnega dogovarjanja o plačah na ravni dejavnosti". Takšen pristop bi pri javnih zavodih tako zahteval ukinjanje ali privatizacije nezadostno učinkovitih javnih izvajalcev in nakup zasebnih izvajalcev s strani države.<ref name=":71" /> ===== Interventni zakon ===== Leta 2020 je Zdravniška zbornica pripravila in v sodelovanju z stranko Nova Slovenija predlagala interventni zakon za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/nsi-in-zdravniska-zbornica-z-zakonom-nad-predolge-cakalne-dobe-v-zdravstvu-za-vsem-dostopno-zdravstvo|title=NSi in zdravniška zbornica vložili zakon, ki prinaša javno zdravstvo dostopno za vse|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi zasebnim izvajalcem v primerih, ko čakalne dobe za določeno posamezno zdravstveno storitev znotraj javne mreže presegajo 3 mesece pri vsaj 75% izvajalcev, omogočal izvajanje zdravstvenih storitev, ki bi se financirale iz sredstev ZZZS. Predlog prav tako predvideva kritje morebitnih doplačil storitev s strani izvajalcev dopolnilnega zavarovanja v običajnem obsegu.<ref>{{Navedi splet|url=http://nsi.si/wp-content/uploads/2020/01/ZAKON-O-INTERVENTNIH-UKREPIH.pdf|title=PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA STABILIZACIJO DELOVANJA JAVNEGA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> Zakon bi prav tako vzpostavil nov delovni okvir za zdravnike, ki bi lahko po novem pridobili status neodvisnega ponudnika zdravniške službe in tako opravljali dodatno delo ter se o delu prosto dogovarjali z izvajalci zdravstvene dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zdravniki-predlagali-resitev-za-skrajsanje-vrst-268830.html|title=Zdravniki predlagali rešitev za skrajšanje vrst|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=|first=}}</ref> === Čakalne dobe, kadrovski primanjkljaji in prekomerna obremenjenost === Prekomerne čakalne dobe veljajo za enega izmed najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-bi-zdravniki-resevali-enega-od-najbolj-perecih-problemov-slovenskega-zdravstva-439572|title=Pet ukrepov za rešitev slovenskega zdravstva|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":12">{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042425342|title=Problem našega zdravstva: čakalne dobe in korupcija|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2011 jih je v okviru javnomnenjske raziskave kot največji problem zdravstvenega sistema opredelilo 34,7 % anketirancev.<ref name=":12" /> Leta 2018 se je kljub dodatnim zdravstvenim investicijam v višini 35 milijonov evrov z izrecnim namenom skrajševanja čakalnih vrst trend daljšanja čakalnih dob nadalje stopnjeval.<ref name="siol.net">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravniki-bezijo-iz-potratnega-in-neurejenega-drzavnega-zdravstva-453119|title=Zdravnik: To je absurd. Država si te pravice ne bi smela jemati.|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Meja dopustnega trajanja čakalne dobe je postavljena na 90 dni.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> V nekaterih primerih obstajajo za določeno obravnavo velike razlike v čakalnih dobah med posameznimi zdravstvenimi zavodi. Povprečne čakalne dobe so še posebej dolge za [[Revmatologija|revmatologijo]], maksilofacialno kirurgijo, [[Urologija|urologijo]], [[Dermatologija|dermatologijo]], oralno kirurgijo, [[Okulistika|oftalmologijo]], [[Kardiologija|kardiologijo]] itd.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/57bebf0182554/ubijalske-cakalne-dobe|title=Svet24.si - Ubijalske čakalne dobe v zdravstvu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi nedostopnosti zdravstvene oskrbe se je leta 2014 oskrbi odreklo oz. je oskrbo preložilo 21,7 % prebivalcev (povprečje OECD je bilo 20,6 %), medtem ko se je zaradi cenovne nedostopnosti tega leta zdravstveni oskrbi odreklo 15,6% prebivalcev (povprečje OECD je bilo 17,2%). Razlika v dostopnosti do zdravstvene oskrbe za tiste z zelo nizkimi in zelo visokimi prihodki je bila majnha.<ref name=":72" /> Zdravstvena zbornica Slovenije razpravlja o pomanjkanju zdravnikov že od leta 1995.<ref name=":52" /> V Sloveniji je na prebivalca za skoraj četrtino manj zdravnikov in petino več medicinskih sester kot v ostalih evropskih državah. Kljub izrazito podpovprečnemu številu zdravnikov ti opravijo več zdravniških pregledov od povprečja EU.<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|title=Dokaj zdrave nas ohranja manj zdravnikov z manj denarja|date=2017-10-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2017-10-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20171012023235/https://www.vecer.com/dokaj-zdrave-nas-ohranja-manj-zdravnikov-z-manj-denarja-6326704|url-status=dead}}</ref> Po podatkih iz leta 2018 so nekateri zdravniki opravljali tudi prek 350 delovnih ur mesečno (več kot 17 ur na dan). Največje število opravljenih delovnih ur je bilo 406.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/so-zdravniki-ki-delajo-17-ur-na-dan-varni-za-paciente-316248|title=Zdravniki: Rekorder oddelal 406 ur v enem mesecu|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Leta 2017 je v tujini delovalo 163 članov Zdravniške zbornice, več kot trikrat več v primerjavi z letom 2011 (55).<ref name="siol.net"/> Med leti 2016–2018 je v tujini službo poiskalo 264 zdravnikov.<ref name=":51">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/186758/zgarane-in-podplacane/|title=Zgarane in podplačane|website=Mladina.si|access-date=2019-11-07}}</ref> Leta 2018 je minister za zdravje [[Samo Fakin]] naznanil namen večjega vključevanja specializantov z namenom krajšanja čakalnih vrst v zdravstvu. Združenje Mladi zdravniki Slovenije se je na načrt odzvalo z opozarjanjem na že obstoječo veliko delovno obremenjenost specializantov in načrt označili kot nerealističen.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/mladi-zdravniki-sporocajo-fakinu-ze-zdaj-na-teden-delamo-tudi-60-ur-in-vec-477128|title=Mladi zdravniki sporočajo Fakinu: Že zdaj na teden delamo tudi 60 ur in več|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-02}}</ref> Po drugi strani analiza tednika [[Mladina]] opozarja, da so rastoče čakalne dobe značilne za razvite države z naprednim zdravstvenim sistemom; čakalne dobe deloma pripišejo npr. zgodnje odkrivanje rakastih obolenj in velika stopnja nepripravljenosti na poseg, čakanje na določenega zdravnika ali kasnejši termin in pa neudeležitev ob datumu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/183181/cakalni-paradoks/|title=Čakalni paradoks|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Zdravniki specialisti ==== Specializacije, kjer obstaja sistematično problematično pomanjkanje zdravniškega kadra, so [[pediatrija]],<ref>{{navedi splet|url=https://podcrto.si/v-katerih-slovenskih-krajih-pomanjkanje-pediatrov-najbolj-ogroza-zdravje-otrok/|title=V katerih slovenskih krajih pomanjkanje pediatrov najbolj ogroža zdravje otrok • Pod črto|date=2015-05-24|website=Pod črto|language=sl-SI|access-date=2019-02-04}}</ref> [[ginekologija]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|title=Tudi ginekologov je premalo. V Mariboru štirje še vpisujejo nove pacientke. Kaj bo čez nekaj let?|date=2019-01-18|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2019-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190203062128/https://www.vecer.com/tudi-ginekologov-je-premalo-6646456|url-status=dead}}</ref> in urologija.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-cakanja-cez-pet-let-ko-bo-urologov-vec.html|title=Brez čakanja čez pet let, ko bo urologov več|last=Zupanič|first=Milena|date=2016-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927141947/https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-cakanja-cez-pet-let-ko-bo-urologov-vec.html|url-status=dead}}</ref> ==== Družinski zdravniki ==== Leta 2013 je v Sloveniji primanjkovalo okoli 500 družinskih zdravnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kako-ukrepati-proti-pomanjkanju-druzinskih-zdravnikov-306160|title=Kako ukrepati proti pomanjkanju družinskih zdravnikov?|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Pomanjkanje družinskih zdravnikov je privedlo do preobremenjenosti in prekomernega števila pacientov oz. pregledov na posameznika izvajalca družinske medicine. K preobremenjenosti je prispevalo tudi večje administrativno breme za zdravstveno osebje na primarni ravni.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/druzinski-zdravniki-vsak-dan-pregledamo-do-60-pacientov-121643.html|title=Družinski zdravniki: Vsak dan pregledamo do 60 pacientov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-12-10|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref> Zaradi nizkega zanimanja se je leta 2018 ob 59 razpisanih mestih specializacij družinske medicine prijavilo le sedem kandidatov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/se-manj-zdravnikov-druzinske-medicine-prijavljenih-le-sedem-novih-specializacij/455159|title=Še manj zdravnikov družinske medicine? Prijavljenih le sedem novih specializacij.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Primanjkljaj družinskih zdravnikov ogroža obstoj delujoče primarne ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042848585|title=Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov ogroženi temelji slovenskega zdravstva|website=Dnevnik|access-date=2019-02-04|archive-date=2018-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20181130161052/https://www.dnevnik.si/1042848585|url-status=dead}}</ref> V letih 2003/04 je bil povprečen čas obravnave pri osebnem zdravniku 7 minut.<ref name=":52" /> Po podatkih ZZZS iz leta 2016 je povprečen kurativen obisk pri osebnem zdravniku trajal 9 minut in 48 sekund (pri tem je okoli tretjina obiskov predstavljala kratke obiske, kar npr. vključuje vnovično predpisovanje zdravil kroničnim bolnikom (~5 minut); tako je povprečen kurativen obisk trajal 12 minut in 54 sekund)).<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/toliko-minut-ima-vas-zdravnik-za-vas-275853|title=Toliko minut ima vaš zdravnik za vas|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Sindikat družinskih zdravnikov Praktikum ocene ZZZS zavrača na metodološki podlagi; njihova ocena trajanja povprečne obravnave na podlagi podatkov za leto 2017 znaša 5,9-6,6 minute za zdravstven tim oz. 6,9 minute za zdravnika.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cadf3c2ca5ac/obremenjenost-druzinskih-zdravnikov-vsaka-stran-s-svojimi-stevilkami|title=Svet24.si - Obremenjenost družinskih zdravnikov: vsaka stran s svojimi številkami|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/druzinske-zdravnike-zmotile-navedbe-zzzs-494999|title=Družinske zdravnike zmotile navedbe ZZZS|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Kljub opozorilom nevzdržnosti primarnega zdravstvenega sistema več kot petina družinskih zdravnikov ne presega praga preobremenjenosti, ko bi lahko začeli odvračati paciente, kot rezerva pa služi še 45 specializantov 4. letnika, ki lahko z dovoljenjem ZZS delujejo kot osebni zdravniki.<ref name=":54">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190408/vec-kot-petina-druzinskih-zdravnikov-se-ima-rezerve-do-praga-po-katerem-bi-lahko-zavracali-nove-pac/|title=Več kot petina družinskih zdravnikov še ima rezerve do praga, po katerem bi lahko zavračali nove paciente|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Po drugi strani predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum opozarja, da ZZZS pri vrednotenju obremenjenosti med rezerve šteje tudi zdravnice na porodniškem dopustu, zdravnike v bolniški odsotnosti in zdravnike, ki delajo izključno urgentno in ne opredeljujejo bolnikov. Tako so zdravniki, ki dejansko obravnavajo paciente, še dodatno obremenjeni s pacienti prejšnjih.<ref name=":57">{{navedi splet|url=https://www.mladina.si/190664/v-zdravstvu-ni-nedolznih/|title=V zdravstvu ni nedolžnih|website=Mladina.si|access-date=2019-11-08}}</ref> Leta 2017 so bile omiljene regijske omejitve specializacij družinske medicine in pričelo se je sistematično povečevati število razpisanih mest te specializacije.<ref name=":54" /> ==== Regionalni primanjkljaji ==== Ob splošnem pomanjkanju kliničnih psihologov obstajajo še dodatna območna pomanjkanja, še posebej na območjih z največjo socialno ogroženostjo.<ref name=":33" /><ref name=":55" /> ===== Pomanjkanje anesteziologov v UKC Maribor ===== [[UKC Maribor]] se je dlje časa soočal s pomanjkanjem anesteziologov; pomankanje je januarja leta 2016 začelo povzročati ohromitev izvajana kirurških posegov v zavodu.<ref name=":60">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mariborska-bolnisnica-bo-anesteziologe-uvazala.html|title=Mariborska bolnišnica bo anesteziologe uvažala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Novembra 2015 je v zavodu delovalo zgolj 17 anesteziologov (50% manj od povprečja EU) medtem ko jih je bilo za kakovostno delo potrebnih 48 (že leta 1990 jih je kljub manjšim obremenitvam v UKC MB delovalo 32). K razvoju pomanjkanja je prispevalo varčevanje zdravstvenega zavoda in neproaktivna kadrovska politika ter odhodi preobremenjenega kadra v tujino. Zaradi okrnjenega izobraževalnega dela na področju anesteziologije je bila ogrožena tudi univerzitetnost kliničnega centra.<ref>{{Navedi splet|title=Mariborski zdravniki prosijo za zaščito|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-anesteziologov-ni-kirurgije.html|website=www.delo.si|date=2015-11-10|accessdate=2020-04-05|language=sl-si|first=Milena Zupanič, notranja|last=politika|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927225709/https://www.delo.si/novice/slovenija/brez-anesteziologov-ni-kirurgije.html|url-status=dead}}</ref> Krizo je materializiral umik soglasja mariborskih anesteziologov za dežurstvo kot posledica kadrovske stiske in preobremenjenosti.<ref name=":61">{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|title=UKC Maribor: Anesteziologi znova dežurajo|date=2019-02-28|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083003/https://www.vecer.com/ukc-maribor-anesteziologi-znova-dezurajo-6668232|url-status=dead}}</ref> UKC MB je pomanjkanje nadomeščal s pomočjo anesteziologov iz drugih bolnišnic znotraj Slovenije, pa tudi drugih držav EU.<ref name=":60" /> Pri hrvaških anesteziologih je jezikovna ovira oteževala normalno delo.<ref name=":62">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/mariborski-ukc-bo-sklepal-podjemne-pogodbe-z-lastnimi-anesteziologi/464319|title=Mariborski UKC bo sklepal podjemne pogodbe z lastnimi anesteziologi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> V začetku leta 2017 je v UKC MB občasno delovalo okoli 30 hrvaških anesteziologov. V zvezi s pogodbami kliničnega centra s hrvaškimi anesteziologi je prišlo zaradi suma kaznivih dejanj do treh ovadb. Prav tako so nekateri slovenski zdravniki izrazili nezadovoljstvo glede disproporcionalno visokih plačil, ki so jih za delo prejemali hrvaški kolegi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/reski-anesteziologi-si-kljub-ovadbam-zelijo-se-sodelovati-z-ukc-jem-maribor/415666|title=Reški anesteziologi si kljub ovadbam želijo še sodelovati z UKC-jem Maribor|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Do leta 2018 so večino tujih anesteziologov nadomestili s podjemnimi pogodbami s slovenskimi anesteziologi, kar bi lahko pomenilo do 50 % nižje izdatke za plače.<ref name=":62" /> Februarja 2018 so mariborski anesteziologi ponovno privolili v dežurstva. Medtem ko je bilo jeseni 2015 v UKC MB zgolj 17 anesteziologov, jih je bilo do leta 2018 36 specialistov ter okoli 20 specializantov.<ref name=":61" /> ==== Medicinske sestre/zdravstveniki ==== Slovenija je po številu medicinskih sester na dnu članic OECD.<ref name=":13">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/medicinske-sestre-opozarjajo-na-svojo-preobremenjenost/454672|title=Medicinske sestre opozarjajo na svojo preobremenjenost|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Leta 2018 je primanjkljaj srednjih in diplomiranih medicinskih sester postal izziv za nemoteno izvajanje dejavnosti v več zdravstvenih ustanovah po Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/izolska-in-sezanska-bolnisnica-vsaka-na-svoj-nacin-nad-pomanjkanje-zdravstvenega-kadra/469686|title=Izolska in sežanska bolnišnica vsaka na svoj način nad pomanjkanje zdravstvenega kadra|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester-sistem-deluje-na-pozrtvovalnosti/468765|title=Zaradi pomanjkanja medicinskih sester sistem deluje na požrtvovalnosti|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/prestavitev-operacij-v-sempetru-zaradi-pomanjkanja-medicinskih-sester/468242|title=Prestavitev operacij v Šempetru zaradi pomanjkanja medicinskih sester|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po nekaterih ocenah naj bi bil skupen deficit v Sloveniji okoli 5.000 diplomiranih medicinskih sester.<ref name=":14">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/pomanjkanje-medicinskih-sester-ni-tako-kriticno-kot-se-prikazuje/458042|title=Pomanjkanje medicinskih sester ni tako kritično, kot se prikazuje|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Glede na potrebe bolnikov v posteljah je medicinskih sester v splošnih bolnišnicah na ravni državnega povprečja za 28,92 % premalo (oz. 1.585 zaposlenih ali 2.130, če se šteje tudi pomanjkanja v psihiatričnih in specialnih bolnišnicah). Obstajajo tudi še izrazitejša regionalna pomanjkanja; v [[Nova Gorica|Novi Gorici]] je zaposlenega zgolj okoli polovica potrebnega kadra. Po mnenju predsednika Združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije naj bi samo domovi za ostarele potrebovali še dodatnih 2.000 medicinskih sester. Pomanjkanje pa naj bi bilo v uradnih statistikah izrazito podcenjeno, saj ocena upošteva zgolj število pacientov v bolnišničnih posteljah, ne pa tudi tistih v operacijskih dvoranah, mavčarnah, ambulantah, in pa pomanjkanj v domovih za ostarele, socialnih zavodih itd. Bolnišnice poskušajo primanjkljaje deloma nadomestiti z dijaki srednjih zdravstvenih šol ter študenti zdravstvene nege/babištva. Zaradi finančne sanacije mnogi zdravstveni zavodi ožijo plačila (vključno s poravnavo nadur in napredovanji) medicinskim sestram. Zaradi težkih delovnih pogojev in neprimerno nizkega plačila mnoge medicinske sestre prehajajo v primarno raven, pogosto pa zaposlitev iščejo tudi v tujini. Po podatkih iz leta 2018 je v preteklih 6 letih v tujini službo poiskalo 1.107 medicinskih sester (699 srednjih in 408 diplomiranih). Prihaja tudi do porasta povprečne starosti zaposlenih medicinskih sester; od nekaj več kot 22.000 jih je 8.200 starejših od 50 let.<ref name=":51" /> Vzroki za pomanjkanje naj bi vključevali nizko plačilo<ref name=":51" /><ref name=":14" /><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/medicinska-sestra-dobi-620-evrov-brezposelni-vec-59526.html|title=Medicinska sestra dobi 620 evrov, brezposelni več|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-06-12|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-02-04}}</ref><ref name=":15">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/poseben-dodatek-zaradi-pomanjkanja-kadra-na-podrocju-zdravstvene-nege/465844|title=Poseben dodatek zaradi pomanjkanja kadra na področju zdravstvene nege?|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> in neprimerno usklajevanje vloge srednjih in diplomiranih medicinskih sester s standardi EU.<ref name=":14" /> Medicinske sestre so prav tako preobremenjene,<ref name=":51" /><ref name=":13" /><ref name=":15" /> kar povzroča pogostejše bolniške odsotnosti in druge težave.<ref name=":13" /> ==== Zobozdravniki ==== Zaradi pomanjkanja zobozdravnikov v javni mreži in posledičnih dolgih čakalnih vrst mnogi posegajo po zasebnih samoplačniških storitvah, vedno več Slovencev pa se za vzdrževanje oralnega zdravja zanaša na dentalni turizem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042390885|title=Težave v zobozdravstvu: Dolge čakalne vrste, dragi posegi in težko dostopni zobozdravniki|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08|archive-date=2019-11-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20191108083005/https://www.dnevnik.si/1042390885|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ko-je-treba-za-obisk-zobozdravnika-cakati-tudi-vec-mesecev-476570|title=Ko je treba za obisk zobozdravnika čakati tudi več mesecev|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Čeprav je število zobozdravnikov v Sloveniji podobno evropskemu povprečju, je število razpisanih programov v okviru ZZZS premajhno, da bi prebivalstvu nudilo zadosten obseg storitev.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/zaradi-belih-zalivk-tezje-do-zobozdravnika-322835|title=Zaradi belih zalivk težje do zobozdravnika|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zobozdravniki-za-cakalne-vrste-nismo-krivi-mi/460555|title=Zobozdravniki: Za čakalne vrste nismo krivi mi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> ==== Klinični psihologi ==== Slovenija je s tremi kliničnimi psihologi na 100.000 prebivalcev država z najnižjo gostoto kliničnih psihologov v EU. Največji primanjkljaji obstajajo na območjih največje socialne ogroženosti.<ref name=":33" /><ref name=":55">{{navedi splet|url=https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|title=Slovenija je po številu kliničnih psihologov na evropskem dnu|last=Celje|first=Špela Kuralt|date=2015-06-01|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-10|archive-date=2019-10-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191009074756/https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/slovenija-je-po-stevilu-klinicnih-psihologov-na-evropskem-dnu.html|url-status=dead}}</ref> Do neenakosti v številu kliničnih psihologov med regijami prihaja, saj specializacije klinične psihologije razpisujejo in financirajo posamezni zdravstveni zavodi. V primerjavi je povprečje v svetu sedem kliničnih psihologov na sto tisoč prebivalcev. V javni mreži po podatkih iz leta 2017 na primarni ravni dela zgolj 55 kliničnih psihologov od okoli 120 kliničnih psihologov v Sloveniji; tisti, ki delajo na sekundarni in terciarni ravni, so dostopni zgolj za hospitalizirane osebe. Čakalne dobe za obravnavo pri kliničnem psihologu so bile opisane kot »nevzdržno dolge«, in krepko presegajo šest mesecev, obdobje, ki ga ministrstvo za zdravje šteje za še dopustnega. Da bi čakalne dobe padle pod mejo šestih mesecev, bi bilo treba število kliničnih psihologov na primarni in sekundarni ravni podvojiti. Klinični psihologi so zaradi presežnih delovnih normativov tudi močno delovno preobremenjeni.<ref name=":33" /> Pacienti so pogosto primorani v iskanje pomoči pri koncesionarjih in samoplačniških izvajalcih, kjer so čakalne dobe krajše. Zaradi pomanjkanja se osebe s psihološkimi težavami tudi vse pogosteje zatekajo k neprimerno usposobljenim psihoterapevtom oz. delavcem na področju duševnega zdravja brez strokovnih kompetenc in strokovnega nadzora, kar lahko zaradi strokovno neprimerne obravnave dodatno ogroža njihov psihološki dobrobit ali okrevanje. Problem neobstoječega strokovnega nadzora stopnjuje odsotnost zakonskih določil o psihoterapevtski dejavnosti. Bolj strogi predpisi na področju pa bi lahko v veliki meri onemogočil poklicno delovanje številnim sicer kadrovsko nezaposljivim diplomantom iz študijskih programov – pogosto zasebnih fakultet – na področju psihoterapije/mentalnega zdravja, ki prek 10-krat presegajo letno število dejanskih specializantov klinične psihologije.<ref name=":33" /> Trojica fakultet, ki izvajajo takšne izobraževalne programe ([[Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici|Fakulteta za uporabne družbene študije]], [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološka fakulteta]] in Univerza Sigmunda Freuda), je ustanovila kolegij, ki si prizadeva za uzakonitev in regulacijo samostojnih poklicev psihoterapevta in psihosocialnega svetovalca ter vključitev v javno mrežo zdravstvenih storitev, čemu pa nasprotujejo klinični psihologi in psihiatri.<ref name=":46" /> ==== Ukrepi ==== V letih 2017 in 2018 je ministrstvo za zdravje v sklopu programa za skrajševanje čakalnih vrst preizkusilo pilotski projekt variabilnega nagrajevanja posebej uspešnih ambulant, ki so presegale glavarinski standard in same opravile nadstandardno število ambulantnih posegov in hišnih obiskov ter tako zmanjševale napotovanje k specialistom. Program je razdelil 4.266.354€ oz. 133€ na osebo mesečno. Program je po pilotni fazi zamrl.<ref name=":57" /> Julija 2019 je bil sprejet aneks k splošnemu dogovoru, ki omogoča nagrajevanje najbolj obremenjenih timov družinske medicine in pediatrije; nagrade bodo tako prejemali tako zdravniki kot medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege.<ref name="rtvslo.si"/> Vlada je leta 2020 napovedala zagotovitev skoraj 42 milijonov € dodatnih sredstev za skrajševanje čakalnih vrst.<ref name=":76" /> ===== Digitalizacija ===== Eden od načinov, kako se Slovenija spopada s težavami, kot so dolge čakalne vrste, kadrovsko pomanjkanje in izčrpanost zaposlenih, je z uporabo zVem, ki je platforma [[E-uprava|e-uprave]], namenjena zdravstvu.<ref name=":315">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/domov|title=zVEM|date=2022|website=zVEM|access-date=2022-06-06}}</ref> zVEM ne pomaga le pri težavah, s katerimi se sooča država in zdravstvene ustanove, temveč tudi olajša številne procese z zagotavljanjem varnega dostopa do podatkov in različnih e-zdravstvenih storitev vsem uporabnikom s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem. Z implementacijo te aplikacije je Vlada Republike Slovenije ustvarila sistem, kjer so lahko dostopni osebni zdravstveni kartoni, različni zdravniški recepti in zdravniške napotnice k specialistom. Poleg tega aplikacija omogoča uporabnikom, da se dogovorijo za termin brez klicanja ali čakanja v vrstah. Preko portala so storitve, kot so eRecept, eNaročanje in Centralni register podatkov o pacientih, na voljo po zaključku prijave.<ref name=":315" /> Platforma je bila razvita leta 2015, vendar so uporabniki dobili dostop šele leta 2017. Od njene uvedbe je število uporabnikov vztrajno naraščalo in je leta 2021 doseglo več kot 409 900 registriranih uporabnikov.<ref name=":316">{{navedi splet|url=https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|title=Portal zVEM prejel eNagrado za najboljši projekt informatike leta 2021 v Sloveniji|date=2022-05-18|website=zVEM|access-date=2022-06-06|archive-date=2022-06-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20220606193054/https://zvem.ezdrav.si/-/portal-zvem-prejel-enagrado-za-najboljsi-projekt-informatike-leta-2021-v-sloveniji|url-status=dead}}</ref> Povečanje števila uporabnikov v letu 2021 je posledica omejitev, uvedenih za upočasnitev širjenja [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji|pandemije COVID-19]], ki so zahtevale od prebivalcev potrdilo o cepljenju ali testu za COVID. Aplikacija je s prikazom QR kode omogočila enostaven dostop in preverjanje potrdil za COVID. Ta novost v zdravstvenem sistemu je velik korak k digitalizaciji zdravstvenega sistema, vendar se v prihodnosti pričakujejo nadaljnje izboljšave. Za prijavo na zVEM je potreben digitalni ID, ki ga izda vlada in ta postopek vzame veliko časa. zVEM je na voljo samo za osebe s slovenskim zdravstvenim zavarovanjem in kljub različnim manjšinam, ki so prisotne v Sloveniji, obstajata le slovenska in angleška različica platforme.<ref name=":315" /> Vse naštete težave je potrebno rešiti, da bo platforma široko dostopna. === Korupcija === Leta 2011 je [[Korupcija|korupcijo]] kot najbolj pereč problem slovenskega zdravstva v javnomnenjski anketi opredelilo 34,6 % anketirancev.<ref name=":12" /> Po podatkih [[Transparency International]] iz leta 2013 je okoli 40 % Slovencev menilo, da je v slovenskem zdravstvu veliko ali zelo veliko korupcije (svetovno povprečje je bilo okoli 45 %, povprečje držav OECD pa okoli 35 %).<ref name=":34" /> {{quote box|quote=»[P]olicija v obdobju od leta 2014 do junija 2019 na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije v zdravstvu obravnavala 129 zadev. Na tožilstvo so bile poslane kazenske ovadbe za 100 kaznivih dejanj.«.|source=<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/bo-minister-sabeder-predlagal-uzakonitev-popolne-objave-farmacevtskih-nakazil-zdravnikom.html|title=Bo minister Šabeder predlagal uzakonitev popolne objave farmacevtskih nakazil zdravnikom?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref>|width=22%|align=right}} Leta 2013 je bilo izvedenih 58 hišnih preiskav pri zdravnikih, dobaviteljih medicinske opreme in preiskav zdravstvenih ustanov v zvezi s sumom korupcije v zdravstvu.<ref name=":20">{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8823627|title=Dobavitelj materiala: Doktor pravi, da smo mu premalo nakazali|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref name=":21" /> V podkupovanje vpletenih 10 zdravnikov, 7 dobaviteljev in 4 posamezniki iz podjetji. Sumilo se je oškodovanja zdravstvenega sistema za 5 milijonov evrov.<ref name=":20" /><ref name=":21">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnikom-dobavitelji-domnevno-dali-na-tisoce-evrov-podkupnin/367558|title=Zdravnikom dobavitelji domnevno dali na tisoče evrov podkupnin|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Septembra 2014 je bilo ovadenih 15 oseb, vključno z zdravniki zaposlenimi v UKC Ljubljana in Maribor, ortopedski kliniki Ljubljana in ortopedski bolnišnici Valdoltra, celjski bolnišnici in novomeški bolnišnici, in vodjema lekarn ortopedske bolnišnice Valdoltra ter [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/lepljivim-prstom-v-zdravstvu-ni-videti-konca-ovadenih-se-15-ljudi/346531|title=Lepljivim prstom v zdravstvu ni videti konca - ovadenih še 15 ljudi|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Aprila 2019 je bilo pravnomočno obtoženih 15 fizičnih in ena pravna oseba, vključno z zdravniki in farmacevti, njihovimi družinskimi člani, in komercialisti. Obtoženi so bili dajanja oz. prejemanja podkupnin v zameno za izbor/nabavo medicinskih materialov in zdravil, pranja denarja, ponarejanja ali uničevanja poslovnih listin, in preprečevanje dokazovanja.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sojenje-v-najvecji-korupcijski-aferi-v-zdravstvu-se-lahko-zacne/484409|title=Sojenje v največji korupcijski aferi v zdravstvu se lahko začne|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> S tem naj bi bilo oškodovanih okoli 1,18 milijona evrov javnih sredstev.<ref name=":22">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/obtozeni-korupcije-v-zdravstvu-zanikali-krivdo.html|title=Obtoženi korupcije v zdravstvu zanikajo krivdo|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Pet od obtoženih oseb je bilo deležno nedovoljenih denarnih prejemkov okoli ali več kot 100.000€.<ref name=":25" /> Vpleteni zdravniki naj bi prejemali podkupnine kot na bančne račune v tujini, plačila dragih potovanj ter, med drugim, tudi zlate palice.<ref name=":27">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-02-04}}</ref> Po neuradnih podatkih naj bi preiskavo sprožilo podjetje Emporio Medical, ki je prijavilo konkurente po izgubi velikega deleža poslov v slovenskem zdravstvu (kasneje se je izkazalo, da je Emporio Medical prek nepravilnih transakcij prek računov v tujini denar nakazovalo na račune nekaterim zdravnikom).<ref name=":27"/> Obtožbe so bile podane v zvezi z izsledki kriminalističnih preiskav izvedenih leta 2013 in posledičnih ovadb podanih leta 2014.<ref name=":25">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-tozilstvo-vlozilo-obtoznico-zoper-vec-zdravnikov-474564|title=Zaradi korupcije tožilstvo vložilo obtožnico zoper več zdravnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi zastaranja najmanj 4 kaznivih ob vlogi obtožnice dejanj se ni sodilo 3 obtoženim.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najvecja-korupcijska-afera-v-zdravstvu-stiri-kazniva-dejanja-so-zastarela.html|title=Korupcija v zdravstvu: štiri kazniva dejanja so v tem času že zastarala|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Vsi obtoženi so krivdo zanikali.<ref name=":22" /> Junija 2019 je bil en zdravnik obsojen jemanja podkupnin, ena oseba pa obtožena dajanja podkupnin.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/crna-kronika/res-je-vrhunski-zdravnik-a-je-vzel-podkupnino-197288.html|title=Res je vrhunski zdravnik, a je vzel podkupnino|last=Predanič|first=Jure|date=2019-06-20|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-10-06}}</ref> Oktobra leta 2018 so bile po podatkih Specializiranega državnega tožilstva v zvezi s korupcijo v zdravstvu uložene skupno 4 obtožnice zoper skupno 32 fizičnim in 5 pravnim osebam ter en obtožni predlog zoper eno fizično osebo. Podatki so po navedbah SDT vključevali 15 obtoženih fizičnih in eno pravno osebo iz obtožbe, podane avgusta 2018 zaradi pritožbe na in posledične še-nepravnomočnosti obtožnice (izvirajoče iz postopka, začetega leta 2013).<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zaradi-korupcije-v-zdravstvu-doslej-vlozene-stiri-obtoznice-480235|title=Zaradi korupcije v zdravstvu doslej vložene štiri obtožnice|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> ==== Afera operacijske mize ==== Med leti 2002 in 2004 so v javnost postopoma prišli podatki o spornem nakupu 38 operacijskih miz, ki jih je UKC Ljubljana mimo javnega razpisa pridobila od dobavitelja Aico-Med (kasneje Medicoengineering).<ref name=":27"/> Skupen strošek nabave je znašal za 5 milijonov evrov (2013) pri čemer naj bi bil plačnik oškodovan za 2,5 milijona evrov (2013). V zvezi z nabavo so se pojavili močni sumi nepravilnosti.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/za-3-letni-servis-operacijske-mize-18-000-evrov.html|title=Za triletni servis operacijske mize 18.000 evrov|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-02-04}}</ref> Podjetje Aico-Med se je leta 2004 ponovno prijavilo na javni raspis ministrstva za zdravje, ki ga je bilo ministrstvo nato primorano ponoviti naslednje leto, ponovno neuspešno. Dušan Keber, minister za zdravje v času prvega razpisa za operacijskih miz, je v intervjuju navedel, da je dva člana komisije za izbor operacijskih miz doletela sabotaža njunih vozil, pri čemer je enemu od nju med vožnjo na avtomobilu odpadlo kolo, drugi pa je poseg v integriteto vozila opazil pred vožnjo.<ref name=":27" /> Leta 2006 je podjetje Aico-Med predlagalo podaritev miz, iskanih pri razpisu, a se je kasneje izkazalo, da je podjetje Aico-Med v sodelovanje vabilo tudi podjetja v državni lasti, kar bi pomenilo prenos državnega denarja v donacijo. Po prepovedi uveljavljanja izključne pravice do vzdrževanja in sodelovanja podjetij v državni lasti kot pogoja za donacijo je Medicoengineering (prej Aico-Med) od predloga odstopil.<ref name=":27" /> Zaradi oškodovanja državnega proračuna pri izvornem nakupu 38 miz sta se UKC in Medicoengineering porovnala v višini 530.000€, a je klinični center prejel porovnavo ne kot denarno izplačilo, temveč »servisiranje opreme v protivrednosti poravnave«. Leta 2014 so servisiranje miz začeli preiskovati kriminalisti, saj je Medicoengineering kliničnemu centru za servisiranje računal znatno več kot drugim bolnišnicam. Tekom preiskave je bil pridržan tudi tedanji direktor UKC LJ.<ref name=":27" /> Zaradi nepravilnosti pri nakupu operacijskih miz je Komisija za preprečevanje korupcije pozvala k spremembi javnega naročanja; KPK je med drugim predlagal enotni sistem javnega naročanja, kar je kasneje načrtovala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.<ref name=":27"/> ==== Afera pediatrična klinika ==== Leta 1994 so se začela načrtovanja izgradnje nove pediatrične klinike zaradi neprimernosti tedanjih prostorov za zdravljenje otrok zaradi prostorske stiske in nezmožnosti sobivanja staršev. Gradnja pediatrične klinike se je pričela leta 1998 po več letih zapletov pri pridobivanju virov financiranja.<ref name=":24">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/slovensko-zdravstvo-so-tudi-dvojne-cene-nedokoncani-objekti-draga-darila/388570|title=Slovensko zdravstvo so tudi dvojne cene, nedokončani objekti, draga darila|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaradi suma korupcije pri javnih razpisih in vpletenosti oseb, ki so bile blizu vladajoči koalicijski stranki, je bila izgradnja pediatrične klinike leta 2007 deležna razprave parlamentarne komisije za nadzor javnih financ in obravnave Komisije za preprečevanje korupcije, problem pa je bil eden izmed glavnih očitkov opozicije pri interpelaciji zoper ministra za zdravje Andreja Bručana.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/255927|title=Afera Pediatrična klinika - utemeljen sum korupcije ali čiste laži|website=Dnevnik|access-date=2019-11-02|archive-date=2019-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20191102161230/https://www.dnevnik.si/255927|url-status=dead}}</ref> Aprila 2008 so kriminalisti izvedli več hišnih preiskav zaradi sumov kaznivih dejanj pri gradnji klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pediatrija-opravili-hisne-preiskave.html|title=Kriminalisti opravili več hišnih preiskav|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Nova pediatrična klinika je bila dokončana in prešla v uporabo leta 2009. Strošek izgradnje se je povzpel iz predvidenih 54 milijonov evrov na skoraj 96 milijonov evrov, od tega 60 milijonov evrov za gradbena dela in zgolj manj kot milijon za opremo. Nekateri izvajalci so si med gradnjo po podatkih analize nezakonito povečali koristi. [[SCT]] je kot izvajalec prek aneksov skoraj podvojil vrednost primopredaje. Zgradba je se je po pričetku uporabe pokazala za strukturno oporečno; kontaminacija z [[Legionella|legionelo]] je povzročila 70 tisoč evrov dodatnih stroškov, odkrite so bile napake v prezračevalnih sistemih, kanalizaciji in klimatskih napravah, regulaciji temperature posameznih prostorov in (ne)delovanju dvigal. SCT-jev podizvajalec pa je zaradi neplačila onemogočil delovanje elektronskih vrat v stavbi. SCT je leta 2011 končal v stečaju.<ref name=":24" /> ==== Izgradnja Onkološkega inštituta ==== Predvideno trajanje izgradnje [[Onkološki inštitut Ljubljana|Onkološkega inštituta]] (pričeto leta 1997) se je s treh let podaljšalo na 11 let. Po 23 aneksih je vrednost objekta narastla z 22 na 49 milijonov evrov. Zaradi nepravilnosti v vodovodni napeljavi so se v prvih mesecih po pričetku uporabe objekta pojavile težave z legionelo, sanacija katerih je stala 7 milijonov evrov; zaradi stečaja bančnih garancij do SCT-ja ni bilo mogoče unovčiti v celoti. Defektiven je bil tudi protipožarni sistem, v zvezi s katerim so bile napovedane kazenske ovadbe. Zaradi suma kaznivih dejanj pri pripravi razpisa je bilo opravljenih tudi 5 hišnih preiskav v okviru obnov vodovodnih inštalacij; te naj bi bile preplačane za 2 milijona evrov, razpis pa prirejen v prid specifičnega izvajalca.<ref name=":24" /> ==== Afera žilne opornice ==== Parlamentarna preiskovalna komisija je leta 2018 ugotovila sum, da naj bi med dobavitelji žilnih opornic prihajalo do kartelnega dogovarjanja; UKC Ljubljana in UKC Maribor naj bi v letih 2007-2016 selektivno omogočali nekaterim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu žilnih opornic. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so oktobra 2018 izvedli več preiskav stanovanjskih in poslovnih prostorov na več lokacijah po državi zaradi sumov storitve kaznivih dejanj sprejemanja in dajanja podkupnin. Zdravniki in dobavnik naj bi prejemali plačila stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine v višini okoli 100.000€. V zameno naj bi pridobivali in ohranjali posle dobave žilnih opornic od dveh gospodarskih družb.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5bbf1e359057e/afera-zilne-opornice-med-osumljenimi-vec-zdravnikov-in-nabavnikov|title=Svet24.si - Afera žilne opornice: med osumljenimi več zdravnikov in nabavnikov|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Štiri bolnišnice naj bi tako opornice letno plačevale za 2,5 milijona evrov.<ref name=":27"/> Prvi podatki o potencialnih preplačilih pri naročilih žilnih opornic so v javnost prišle leta 2013 prek medijev. Leta 2016 je bila v DZ ustanovljena preiskovalna komisija z namenom preiskati domnevno sporne nakupe.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/preiskava-sele-pet-let-po-razkritju-lotili-so-se-malih-rib.html|title=Preiskava šele pet let po razkritju: 'Lotili so se malih rib'|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/8351945|title=Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Afera eritropoetin ==== V več slovenskih bolnišnicah so eritropoetin neupravičeno predpisovali na recept kljub temu, da je to že bilo vključeno v ceno dialize; tako so zdravilo dvojno zaračunavali in pri tem finančno oškodovali ZZZS. Preiskava v zvezi z zadevo je bila zaključena leta 2003. Zaradi goljufije sta bila ovadena tedanja predstojnica oddelka in pa nekdanji direktor bolnišnice (ter bodoči generalni direktor ZZZS in minister za zdravje) [[Samo Fakin]],<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/osem-gospodarskih-afer-ki-so-pretresle-slovensko-zdravstvo-139530|title=Osem (gospodarskih) afer, ki so pretresle slovensko zdravstvo|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> ki je bil leta 2002 primoran odstopiti zaradi afere.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mladina.si/90840/posebni-pogoji-za-fakina/|title=Posebni pogoji za Fakina|website=Mladina.si|access-date=2019-10-06}}</ref> ==== Prejemki farmacevtske industrije v zdravstvu ==== V letu 2018 je 22 farmacevtskih družb, ki v Sloveniji prodajajo zdravila, izplačalo 11,5 milijona evrov (9,6 milijona evrov neto) zdravnikom, vključno za izobraževanja, predavanja, študije, potovanja. Finančni tokovi med farmacevtskimi družbami in zdravniki (oz. fizičnimi osebami) so javno razkriti le ko z objavo soglaša tudi zdravnik prejemnik (soglasje jih poda zgolj okoli četrtina), javno pa so dostopni finančni tokovi pravnim osebam (s.p.-ji, d.o.o.-ji, in zdravniška društva in organizacije). Nekateri zdravniki zaposleni v javnem sistemu so od farmacevtskih družb v zameno za storitve prejemali denar prek plačil prek s.p.-jev in d.o.o.-jev. Novinarji so opozorili tudi na sum, da nekateri zdravniki prek društev, ki jih v celoti nadzirajo, izrabljajo sredstva za osebne namene.<ref name=":23">{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/kateri-zdravniki-so-prejemniki-farmacevtskih-milijonov.html|title=Kateri zdravniki so prejemniki farmacevtskih milijonov?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-10-06}}</ref> Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec se je na medijsko poročanje o prejemkih farmacevtskih sredsvev v zdravstvu odzval z: "V preteklosti smo dobili posamezne informacije, da nekateri zdravniki dobijo na račun tega, da so prijazni do posameznih izdelkov določenega farmacevtskega proizvajalca, tudi ustrezne bonitete. Zaznali smo plačevanje stroškov mednarodnih kongresov v eksotičnih državah, zaznano pa je bilo tudi kakšno neposredno nakazilo. Nekaj teh postopkov teče tudi v okviru kazenskih postopkov"<ref name=":23" /> Farmacevtsko podjetje Novartis je bilo leta 2009 na podlagi anonimne ovadbe vložene v Sloveniji obtoženo podkupovanja zdravnikov oz. njihovih prijateljev v več državah, vključno Sloveniji, prek Novartisove slovenske podružnice z namenom povečevanja predpisovanja Novartisovih zdravil. Predstojne Evropske institucije so na podlagi ovadbe sprožile preiskave v več državah<ref>{{navedi splet|url=https://www.finance.si/259589|title=Novartis naj bi za promocijo novega zdravila podkupoval zdravnike|website=Finance.si|language=sl-SI|access-date=2019-10-06}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svojci-nimajo-na-simpoziju-kaj-iskati.html?ts=1396641440|title=Novartis: Podkupovanje prikrito s šiframi?|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-02}}</ref> (Novartis je bil dve leti kasneje podobno ovaden sistematskega podkupovanja zdravnikov v zameno za predpisovanje Novartisovih zdravil v nepovezanem primeru v ZDA<ref>{{navedi novice|url=https://www.reuters.com/article/us-novartis-lawsuit-idUSKCN1RD2VQ|title=Swiss drugmaker Novartis must face doctor kickback suit, U.S. judge rules|date=2019-04-01|work=Reuters|access-date=2019-10-06|language=en}}</ref>). === Ostalo === ==== Otroška srčna kirurgija ==== Mednarodna nadzorna komisija, ki je leta 2015 izvedla nadzor nad programom otroške srčne kirurgije, je ugotovila, da se je program izvajal "neetično, nestrokovno in nesprejemljivo in da bi bilo bolje, če se takšen program ne bi izvajal". Komisija je ugotovila, da je v letih 2007-2014 v programu umrlo okoli 30 otrok, od teh vsaj 4 zaradi napačnega zdravljenja oz. neprimerne obravnave (komisija je navedla, da je resnično število otrok, umrlih zaradi neprimernega zdravljenja, težko oceniti). Vzrok je bil odsotnost izraelskega kirurga, ki je v Sloveniji bival in delal le v nekajdnevnih intervalih v okviru načeloma enomesečnih obiskov. Poleg njega je komisija za odgovorne našla še zlasti njegovega slovenskega učenca ter vodstvo UKC LJ. UKC LJ naj bi prirejal podatke o uspešnosti programa, predstavljane javnosti, po katerih naj bi bila smrtnost 2-krat nižja od resnične. Prav tako komisija ni ugotovila napredka slovenskih kirurgov, ki naj bi program postopoma prevzemali ob pridobivanju kompetenc, saj je število operacij, ki jih je izvedel izraelski kirurg, ostajalo enako. Po neuradnih virih naj komisija ob času revizije ne bi zaznala bistvenega izboljšanja razmer. Nekatere smrti otroške srčne kirurgije je maja 2014 pričela preiskovati tudi policija.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/bilo-bi-bolje-ce-se-program-otroske-srcne-kirurgije-ne-bi-izvajal-255309|title=Bilo bi bolje, če se program otroške srčne kirurgije ne bi izvajal|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Zaposleni na oddelku naj bi vodilne redno opozarjali, da program ni varen, nadrejeni pa nja bi njihova opozorila ignorirali.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/starsem-bolnih-otrok-sem-moral-lagati-334339|title="Staršem bolnih otrok sem moral lagati"|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> K odhodom zaposlenih in neprimerni obravnavi pacientov (vključno s smrtjo vsaj enega bolnika) naj bi doprinesli tudi slabi medsebojni odnosi v kolektivu.<ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Slabi odnosi: zdravnika sta molčala, 14-letnik pa je umrl|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/58de39ad4fd28/zdravniki-ne-komunicirajo-otroci-pa-umirajo|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroška srčna kirurgija: Inštitut ukinjajo, upe polagajo v regijski center|url=https://www.dnevnik.si/1042849887|website=Dnevnik|accessdate=2019-11-09|archive-date=2019-11-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20191109201959/https://www.dnevnik.si/1042849887|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Na jutranjih sestankih so se začele žalitve. Grozno je bilo."|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/povedal-je-marsikaj-potem-so-se-na-jutranjih-sestankih-zacele-zalitve-grozno-je-bilo-336819|website=zurnal24.si|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|date=|accessdate=|website=|publisher=Primorske novice|last=|first=}}</ref><ref name=":63">{{Navedi splet|title=V boju med NIOSB in UKC zmagal slednji|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-boju-med-niosb-in-ukc-zmagal-slednji.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-09}}</ref> Eden izmed kirurgov je bil decembra 2015 ovaden smrti 4 otrok kot posledice malomarnega zdravljenja, osumljen pa je bil tudi zlorabe položaja za zagotovitev zdravljenja enega otroka v Izraelu.<ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/kirurg-blumauer-ovaden-za-smrt-stirih-otrok-260981|title=Kirurg Blumauer ovaden za smrt štirih otrok|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> Po odhodu še zadnjih dveh slovenskih otroških srčnih kirurgov novembra 2017 je bila prihodnost programa pod vprašanjem.<ref>{{navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sprenevedanje-v-ukc-ljubljana-se-zadnja-slovenska-srcna-kirurga-zapuscata-program.html|title=Po odhodu še zadnjih dveh otroških srčnih kirurgov prihodnost programa pod vprašajem|work=[[24ur.com]]|access-date=2019-11-08}}</ref> Nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji so privedle do več odstopov vodilnih oz. pozivov za njihov odstop.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/594289897a70d/ministrica-zaradi-razmer-na-pediatriji-poziva-k-odstopu|title=Svet24.si - Ministrica zaradi razmer na pediatriji poziva k odstopu|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/zdravje/aktualno/rajko-kenda-se-je-izognil-razresitvi-296278|title=Rajko Kenda nič več na čelu pediatrične klinike|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://zurnal24.si/slovenija/otroska-kardiologija-brez-vodstva-294441|title=Otroška kardiologija brez vodstva?|website=zurnal24.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.primorske.si/2017/11/13/slabi-odnosi-ogrozajo-srca-otrok|title=Slabi odnosi ogrožajo srca otrok|last=|first=|date=|website=Primorske novice|archive-url=|archive-date=|access-date=}}</ref> Maja 2018 je otroška srčna kirurgija UKC LJ pričela sodelovati s češkimi kirurgi, pogodba pa je predvidevala tudi obravnavo pacientov v 24 urah.<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042821110|title=Češki kirurgi bodo obravnavo nujnih primerov na otroški srčni kirurgiji zagotavljali v 24 urah|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Visoke plače potencialnih ameriških otroških kardiologov, ki bi sodelovali z oddelkom za otroško srčno kirurgijo UKC so bile deležne kritik s strani vodstva in zaposlenih UKC LJ ter sindikata Fides.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/sabeder-place-za-ameriske-otroske-kardiologe-bi-lahko-zamajale-ukc/460566|title=Šabeder: Plače za ameriške otroške kardiologe bi lahko zamajale UKC|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ukc-nima-denarja-za-placilo-ameriskih-zdravnikov-70421.html|title=UKC nima denarja za plačilo ameriških zdravnikov|last=Zupanič|first=Milena|date=2018-07-11|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08}}</ref> Zaradi izzivov UKC pri izvajanju programa srčne kirurgije je vlada leta 2017 ustanovila Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki naj bi program prevzela kot neodvisna institucija, a do prenosa programa nikoli ni prišlo.<ref name=":63" /> Kljub temu je NIOSB porabil okoli 165.000€.<ref>{{Navedi splet|title=V zgodovino propadla ideja Cerarjevih, koliko nas je stala?|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-zgodovino-propadla-ideja-cerarjevih-s-katero-smo-izgubili-leto-dni-in-dva-milijona-491503|website=siol.net|accessdate=2019-11-09|language=sl}}</ref> ==== Afera Radan in nevrološka klinika ==== Januarja 2015 je bil proti Ivanu Radanu sprožen intern nadzor in kriminalna preiskava, saj je sodelavcem trdil, da je umirajočemu pacientu odmiril smrtno dozo zdravil z namenom evtanazije bolnika. V izjavah za javnost je dejanje zanikal in pojasnil, da je želel s »provokacijo« pokazati na probleme v komunikaciji med osebjem nevrološke klinike.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zdravnik-nevroloske-klinike-nisem-opravil-evtanazije-zelel-sem-le-provocirati-video-167000|title=Zdravnik nevrološke klinike: Nisem opravil evtanazije, želel sem le provocirati (video)|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnik-trdi-da-bolnik-ni-dobil-kalija-temvec-je-slo-za-provokacijo/355859|title=Zdravnik trdi, da bolnik ni dobil kalija, temveč je šlo za provokacijo|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Radan je dejal, da je o svojemu domnevnemu dejanju govoril z več kolegi, a njegove navedbe o umoru pacienta niso sprožile primernega strokovnega odziva.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delo.si/ozadja/afera-kalij-skaljeni-odnosi-med-zdravniki.html|title=Afera kalij: Skaljeni odnosi med zdravniki|last=Ozadja|first=Brigite Ferlič Žgajnar|date=2015-02-27|website=www.delo.si|language=sl-si|access-date=2019-11-08|archive-date=2020-05-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20200521043844/https://www.delo.si/ozadja/afera-kalij-skaljeni-odnosi-med-zdravniki.html|url-status=dead}}</ref> Komisija, ki je preiskovala primer, je kasneje ugotovila, da je oz. bi moralo o Radanovem domnevnem dejanju vedeti vsaj 7 zdravnikov, ki so bili dolžni sume naznaniti policiji. Prav tako po smrti ni bila izvedena obdukcija.<ref name=":58">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/nevroloska-klinika-slab-nadzor-nad-zdravili-brezbrizen-odnos-slaba-komunikacija/372268|title=Nevrološka klinika: slab nadzor nad zdravili, brezbrižen odnos, slaba komunikacija ...|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Poročilo nepravilnosti avgusta 2015 je razkrilo, da so na nevrološki kliniki vladali slabi medsebojni odnosi in slab nadzor nad porabo zdravil. V vsaj enem primeru naj bi bil pacient odklopljen od respiratorja, zaradi česar se je dušil.<ref name=":58" /> Septembra 2015 je bilo v zvezi s Afero Radan objavljeno poročilo nadzorne komisije, ki je opravila nadzor na nevrološki kliniki zaradi afere in Radanovih opozoril. Komisija je ugotovila slabe odnose med zaposlenimi, pomanjkanjem avtonomije medicinskih sester zaradi neprimernega odnosa zdravnikov in nepravilnosti na področju zdravil. Komisija je zaključila, da zdravstveni tim v nekaterih primerih obravnave ni deloval primerno. Kot problematičen je bil izpostavljen oddelek za intenzivno terapijo. Prav tako so bile ugotovljene nepravilnosti pri izpolnjevanju potrdil o smrti in izvedbah obdukcij, pridobivanju odločitev za ukinitev terapije ali status "ne oživljaj" ter vključevanju svojcev v odločanje o oskrbi, spremljanju porabe in predpisovanju zdravil, interni dokumentaciji o kakovosti in varnosti in upoštevanju delovnopravne zakonodaje in obveščanju o varnostnih zapletih.<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|title=Poročilo o nadzoru na nevrologiji: slabi odnosi, nepravilnosti tudi na področju zdravil|last=I|first=STA, M.|date=2015-09-02|website=www.slovenskenovice.si|language=sl-si|access-date=2019-04-09|archive-date=2020-09-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200927040436/https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/porocilo-o-nadzoru-na-nevrologiji-slabi-odnosi-nepravilnosti-tudi-na-podrocju|url-status=dead}}</ref> Maja 2016 sta bili ovadeni dve nevrologinji Nevrološke klinike UKCL zaradi suma odklopa umirajočega bolnika od dihalnega aparata zakar naj bi več ur umiral v mukah. V odziv na ovadbo je 30 nevrologov podpisalo javno pismo, v katerem so izražali skrb nad ovadbami na podlagi trditve "da je bila ovadba podana kljub mnenju več strokovnih nadzorov, da sta ravnali v skladu s stroko in uveljavljeno klinično prakso." Prav tako se je za zdravnice zavzelo vodstvo UKCL, saj naj ovadba ne bi imela strokovnih temeljev in ker da izredni interni nadzor ni pokazal nepravilnosti.<ref name=":17">{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/dve-zdravnici-nevroloske-klinike-ovadeni-ena-naj-bi-bolnika-odklopila-in-pustila-da-se-dusi/394330|title=Dve zdravnici nevrološke klinike ovadeni. Ena naj bi bolnika odklopila in pustila, da se duši.|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/ljubljanski-nevrologi-ovadba-nasih-kolegic-nas-je-pretresla/394684|title=Ljubljanski nevrologi: Ovadba naših kolegic nas je pretresla|website=RTVSLO.si|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Maja 2016 je Radan zapustil pripor; odrejen mu je bil hišni pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/crna-kronika/zdravnik-ivan-radan-zapustil-pripor-416354|title=Zdravnik Ivan Radan zapustil pripor na Povšetovi|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radanu se je sprva očitalo 7 umorov,<ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042724638|title=Radanu očitajo šest umorov, ne več sedem|website=Dnevnik|access-date=2019-11-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> nato je bil osumljen umora 6 bolnikov, a je obramba obtožbo uspešno spodbila. Novembra 2018 je bila tako Radanu izrečena sodba zaradi suma uboja 4 bolnikov, ponarejanja listin, neupravičenega slikovnega snemanja ter zlorabe uradnega položaja. Po nasprotujoči oceni izvedenke obrambe je bil prav tako ovržen očitek, da je Radan ubijal iz "morilske sle" in trpel za osebnostno motnjo; Radanu je bilo tako dovoljeno zapustiti pripor.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Radan je bil istega meseca nepravnomočno oproščen vseh obtožb; obtožbe ubojev bolnikov je bil oproščen zaradi pomanjkanja materialnih dokazov spornega vzroka smrti bolnikov.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaksno-sodbo-bo-sodisce-izreklo-ivanu-radanu-482183|title=Zdravnik Ivan Radan oproščen uboja bolnikov #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> "Afera, ki je v javnost prišla na začetku januarja 2015, je sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je zdravnik Ivan Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje."<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodisce-bo-izreklo-sodbo-nekdanjemu-zdravniku-na-nevroloski-kliniki-radanu-482056|title=Sodišče bo izreklo sodbo nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Radanu|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-10-06}}</ref> "Ob izbruhu afere Radan so sicer mediji, vključno s TV Slovenija, pridobili dokumente, ki so med drugim razkrivali, da je ena izmed zdravnic običajno mirno odklopila aparat za dihanje in pustila, da se bolnik duši. To naj bi počeli še dve njeni kolegici."<ref name=":17" /> ==== Afera ''smejalni plin'' ==== Marca 2016 je prišlo v ravnokar otvorjeni urgenci šempetrske bolnišnice do smrti pacienta zaradi napačne namestitve dovoda kisika in narkotika [[Didušikov oksid|dušikovega oksida]] (t.i. "smejalni plin"), zaradi česar je namesto kisika pacient vdihaval dušikov oksid. Izvedenec medicinske stroke je nato ugotovil, da sta zaradi dovajanja dušikovega oksida zelo verjetno umrla še dva pacienta, ogrožena pa naj bi bila življenja še štirih. Policijska preiskava je ugotovila večje število napak in pomankljivosti pri opremljanju urgence, pri čemer je sodelovalo 9 osumljenih oseb, proti osmim od nijh pa je bila sprožena sodna preiskava. Osumljeni so zaposleni v podjetjih, ki so sodelovala pri gradnji urgence.<ref name=":77">{{Navedi splet|title=Afera s smejalnim plinom: Za osmerico uvedena sodna preiskava|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/afera-s-smejalnim-plinom-za-osmerico-uvedena-sodna-preiskava/475932|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-11|language=sl}}</ref> Ob opremljanju reanimacijske sobe v novi urgenci naj bi delavec, pristojen za priključitev cevi medicinskih plinov in testiranj zanemaril svoje naloge. Delo naj bi opravila dve drugi osebi, ki za to nista bili pooblaščeni. Eden od osumljenih naj bi ponaredil listino o testiranju, drugi pa jo uporabil kot pristno vkljub vednosti, da ni. Ovadena sta bila še dve vodji in dva nadzornika, ki naj bi opustila dolžno ravnanje.<ref name=":77" /> ==== Informacijska varnost ==== Marca 2019 je bilo razkrito, da so bili od začetka leta 2016 prek spletnega brskalnega na spletu javno dostopni občutljivi osebni podatki zdravstvenih izvidov pacientov Splošne bolnišnice Izola.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/v-google-si-moral-vtipkati-le-ime-priimek-hiv-sb-izola-492508|title=V Google si moral vtipkati le "ime priimek HIV SB Izola"|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.vecer.com/slo-tech-do-podatkov-zdravstvenega-stanja-primorcev-kar-prek-googla-6674112|title=Slo-Tech: Do podatkov zdravstvenega stanja Primorcev kar prek Googla|date=2019-03-11|website=www.vecer.com|language=sl-si|access-date=2019-04-09}}{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Marca 2019 je bilo ugotovljeno tudi, da je ob obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc na urgenci UKLC leta 2017 16 uslužbencev UKCL nepooblaščeno vpogledalo v njeno zdravstveno kartoteko. Nekatere od teh naj bi do podatkov dostopale zaradi osebnaga suma na neprimerno priviligirano pospešeno zdravstveno obravnavo ministrice.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/kdo-je-kukal-v-zdravstveno-dokumentacijo-nekdanje-zdravstvene-ministrice-492425|title=V UKC so skrivaj brskali po njeni kartoteki|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref><ref name=":18">{{navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/ministrica-le-vrh-ledene-gore-kukali-so-tudi-v-kartoteko-clana-druzine-sama-fakina-492529|title=Ministrica le vrh ledene gore: kukali so tudi v kartoteko člana družine Sama Fakina #video|website=siol.net|language=sl|access-date=2019-04-09}}</ref> Kmalu potem je bilo ugotovljeno, da je samo leta 2018 v UKCL prišlo do treh nadzorov zaradi sumov nedovoljenih vpogledov v podatke pacientov, prav tako pa je v Splošni bolnišnici Celje 27 nepooblaščenih oseb vpogledovalo v zdravstvene podatke več vodilnih članov bolnišnice, v Splošni bolnišnici Trbovlje pa so se preverjali sumi nedovoljenih vpogledov v zdravstveno kartoteko člana družine ministra za zdravje Sama Fakina.<ref name=":18" /> ==== Lekarništvo ==== Lekarne naj bi na javnih razpisih izbirale ponudnike, ki nudijo največje količinske popuste namesto tistih, ki nudijo najnižje cene, saj lahko tako lekarne ZZZS in (še posebej) samoplačnikom zaračunavajo višje cene in tako povečujejo svoje dobičke. Predsednik Lekarniške zbornice na očitke odgovarja, da tako javne kot zasebne lekarne samoplačnikom višje cene zaračunavajo zaradi prenizko postavljenih cen zdravil s strani ZZZS. Lekarne naj bi po njegovih besedah tako pokrivale izgube, pridobljene z izdajo zdravil, ki jih plačuje ZZZS.<ref>{{Navedi splet|title=Kako lekarne služijo na naš račun?|url=https://www.24ur.com/novice/dejstva/8-milijonov-evrov-letno-v-zepe-lekarn.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> Marca 2018 je Komisija za preprečevanje korupcije opozorila, da lekarne prek kupovanja zdravil mimo javnih razpisov in računanja najvišjih dovoljenih cen zdravil ZZZS kljub rabatom veletrgovcem zdravil finančno oškodujejo ZZZS.<ref>{{navedi splet|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5a99410dbbc85/lekarne-neupraviceno-sluzijo-z-denarjem-zzzs|title=Svet24.si - Lekarne neupravičeno služijo z denarjem ZZZS|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|language=sl|access-date=2019-11-08}}</ref> Državna revizijska komisija novembra 2019 razveljavila skupno javno naročilo zdravil Lekarniške zbornice Slovenije, ki s skupnim naročanjem zalaga 23 lekarniških zavodov. Komisija je namreč ugotovila, da Lekarniška zbornica pri javnem naročilu pri izboru dobavitelja ni upoštevala najnižjih cen in tako kršila določila zakona o javnem naročanju. Revizijska komisija je prav tako ugotovila, da je Lekarniška zbornica nedovoljeno omejevala popuste ponudnikov in tako onemogočila izbor cenovno najugodnejše ponudbe. Predsednik Lekarniške zbornice je v odzivu na ugotovitve revizijske komisije navedel, da so z neupoštevanjem najnižje dobavne cene želeli zagotoviti razpoložljivost zdravil več proizvajalcev za posamezen tip zdravila. Naročilo je bilo skupaj vredno 1.1 milijarde evrov in zapolnjevalo potrebe zavodov za obdobje 48 mesecev.<ref>{{Navedi splet|title=Revizorji razveljavili skupno javno naročilo zdravil za lekarne|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/revizorji-razveljavili-skupno-javno-narocilo-zdravil-za-lekarne.html|work=[[24ur.com]]|accessdate=2019-11-27}}</ref> ==== Ostalo ==== Leta 2021 je bila pričeta kriminalistična preiskava zaradi izginutja medicinske opreme iz skladišča UKC Maribor. Skladišče je leta 2017 zalila podtalnica. Morebiten uničen medicinski material naj bi bil izločen in zavržen. Domnevno uničen material pa je začel iz skladišča izginjati. Domnevno uničen material naj bi bil dejansko odtujen in porabljen pri zasebnih izvajalcih zdravstvenih storitev. Zaradi neujemanja med evidenco skaldišča in dejanskim inventarjem je bil uveden notranji nadzor. Pod policijsko preiskavo naj bi se znašel vodja skladišča. Ko je vodstvo UKC MB uvedlo notranji nadzor, naj bi dva člana sveta zavoda začela izvajati pritisk na direktorja zavoda.<ref>{{Navedi splet|title=Boj za UKC Maribor: kriminalisti iščejo, kam je izginila oprema|url=https://necenzurirano.si/clanek/aktualno/boj-za-ukc-maribor-kriminalisti-iscejo-kam-je-izginila-oprema-861133|website=Necenzurirano.si|accessdate=2021-04-12|language=sl}}</ref> == Glej tudi == *[[Javno zdravje v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v zbirki|Healthcare in Slovenia}} * [https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/ Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije] *[https://www.nijz.si/ Nacionalni inštitut za javno zdravje] *[https://www.zzzs.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije] *[https://www.jazmp.si/ Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke] *[http://www.cbz.si/ Centralna baza zdravil] {{zvezdica}} [[Kategorija:Zdravstvo v Sloveniji]] dtffyimmbf3n628nvg0p9y0hlxoimza Alojz Svete 0 476318 6753050 5756215 2026-09-20T10:19:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753050 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Alojz Svete''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski dramski igralec]], * [[7. junij]] [[1963]], [[Ljubljana]]. == Življenjepis == Po končani srednji šoli je na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] študiral germanske jezike. Leta 1986 se je vpisal na Kraljevo akademijo za dramsko in glasbeno umetnost ([[London academy of music & dramatic art]]) v Londonu. Leta 1988 je opravil sprejemni izpit za študij dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], kjer je pod mentorstvom Dušana Mlakarja in Kristjana Mucka diplomiral leta 1991.<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Svete – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Alojz_Svete|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-27}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Takoj po koncu akademije je postal član igralskega ansambla [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskega stalnega gledališča]] v [[Trst|Trstu]]. Leta 1993 se je zaposlil v [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor]], leta [[2001]] pa postal član ansambla SNG Drama Ljubljana.<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Svete|url=https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=218|website=SNG Drama Ljubljana|accessdate=2020-03-27|language=sl|archive-date=2020-08-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20200805015703/https://www.drama.si/ansambel/igralec?id=218|url-status=dead}}</ref> Leta 2016 je za eno znova postal član [[Slovensko narodno gledališče Maribor|mariborske Drame]].<ref>{{Navedi splet |title=Glorious! - Predstave - Drama |publisher=Slovensko narodno gledališče Maribor |url=https://www.sng-mb.si/predstave-drama/glorious/ |accessdate=2020-03-27 |archive-date=2020-03-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200327203546/https://www.sng-mb.si/predstave-drama/glorious/ |url-status=dead }}</ref> Vseskozi aktivno sodeluje tudi z neinstitucionalnimi gledališči (Špas teater idr.).<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Svete |url=https://www.spasteater.si/ustvarjalci/alojz-svete |publisher=Špas Teater |accessdate=2020-03-27}}</ref> Na AGRFT poučuje govor. === Film in televizija === Svete je vseskozi prisoten tudi v [[film]]ih in na televiziji. Med njimi so filmi ''[[Babica gre na jug]]'', ''[[Ljubljana je ljubljena]]'' ter televizijske serije ''[[Vrtičkarji]]'' in ''[[Lepo je biti sosed]]''.<ref>{{Navedi splet|title=Alojz Svete – Geslo|url=https://sigledal.org/geslo/Alojz_Svete#Video|website=sigledal.org|accessdate=2020-03-27|archive-date=2020-03-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20200327203548/https://sigledal.org/geslo/Alojz_Svete#Video|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}}{{Glazerjevi nagrajenci}}{{Župančičevi nagrajenci}}{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Svete, Alojz}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski televizijski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Prejemniki Glazerjeve listine]] 9l077wd9nfqqsdiew30jih0l4k79tod Čredna imunost 0 478100 6752962 6278288 2026-09-20T00:58:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752962 wikitext text/x-wiki '''Čredna'''<ref>Maver Vodičar P., Šterbenc A., Poljak M. Napredek in ovire cepljenja proti človeškim papilomavirus. V: Mikrobiologija v javnem zdravstvu: zbornik predavanj z recenzijo / 10. Baničevi dnevi, 23. in 24. november 2018, Postojna; Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana; urednik Miroslav Petrovec]. - Ljubljana : Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe SZD, 2018: 29–38.</ref><ref>Lejko Zupanc T. Gripa. V: Zbornik prispevkov 26. strokovni seminar, Strokovni in organizacijski izzivi sezonskih okužb, Otočec, 16. marec 2017. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na internistično infektološkem področjuLjubljana, 2018. Str. 6–15.</ref> ali '''kolektivna imunost'''<ref name=Kraigher>Kraigher A., Ihan A., Avčin T.: Cepljenje in cepiva, SZD, Inštitut za varovanje zdravja, 2011.</ref> pomeni posredno zaščito pred [[nalezljiva bolezen|nalezljivimi boleznimi]], ki nastane, kadar je velik delež prebivalstva [[imunost|imun]] proti okužbi, bodisi zaradi že prebolele okužbe ali pa zaradi [[Cepljenje (medicina)|cepljenja]], s tem pa so pred okužbo zaščiteni tudi neimuni posamezniki.<ref name=pmid21427399>{{cite journal|last1=Fine|first1=P.|last2=Eames|first2=K.|last3=Heymann|first3=D. L.|date=1. 4. 2011|title='Herd immunity': A rough guide|url=http://cid.oxfordjournals.org/content/52/7/911.full|journal=[[Clinical Infectious Diseases]]|volume=52|issue=7|pages=911–916|doi=10.1093/cid/cir007|pmid=21427399|doi-access=free}}</ref><ref name=gordis>{{navedi knjigo|last=Gordis|first=L.|year=2013|title=Epidemiology|url=https://books.google.com/?id=7YX6AQAAQBAJ&pg=PA26&pg=PA26#v=onepage|publisher=Elsevier Health Sciences|pages=26–27|isbn=978-1455742516|accessdate=29. 3. 2015}}</ref> V populaciji, v kateri je velik delež posameznikov razvilo imunost proti določeni okužbi, je namreč malo verjetno, da bi ti posamezniki prenašali bolezen in s tem se verige prenosov okužbe prekinejo oziroma omejijo.<ref name=merrill>{{navedi knjigo|last=Merrill|first=R. M.|date=2013|title=Introduction to Epidemiology|url=https://books.google.com/?id=tV5LSztaS2wC&pg=PA68&pg=PA68#v=onepage|publisher=Jones & Bartlett Publishers|pages=68–71|isbn=978-1449645175|accessdate=29. 3. 2015}}</ref> Večji je delež imunih posameznikov, manjša je verjetnost, da bi neimuni posamezniki prišli v stik z okuženo osebo.<ref name=pmid21427399/> <!-- Načini--> Posamezniki lahko imunost razvijejo tako, da prebolijo okužbo, ali da prejmejo cepivo.<ref name=merrill/> V populaciji nekateri posamezniki ne morejo prejeti cepiva zaradi svojega zdravstvenega stanja, na primer zaradi [[imunska pomanjkljivost|imunske pomanjkljivosti]] ali [[imunosupresivno zdravljenje|imunosupresivnega zdravljenja]]. Zanje je čredna imunost bistveni način zaščite pred nalezljivimi boleznimi.<ref name="ofg">{{navedi splet|url=http://vk.ovg.ox.ac.uk/herd-immunity|title=Herd Immunity|publisher=Oxford Vaccine Group, University of Oxford|accessdate=12. 12. 2017}}</ref><ref name=ska>{{navedi knjigo|last1=Somerville|first1=M.|last2=Kumaran|first2=K.|last3=Anderson|first3=R.|date=2012|title=Public Health and Epidemiology at a Glance|url=https://books.google.com/?id=2rnPItVn_oEC&pg=PA58&pg=PA58#v=onepage|publisher=John Wiley & Sons|pages=58–59|isbn=978-1118308646|accessdate=29. 3. 2015}}</ref> Če se v populaciji doseže določen prag imunosti, se s pomočjo čredne imunosti lahko določena bolezem sčasoma odpravi.<ref name=ska/> Če se taka odprava bolezni doseže v svetovnem merilu, lahko pride do t. i. izkoreninjenja bolezni, kar pomeni, da ni več primerov okužb.<ref name=cliffsr>{{navedi knjigo|last1=Cliff|first1=A.|last2=Smallman-Raynor|first2=M.|date=11. 4. 2013|title=Oxford Textbook of Infectious Disease Control: A Geographical Analysis from Medieval Quarantine to Global Eradication|url=https://books.google.com/?id=AqhDZkWJjPQC&pg=PA125&pg=PA125#v=onepage|publisher=Oxford University Press|pages=125–36|isbn=978-0199596614|accessdate=29 March 2015}}</ref> S čredno imunostjo zaradi uspešne precepljenosti prebivalstva smo dosegli izkoreninjenje [[črne koze|črnih koz]] leta 1977, pojavnost številnih drugih nalezljivih bolezni pa se je močno zmanjšala.<ref name=pmid21604922>{{cite journal|last1=Kim|first1=T. H.|last2=Jonhstone|first2=J.|last3=Loeb|first3=M.|date=september 2011|title=Vaccine herd effect|journal=Scandinavian Journal of Infectious Diseases|volume=43|issue=9|pages=683–689|doi=10.3109/00365548.2011.582247|pmc=3171704|pmid=21604922}}</ref> Čredna imunost je mogoča le za prenosljive bolezni, torej tiste, ki se prenašako s posameznika na posameznika.<ref name=ska/> [[Tetanus]], na primer, je prav tako kužna bolezen, vendar se ne prenaša s posameznika na posameznika in pri zaščiti čredna imunost nima vloge.<ref name=ofg/> <!-- Zgodovina in kultura --> Čredno imunost so kot naravni pojav prepoznali že v 30-ih letih prejšnjega stoletja, ko so ugotovili, da se je število novih okužb, potem ko je bilo znatno število otrok že prekuženih z ošpicami, začasno zmanjšalo, tudi med otroci, ki sicer niso imeli razvite imunosti.<ref name=pmid15106084>*{{cite journal|last1=Hinman|first1=A. R.|last2=Orenstein|first2=W. A.|last3=Papania|first3=M. J.|date=1. 5. 2004|title=Evolution of measles elimination strategies in the United States|url=http://jid.oxfordjournals.org/content/189/Supplement_1/S17.full|journal=The Journal of Infectious Diseases|volume=189|issue=Suppl 1|pages=S17–22|doi=10.1086/377694|pmid=15106084|doi-access=free}}<br/>*{{cite journal|last1=Sencer|first1=D. J.|last2=Dull|first2=H. B.|last3=Langmuir|first3=A. D.|date=March 1967|title=Epidemiologic basis for eradication of measles in 1967|url=https://archive.org/details/sim_public-health-reports_1967-03_82_3/page/253|journal=Public Health Reports|volume=82|issue=3|pages=253–256|pmc=1919891|pmid=4960501|doi=10.2307/4592985|jstor=4592985}}</ref> Odtlej se je začelo uveljavljati množično cepljenje z namenom dosege čredne imunosti ter se izkazalo kot učinkovit način preprečevanja številnih nalezljivih bolezni.<ref name=pmid15627236>{{cite journal|last1=Garnett|first1=G. P.|date=1 February 2005|title=Role of Herd Immunity in Determining the Effect of Vaccines against Sexually Transmitted Disease|url=http://jid.oxfordjournals.org/content/191/Supplement_1/S97.full|journal=The Journal of Infectious Diseases|volume=191|issue=Suppl 1|pages=S97–106|doi=10.1086/425271|pmid=15627236|doi-access=free}}</ref> Porajajoče se [[nasprotovanje cepljenju]] je začelo predstavljati izziv čredni imunosti in povzročilo, da v nekaterih skupnostih stopnja [[precepljenost]]i ni dovoljšnja in določene nalezljive bolezni ostajajo tam prisotne ali pa so se celo vrnile po obdobju obvladanja.<ref name=pmid22926181>{{cite journal|last1=Quadri-Sheriff|first1=M.|last2=Hendrix|first2=K. S.|last3=Downs|first3=S. M.|last4=Sturm|first4=L. A.|last5=Zimet|first5=G. D.|last6=Finnell|first6=S. M.|date=september 2012|title=The role of herd immunity in parents' decision to vaccinate children: a systematic review|url=http://pediatrics.aappublications.org/content/130/3/522.full|journal=Pediatrics|volume=130|issue=3|pages=522–530|doi=10.1542/peds.2012-0140|pmid=22926181|doi-access=free}}</ref><ref name=pmid23584253>{{cite journal|last1=Dubé|first1=E.|last2=Laberge|first2=C.|last3=Guay|first3=M.|last4=Bramadat|first4=P.|last5=Roy|first5=R.|last6=Bettinger|first6=J.|date=avgust 2013|title=Vaccine hesitancy: an overview|journal=Human Vaccines & Immunotherapeutics|volume=9|issue=8|pages=1763–1773|doi=10.4161/hv.24657|pmc=3906279|pmid=23584253}}</ref><ref name=pmid23807359>{{cite journal|last1=Ropeik|first1=D.|date=August 2013|title=How society should respond to the risk of vaccine rejection|journal=Human Vaccines & Immunotherapeutics|volume=9|issue=8|pages=1815–1818|doi=10.4161/hv.25250|pmc=3906287|pmid=23807359}}</ref> == Pozitivni učinki == ===Zaščita neimunih posameznikov=== Nekateri posamezniki po cepljenju ne razvijejo imunosti ali pa iz medicinskih razlogov ne smejo prejeti cepiva.<ref name=pmid24868544/><ref name=pmid23910028>{{Cite journal|pmid=23910028|year=2013|last1=Munoz|first1=F. M.|title=Maternal immunization: An update for pediatricians|journal=Pediatric Annals|volume=42|issue=8|pages=153–158|doi=10.3928/00904481-20130723-09}}</ref><ref name=ofg/><ref name=pmid24868544>{{cite journal |author1=Cesaro, S. |author2=Giacchino, M. |author3=Fioredda, F. |author4=Barone, A. |author5=Battisti, L. |author6=Bezzio, S. |author7=Frenos, S. |author8=De Santis, R. |author9=Livadiotti, S. |author10=Marinello, S. |author11=Zanazzo, A.G. |author12=Caselli, D. |display-authors=5 |date=2014|title=Guidelines on vaccinations in paediatric haematology and oncology patients|url=|journal=Biomed Res. Int.|volume=2014|issue=|pages=707691|doi=10.1155/2014/707691|pmc=4020520|pmid=24868544}}</ref> Novorojenci na primer številnih cepiv ne morejo prejeti, in sicer zaradi varnostnih pomislekov in še ne povsem razvitega imunskega sistema.<ref name=pmid21293327>{{Cite journal|pmid=21293327|year=2011|author1=National Center for Immunization and Respiratory Diseases|title=General recommendations on immunization – recommendations of the Advisory Committee on Immunization Practices (ACIP)|journal=MMWR. Recommendations and Reports / Centers for Disease Control|volume=60|issue=2|pages=1–64}}</ref><ref name=Kraigher/> Bolniki, si imajo pomanjkljiv imunski sistem na primer zaradi [[HIV/aids|HIV-a/aidsa]], [[limfom]]a, [[levkemija|levkemije]], rakave bolezni [[kostni mozeg|kostnega mozga]], bolezni [[vranica|vranice]], zdravljenja s [[kemoterapija|kemoterapijo]] ali [[obsevanje]]m, lahko izgubijo imunost, ki so jo predhodno razvili, in zaradi imunske pomanjkljivosti cepiva nimajo učinka.<ref name=ofg/><ref name=pmid24868544/><ref name=pmid21293327/><ref name=pmid22773718>{{Cite journal|pmid=22773718|year=2012|last1=Wolfe|first1=R. M.|title=Update on adult immunizations|journal=The Journal of the American Board of Family Medicine|volume=25|issue=4|pages=496–510|doi=10.3122/jabfm.2012.04.100274|doi-access=free}}</ref> Cepiva nasplošno nimajo 100-odstotne učinkovitosti in pri nekaterih posameznikih ne pride do ustreznega imunskega odziva, ki bi zagotavljal dolgoročno imunost. Tako v populaciji obstajajo posamezniki brez imunosti kljub cepljenju.<ref name=pmid21427399/><ref>{{Cite journal|pmid=22862749|year=2012|last1=Esposito|first1=S|title=Can infants be protected by means of maternal vaccination?|journal=Clinical Microbiology and Infection|volume=18 Suppl 5|pages=85–92|last2=Bosis|first2=S|last3=Morlacchi|first3=L|last4=Baggi|first4=E|last5=Sabatini|first5=C|last6=Principi|first6=N|doi=10.1111/j.1469-0691.2012.03936.x}}</ref><ref name=rakel2>{{navedi knjigo|last1=Rakel|first1=D.|last2=Rakel|first2=R. E.|year=2015|title=Textbook of Family Medicine|url=https://books.google.com/?id=8huMBgAAQBAJ&pg=PA99&pg=PA99#v=onepage|publisher=Elsevier Health Sciences|pages=99, 187|isbn=978-0323313087|accessdate=30. 4. 2015}}</ref> Nadalje nekateri posamezniki zaradi [[kontraindikacija|kontraindikacij]] ne smejo prejeti cepiv.<ref name=pmid24868544/> Poleg pomanjkanja imunosti lahko imajo ti posamezniki iz ranljivih skupin zaradi svojega zdravstvenega stanja zvečano dovzetnost za razvoj zapletov, če pri njih pride do okužbe; v primeru dovoljšnje stopnje imunosti v populaciji jih ščiti le čredna imunost.<ref name="ofg" /><ref name="pmid24868544" /><ref name="rakel2" /><ref name="tulvar">{{navedi knjigo|last1=Tulchinsky|first1=T. H.|last2=Varavikova|first2=E. A.|date=26. 3. 2014|title=The New Public Health: An Introduction for the 21st Century|url=https://books.google.com/?id=2hg2IxB9WngC&pg=PA163&pg=PA163#v=onepage|publisher=Academic Press|pages=163–82|isbn=978-0124157675|accessdate=30. 3. 2015}}</ref> Visoka stopnja imunosti v določeni starostni skupini lahko ustvari čredno imunost tudi za druge starostne skupine.<ref name=pmid21604922/> Precepljenost odraslih proti [[oslovski kašelj|oslovskemu kašlju]] zmanjša pojavnost bolezni tudi pri otrocih, ki so premajhni, da bi bili cepljeni in ki so sicer dovzetnejši za zaplete ob okužbi.<ref name=pmid25560446>{{Cite journal|pmid=25560446|year=2015|last1=McGirr|first1=A|title=Duration of Pertussis Immunity After DTaP Immunization: A Meta-analysis|journal=Pediatrics|volume=135|issue=2|pages=331–43|last2=Fisman|first2=D. N.|doi=10.1542/peds.2014-1729|url=http://pdfs.semanticscholar.org/b2d8/0ba442e2834148d6f98b49b18bd5808e1348.pdf|access-date=2020-04-24|archive-date=2019-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20190303090923/http://pdfs.semanticscholar.org/b2d8/0ba442e2834148d6f98b49b18bd5808e1348.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|pmid=21600850|year=2011|last1=Zepp|first1=F|title=Rationale for pertussis booster vaccination throughout life in Europe|journal=The Lancet Infectious Diseases|volume=11|issue=7|pages=557–570|last2=Heininger|first2=U|last3=Mertsola|first3=J|last4=Bernatowska|first4=E|last5=Guiso|first5=N|last6=Roord|first6=J|last7=Tozzi|first7=A. E.|last8=Van Damme|first8=P|doi=10.1016/S1473-3099(11)70007-X}}</ref> To je pomembno zlasti za stanje znotraj družine, kjer se zgodi največ prenosov okužb na majhne otroke.<ref name=pmid21604922/><ref name=rakel2/> Na enak način se ob dobri preepljenosti otrok proti [[pnevmokok]]nim okužbam zmanjša pojavnost bolezni pri njihovih mlajših, sicer neimunih sorojencih.<ref name=pmid22862432>{{Cite journal|pmid=22862432|year=2012|last1=Pittet|first1=L. F.|title=Pneumococcal vaccines for children: A global public health priority|journal=Clinical Microbiology and Infection|volume=18 Suppl 5|pages=25–36|last2=Posfay-Barbe|first2=K. M.|doi=10.1111/j.1469-0691.2012.03938.x|doi-access=free}}</ref> Cepljenje otrok proti pnevmokoknim in [[rotavirus]]nim okužbam je doprineslo k zmanjšanju števila primerov hospitalizacij zaradi teh okužb tudi pri necepljenih starejših otrocih in odraslih.<ref name=pmid22862432/><ref>{{Cite journal|pmid=24088009|year=2013|last1=Nakagomi|first1=O|title=Incorporation of a rotavirus vaccine into the national immunisation schedule in the United Kingdom: A review|journal=Expert Opinion on Biological Therapy|volume=13|issue=11|pages=1613–21|last2=Iturriza-Gomara|first2=M|last3=Nakagomi|first3=T|last4=Cunliffe|first4=N. A.|doi=10.1517/14712598.2013.840285}}</ref><ref>{{Cite journal|pmid=22749491|year=2012|last1=Lopman|first1=B. A.|title=Post-licensure experience with rotavirus vaccination in high and middle income countries; 2006 to 2011|journal=Current Opinion in Virology|volume=2|issue=4|pages=434–42|last2=Payne|first2=D. C.|last3=Tate|first3=J. E.|last4=Patel|first4=M. M.|last5=Cortese|first5=M. M.|last6=Parashar|first6=U. D.|doi=10.1016/j.coviro.2012.05.002|url=https://zenodo.org/record/1258865}}</ref> [[Gripa]] ima praviloma težji potek pri starejših bolnikih, vendar ima po drugi strani pri starejših bolnikih cepivo proti gripi manjšo učinkovitost zaradi oslabljenega imunskega sistema pri tej starostni skupini.<ref name=pmid21604922/><ref name=pmid25003085>{{Cite journal|pmid=25003085|pmc=4083064|year=2014|last1=Kim|first1=T. H.|title=Seasonal influenza and vaccine herd effect|journal=Clinical and Experimental Vaccine Research|volume=3|issue=2|pages=128–32|doi=10.7774/cevr.2014.3.2.128}}</ref> Precepljenost proti sezonski gripi pri šoloobveznih otrocih, pri katerih je cepivo učinkovitejše, je pokazala, da nudi zaščito v neki meri tudi za neprecepljeno starejšo populacijo.<ref name=pmid21604922/><ref name=pmid25003085/> Pri [[spolno prenosljiva bolezen|spolno prenosljivih boleznih]] (SPB) lahko visoka stopnja imunosti pri posameznikih enega spola zagotovi čredno imunost, ki zaščiti tudi drugi spol.<ref name=pmid15627236/><ref name=pmid22219162>{{Cite journal|pmid=22219162|pmc=3285475|year=2012|last1=Lowy|first1=D. R.|title=Reducing HPV-associated cancer globally|journal=Cancer Prevention Research|volume=5|issue=1|pages=18–23|last2=Schiller|first2=J. T.|doi=10.1158/1940-6207.CAPR-11-0542}}</ref><ref name=pmid23391351>{{Cite journal|pmid=23391351|pmc=3642007|year=2013|last1=Lenzi|first1=A|title=Rome Consensus Conference – statement; human papilloma virus diseases in males|journal=BMC Public Health|volume=13|pages=117|last2=Mirone|first2=V|last3=Gentile|first3=V|last4=Bartoletti|first4=R|last5=Ficarra|first5=V|last6=Foresta|first6=C|last7=Mariani|first7=L|last8=Mazzoli|first8=S|last9=Parisi|first9=S. G.|last10=Perino|first10=A|last11=Picardo|first11=M|last12=Zotti|first12=C. M.|doi=10.1186/1471-2458-13-117}}</ref> Zato ustrezno visoka precepljenost proti SPB pri enem spolu pomaga pri znatnem zmanjšanju pojavnosti tudi pri drugem spolu.<ref name=pmid22219162/><ref name=pmid23391351/><ref name=pmid21962468>{{Cite journal|pmid=21962468|year=2011|last1=Garland|first1=S. M.|title=Adolescent and young adult HPV vaccination in Australia: Achievements and challenges|journal=Preventive Medicine|volume=53 Suppl 1|pages=S29–35|last2=Skinner|first2=S. R.|last3=Brotherton|first3=J. M.|doi=10.1016/j.ypmed.2011.08.015}}</ref> Čredna imunost proti SPB, temelječa na precepljenosti ženske populacije, pa ni učinkovita pri zagotavljanju zaščite med istospolnimi moškimi.<ref name=pmid23391351/> Če je precepljenost med populacijo ciljnega spola prenizka, je smiselno cepljenje tudi populacije drugega spola, da se zagotovi dovoljšnja zaščita ciljnega spola.<ref name=pmid22219162/><ref name=pmid23391351/> Odprava SPB iz populacije je lahko težavna zaradi posameznikov z visokotveganim vedenjem; večina primerov okužb se sicer pojavi med posamezniki z zmernotveganim vedenjem, vendar pa večina prenosov okužb izhaja iz skupine posameznikov z visokotveganim vedenjem.<ref name=pmid15627236/> Zaradi teh razlogov je v nekaterih populacijah za dosego čredne imunosti potrebna ustrezna precepljenost visokotveganih skupin ali posameznikov obeh spolov.<ref name=pmid15627236/><ref name=pmid23391351/> === Izkoreninjenje bolezni === [[Slika:Rinderpest milk fever.jpg|right|thumb|Krava, zbolela za [[goveja kuga|govejo kugo]] iz leta 1982. Zadnji poznani primer okužbe goveda z govejo kugo so zaznali leta 2001 v Keniji, od leta 2011 pa uradno velja za izkoreninjeno.]] Če v populaciji pride do čredne imunosti in ta vztraja dovolj časa, se bolezen odpravi (eliminira), kar pomeni, da ni več novih endemičnih prenosov okužbe.<ref name=ska/> Če se takšna odprava bolezni doseže v svetovnem merilu in ko več let ni novih primerov okužbe, se lahko razglasi tako imenovano izkoreninjenje bolezni.<ref name=cliffsr/> Izkoreninjenje je lahko končni učinek javnozdravstvenih pobud za nadzor nad širjenjem določene bolezni.<ref name=cliffsr/><ref name=pmid21604922/> Koristi izkoreninjenja so izničenje zbolevnosti in smrtnosti zaradi določene bolezni, finančni prihranki za posameznike, zdravstvo in vlade ter preusmeritev virov za nadzor nad dotično boleznijo v druge namene.<ref name=cliffsr/> Doslej so v svetu s pomočjo cepljenja in čredne imunosti uspešno izkoreninili dve kužni bolezni, [[goveja kuga|govejo kugo]] pri živini ter [[črne koze]] pri ljudeh.<ref name=pmid21427399/><ref name=pmid21604922/><ref>{{Cite journal|pmid=23520729|year=2012|last1=Njeumi|first1=F|title=The long journey: A brief review of the eradication of rinderpest|journal=Revue Scientifique et Technique (International Office of Epizootics)|volume=31|issue=3|pages=729–746|last2=Taylor|first2=W|last3=Diallo|first3=A|last4=Miyagishima|first4=K|last5=Pastoret|first5=P. P.|last6=Vallat|first6=B|last7=Traore|first7=M}}</ref> Smo tudi blizu izkoreninjenja [[otroška ohromelost|otroške ohromelosti]],<ref>Simonović Z., Vuzem S. Pomen dobre precepljenosti prebivalstva. Cepljenje proti nalezljivim boleznim - imamo zdravstveni delavci zares dovolj informacij? Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ljubljana, 2018: 62–68.</ref> vendar ga delno ovirajo nemiri med prebivalstvom ter nezaupanje v sodobno medicino v določenih predelih sveta.<ref name=pmid21427399/><ref name=pmid23760373>{{Cite journal|pmid=23760373|pmc=3734679|year=2013|last1=Smith|first1=K. A.|title=Smallpox: Can we still learn from the journey to eradication?|journal=The Indian Journal of Medical Research|volume=137|issue=5|pages=895–899}}</ref> Če se za cepljenje prostovoljno ne odloči dovoljšen delež prebivalstva, je za dosego izkoreninjenja bolezni lahko v pomoč [[obvezno cepljenje]].<ref name=pmid19197342>{{Cite journal|pmid=19197342|pmc=2625434|year=2009|last1=Perisic|first1=A|title=Social contact networks and disease eradicability under voluntary vaccination|journal=PLOS Computational Biology|volume=5|issue=2|pages=e1000280|last2=Bauch|first2=C. T.|doi=10.1371/journal.pcbi.1000280|bibcode=2009PLSCB...5E0280P}}</ref><ref name=pmid20667876>{{Cite journal|pmid=20667876|pmc=2992723|year=2011|last1=Fu|first1=F|title=Imitation dynamics of vaccination behaviour on social networks|journal=Proceedings of the Royal Society B: Biological Sciences|volume=278|issue=1702|pages=42–49|last2=Rosenbloom|first2=D. I.|last3=Wang|first3=L|last4=Nowak|first4=M. A.|doi=10.1098/rspb.2010.1107|url=https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/8298847/Nowak_VaccinationDilemma.pdf?sequence=1|archive-date=2018-11-04|access-date=2020-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20181104170304/https://dash.harvard.edu/bitstream/handle/1/8298847/Nowak_VaccinationDilemma.pdf?sequence=1|url-status=dead}}</ref><ref>{{Cite journal|pmid=24958075|year=2014|last1=Wicker|first1=S|title=Vaccine-preventable diseases in Europe: Where do we stand?|journal=Expert Review of Vaccines|volume=13|issue=8|pages=979–87|last2=Maltezou|first2=H. C.|doi=10.1586/14760584.2014.933077}}</ref><ref name=stubborn>{{navedi knjigo|last1=Fukuda|first1=E.|last2=Tanimoto|first2=J.|year=2014|title=Impact of Stubborn Individuals on a Spread of Infectious Disease under Voluntary Vaccination Policy|url=https://books.google.com/?id=kZwvBQAAQBAJ&pg=PA1&pg=PA1#v=onepage|publisher=Springer|pages=1–10|isbn=978-3319133591|accessdate=30. 3. 2015}}</ref> ==Negativni učinki== ===Nastanek novih sevov=== Čredna imunost predstavlja za dotični virus [[evolucijski pritisk]], kar pomeni, da vpliva na evolucijo virusa s spodbujanjem nastanka novih [[sev]]ov, ki bi »ubežali« imunosti in se zato lažje širili med prebivalstvom.<ref name=pmid24175217>{{Cite journal|pmid=24175217|pmc=3782273|year=2012|last1=Rodpothong|first1=P|title=Viral evolution and transmission effectiveness|journal=World Journal of Virology|volume=1|issue=5|pages=131–134|last2=Auewarakul|first2=P|doi=10.5501/wjv.v1.i5.131}}</ref><ref name=pmid23330954>{{Cite journal|pmid=23330954|year=2013|last1=Corti|first1=D|title=Broadly neutralizing antiviral antibodies|journal=Annual Review of Immunology|volume=31|pages=705–742|last2=Lanzavecchia|first2=A|doi=10.1146/annurev-immunol-032712-095916}}</ref> Na molekularni ravni to pomeni, da pride do [[antigenski odmik|antigenskega odmika]] (angl. ''antigenic drift''), tako da se nakopiči dovolj [[mutacija|mutacij]] v virusu v predelu [[genom]]a, ki zapisuje virusne antigene na njegovi površini, najpogosteje beljakovine, ki tvorijo [[virusna kapsida|virusno kapsido]], ter se spremeni virusni [[epitop]].<ref name=pmid21310617>{{Cite journal|pmid=21310617|year=2011|last1=Bull|first1=R. A.|title=Mechanisms of GII.4 norovirus evolution|journal=Trends in Microbiology|volume=19|issue=5|pages=233–240|last2=White|first2=P. A.|doi=10.1016/j.tim.2011.01.002}}</ref><ref name=pmid24232370>{{Cite journal|pmid=24232370|pmc=3955997|year=2014|last1=Ramani|first1=S|title=Epidemiology of human noroviruses and updates on vaccine development|journal=Current Opinion in Gastroenterology|volume=30|issue=1|pages=25–33|last2=Atmar|first2=R. L.|last3=Estes|first3=M. K.|doi=10.1097/MOG.0000000000000022}}</ref> Lahko pa pride tudi do večje spremembe v zgradbi površinskih beljakovin virusa, tako imenovanega [[antigenski premik|antigenskega premika]] (angl. ''antigenic shift'') zaradi genetske rekombinacije.<ref>https://www.termania.net/slovarji/mikrobioloski-slovar/5545583/antigenski-premik?query=shift&SearchIn=All&sl=61, Mikrobiološki slovar - Slovensko mikrobiološko društvo, vpogled: 26. 4. 2020.</ref> Do antigenskega premika pride zlasti, ko kroži v populaciji več sevov istega virusa in pride do prerazporejanja segmentov virusnega genoma med sevi, kot rezultat pa se lahko pojavi nov [[serotip]].<ref name=pmid24175217/><ref name=pmid23124938>{{navedi knjigo|pmid=23124938|year=2013|last1=Pleschka|first1=S|title=Swine Influenza|volume=370|pages=1–20|doi=10.1007/82_2012_272|chapter=Overview of Influenza Viruses|series=Current Topics in Microbiology and Immunology|isbn=978-3642368707}}</ref> Posledica antigenskega odmika ali premika je lahko neprepoznavanje virusa s strani [[spominski limfocit T|spominskih limfocitov T]] in s tem izguba imunosti na nov sev.<ref name=pmid24232370/><ref name=pmid23124938/> Epidemije [[virus gripe|virusov gripe]] in [[norovirus]]ov povzročijo začasno čredno imunost, dokler se ne pojavijo novi dominantni sevi, ki povzročijo nove epidemije.<ref name=pmid21310617/><ref name=pmid23124938/> Zaradi evolucije virusov, ki predstavlja izziv čredni imunosti, so v razvoju [[široko nevtralizirajoče protitelo|široko nevtralizirajoča protitelesa]] in »univerzalna cepiva«, ki bi nudila zaščito ne le za določene serotipe.<ref name=pmid23330954/><ref>{{Cite journal|pmid=21251008|pmc=3062959|year=2011|last1=Han|first1=T|title=Structural basis of influenza virus neutralization|journal=Annals of the New York Academy of Sciences|volume=1217|pages=178–190|last2=Marasco|first2=W. A.|issue=1|doi=10.1111/j.1749-6632.2010.05829.x|bibcode=2011NYASA1217..178H}}</ref><ref>{{Cite journal|pmid=24991424|pmc=4047948|year=2014|last1=Reperant|first1=L. A.|title=Advances in influenza vaccination|journal=F1000Prime Reports|volume=6|pages=47|last2=Rimmelzwaan|first2=G. F.|last3=Osterhaus|first3=A. D.|doi=10.12703/p6-47}}</ref> ===Razširitev drugih serotipov === Zaradi visokega deleža imunih posameznikov se [[razširjenost]] določenih [[serotip]]ov povzročitelja, proti katerih je cepivo učinkovito, močno zmanjša. Pri tem se lahko razširijo drugi serotipi.<ref name=pmid21492929>{{Cite journal|pmid=21492929|pmc=3256741|year=2011|last1=Weinberger|first1=D. M.|title=Serotype replacement in disease after pneumococcal vaccination|journal=The Lancet|volume=378|issue=9807|pages=1962–1973|last2=Malley|first2=R|last3=Lipsitch|first3=M|doi=10.1016/S0140-6736(10)62225-8}}</ref><ref name=pmid22903767>{{Cite journal|pmid=22903767|pmc=3478140|year=2012|last1=McEllistrem|first1=M. C.|title=Novel pneumococcal serotypes 6C and 6D: Anomaly or harbinger|journal=Clinical Infectious Diseases|volume=55|issue=10|pages=1379–86|last2=Nahm|first2=M. H.|doi=10.1093/cid/cis691}}</ref> Po uvedbi cepiva proti ''[[Streptococcus pneumoniae]]'' se je v populaciji močno zmanjšalo nosnožrelno nosilstvo serotipov, ki jih je pokrivalo cepivo, vključno z nekaterimi serotipi z znano odpornostjo proti [[antibiotik]]om;<ref name=pmid22862432/><ref>{{Cite journal|pmid=19366365|year=2009|last1=Dagan|first1=R|title=Impact of pneumococcal conjugate vaccine on infections caused by antibiotic-resistant Streptococcus pneumoniae|journal=Clinical Microbiology and Infection|volume=15 Suppl 3|pages=16–20|doi=10.1111/j.1469-0691.2009.02726.x}}</ref> povečalo pa se je nosilstvo serotipov, ki jih cepivo ni pokrivalo.<ref name=pmid22862432/><ref name=pmid21492929/><ref name=pmid22903767/> Pri tem ni prišlo do sorazmernega povečanja primerov bolezni, saj so bili serotipi, ki jih cepivo ni pokrivalo, manj invazivni.<ref name=pmid21492929/> Kasneje so prišla na tržišče pnevmokokna cepiva, ki nudijo zaščito tudi pred na novo razširjenimi serotipi in so tako uspešno obvladala njihovo širjenje.<ref name=pmid22862432/> Tudi v prihodnje obstaja možnost širjenja serotipov, za katere cepivo ne zagotavlja imunosti, zato razvijajo nove pristope za še širše pokritje serotipov, na primer z uporabo inaktiviranih [[živo cepivo|živih cepiv]], ki vsebujejo več površinskih antigenov, ali cepiv z beljakovinami, ki so prisotne pri čim širšem naboru serotipov.<ref name=pmid22862432/><ref>{{Cite journal|pmid=20375783|year=2010|last1=Lynch Jp|first1=3rd|title=Streptococcus pneumoniae: Epidemiology and risk factors, evolution of antimicrobial resistance, and impact of vaccines|journal=Current Opinion in Pulmonary Medicine|volume=16|issue=3|pages=217–225|last2=Zhanel|first2=G. G.|doi=10.1097/MCP.0b013e3283385653}}</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Epidemiologija]] 0hd6wbxboxcreh4jgqtghdve2trnrk4 Izabal (jezero) 0 480363 6752884 5326447 2026-09-19T16:52:37Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Izabal]] na [[Izabal (jezero)]]: zaradi prepoznavanja 5326447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Izabal | image_lake = Lake Izabal NASA.jpg | caption_lake = satelitska slika ([[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Izabal (departma)|Izabal]], [[Gvatemala]] | coords = {{koord|15.5|N|89.2|W|type:waterbody_region:CN}} | type = | inflow = Polochic | outflow = Rio Dulce | catchment = | basin_countries = Gvatemala | length = 48 km | width = 24 km | area = km² | depth = | max-depth = 16 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = [[El Estor]] | reference = | extra = {{Location map |Gvatemala |border = none |lat = 15.5 |long = -89.2 |width = 260 |float = center |relief = yes |caption = Lega jezera na zemljevidu Gvatemale }} }} '''Izabal''' ({{jezik-es|Lago de Izabal}}, znan tudi kot ''Golfo Dulce'' – Sladki zaliv) je največje [[jezero]] v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki leži v istoimenski provinci na vzhodu države. Meri približno 48 km v dolžino in 24 km v širino ter je s površino 590 km² tretje največje jezero v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] (za [[Nikaragovsko jezero|Nikaragovskim]] in [[Managovsko jezero|Managovskim jezerom]]). [[slika:Festung am Lago Izabal,Guatemala.JPG|thumb|left|Španska utrdba San Felipe ob bregu]] Leži na ravnici, ki jo tvori prelomnica med gorovji Sierra de Santa Cruz in Sierra Chamá na severu ter Sierra de las Minas in Montaiias del Mico na jugu, približno v smeri vzhod–zahod. Največja globina v sredini jezerske kotanje znaša približno 16 m, pri čemer je gladina le nekaj metrov nad morsko gladino, torej je večina jezera [[kriptodepresija]]. Daleč največji pritok je reka [[Polochic]], ki priteče z zahoda, na skrajnem vzhodnem delu pa izteka Rio Dulce, ki se izliva v [[Karibsko morje]]. Rio Dulce je plovna, zato je bilo jezero v kolonialnem času pomembno kot trgovska pot za pridelke z višavij zahodno od jezera. Španci so leta 1652 pri ustju reke postavili utrdbo za obrambo območja pred [[piratstvo|pirati]]. Kasneje so jo večkrat prezidali, zdaj pa je obnovljena kot narodni spomenik. Komercialni [[ribolov]] se v novejših časih osredotoča na morske ribe, odporne na nizko slanost, ki živijo v jezeru, kot je [[ostrižnjaki|ostrižnjak]] vrste ''Centropomus undecimalis''. Poleg tega so v okolici jezera kopali [[nikelj]]. == Viri == * {{navedi revijo |first1=Mark M. |last1=Brinson |first2=Frank G. |last2=Nordlie |year=1975 |title=II. Lakes. 8. Central and South America: Lake Izabal, Guatemala |journal=Internationale Vereinigung für theoretische und angewandte Limnologie: Verhandlungen |volume=19 |issue=2 |pages=1468–1479 |doi=10.1080/03680770.1974.11896206}} * {{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Lake-Izabal |title=Lake Izabal |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-28}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lago de Izabal|Izabal}} {{normativna kontrola}} {{Lake-stub}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] [[Kategorija:Jezera v Severni Ameriki]] qb5v6kqez34zicdsxyd27sn1mnh4gfr 6752886 6752884 2026-09-19T16:53:54Z Ljuba24b 92351 dp 6752886 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Jezero Izabal | image_lake = Lake Izabal NASA.jpg | caption_lake = satelitska slika ([[NASA World Wind|NASA ''World Wind'']]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Izabal (departma)|Izabal]], [[Gvatemala]] | coords = {{koord|15.5|N|89.2|W|type:waterbody_region:CN}} | type = | inflow = Polochic | outflow = Rio Dulce | catchment = | basin_countries = Gvatemala | length = 48 km | width = 24 km | area = km² | depth = | max-depth = 16 m | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = [[El Estor]] | reference = | extra = {{Location map |Gvatemala |border = none |lat = 15.5 |long = -89.2 |width = 260 |float = center |relief = yes |caption = Lega jezera na zemljevidu Gvatemale }} }} '''Jezero Izabal''' ({{jezik-es|Lago de Izabal}}, znan tudi kot ''Golfo Dulce'' – Sladki zaliv) je največje [[jezero]] v [[Gvatemala|Gvatemali]], ki leži v istoimenski provinci na vzhodu države. Meri približno 48 km v dolžino in 24 km v širino ter je s površino 590 km² tretje največje jezero v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] (za [[Nikaragovsko jezero|Nikaragovskim]] in [[Managovsko jezero|Managovskim jezerom]]). [[slika:Festung am Lago Izabal,Guatemala.JPG|thumb|left|Španska utrdba San Felipe ob bregu]] Leži na ravnici, ki jo tvori prelomnica med gorovji Sierra de Santa Cruz in Sierra Chamá na severu ter Sierra de las Minas in Montaiias del Mico na jugu, približno v smeri vzhod–zahod. Največja globina v sredini jezerske kotanje znaša približno 16 m, pri čemer je gladina le nekaj metrov nad morsko gladino, torej je večina jezera [[kriptodepresija]]. Daleč največji pritok je reka [[Polochic]], ki priteče z zahoda, na skrajnem vzhodnem delu pa izteka Rio Dulce, ki se izliva v [[Karibsko morje]]. Rio Dulce je plovna, zato je bilo jezero v kolonialnem času pomembno kot trgovska pot za pridelke z višavij zahodno od jezera. Španci so leta 1652 pri ustju reke postavili utrdbo za obrambo območja pred [[piratstvo|pirati]]. Kasneje so jo večkrat prezidali, zdaj pa je obnovljena kot narodni spomenik. Komercialni [[ribolov]] se v novejših časih osredotoča na morske ribe, odporne na nizko slanost, ki živijo v jezeru, kot je [[ostrižnjaki|ostrižnjak]] vrste ''Centropomus undecimalis''. Poleg tega so v okolici jezera kopali [[nikelj]]. == Viri == * {{navedi revijo |first1=Mark M. |last1=Brinson |first2=Frank G. |last2=Nordlie |year=1975 |title=II. Lakes. 8. Central and South America: Lake Izabal, Guatemala |journal=Internationale Vereinigung für theoretische und angewandte Limnologie: Verhandlungen |volume=19 |issue=2 |pages=1468–1479 |doi=10.1080/03680770.1974.11896206}} * {{navedi splet |url=https://www.britannica.com/place/Lake-Izabal |title=Lake Izabal |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=2020-05-28}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Lago de Izabal}} {{normativna kontrola}} {{Lake-stub}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] [[Kategorija:Jezera v Severni Ameriki]] pe8kxybdv88fzll5ve1e77ozopb07mo Lazar Tanasijević 0 481063 6752869 6687633 2026-09-19T16:09:03Z Baller014 191998 /* Življenje in kariera */ 6752869 wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography|name=Lazar Tanasijević|height=203 cm|known_for=|career_start=2016|nationality={{SLO}}<br>{{SRB}}|birth_date=<!-- WD -->|weight_kg=105|birth_place=<!-- WD -->}} '''Lazar Tanasijević''', [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[28. april]] [[1998]], [[Smederevska Palanka]], [[Srbija]]. Z višino 203 cm igra na pozicijah [[Krilo (košarka)|krila]] in [[Krilni center (košarka)|krilnega centra]], v nekaterih primerih pa lahko igra tudi na poziciji [[Center (košarka)|centra]]. == Življenje in kariera == == Nagrade == * Državno prvenstvo (2015): 1.Mesto * Evropsko Prvenstvo (2016): 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika1: 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika2: 6.mesto * 3x3 turnir Vrhnika3: 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika4: 2.Mesto * 4.Kvalifikacijski turnir DP 3x3 2019: 5.M == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Tanasijević, Lazar}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Krilni centri (košarka)]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] a7z6s2gf5ledksszbvnx2risfb4hdcu 6752871 6752869 2026-09-19T16:10:14Z Baller014 191998 /* Nagrade */ 6752871 wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography|name=Lazar Tanasijević|height=203 cm|known_for=|career_start=2016|nationality={{SLO}}<br>{{SRB}}|birth_date=<!-- WD -->|weight_kg=105|birth_place=<!-- WD -->}} '''Lazar Tanasijević''', [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[28. april]] [[1998]], [[Smederevska Palanka]], [[Srbija]]. Z višino 203 cm igra na pozicijah [[Krilo (košarka)|krila]] in [[Krilni center (košarka)|krilnega centra]], v nekaterih primerih pa lahko igra tudi na poziciji [[Center (košarka)|centra]]. == Življenje in kariera == == Nagrade == * Državno prvenstvo (2015): 1.Mesto * Evropsko Prvenstvo (2016): 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika1: 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika2: 6.mesto * 3x3 turnir Vrhnika3: 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika4: 2.Mesto * 4.Kvalifikacijski turnir DP 3x3 2019: 5.M * Svetovno prvenstvo 3x3 Zlatibor 6. Mesto == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Tanasijević, Lazar}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Krilni centri (košarka)]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] g0jbcmjyeve2r7lry89nuisgxl62ofz 6752876 6752871 2026-09-19T16:31:46Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6752869|6752869]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/Baller014|Baller014]] ([[User talk:Baller014|pogovor]]) 6752876 wikitext text/x-wiki {{Infobox basketball biography|name=Lazar Tanasijević|height=203 cm|known_for=|career_start=2016|nationality={{SLO}}<br>{{SRB}}|birth_date=<!-- WD -->|weight_kg=105|birth_place=<!-- WD -->}} '''Lazar Tanasijević''', [[Srbi|srbsko]]-[[Slovenci|slovenski]] [[košarkar]], * [[28. april]] [[1998]], [[Smederevska Palanka]], [[Srbija]]. Z višino 203 cm igra na pozicijah [[Krilo (košarka)|krila]] in [[Krilni center (košarka)|krilnega centra]], v nekaterih primerih pa lahko igra tudi na poziciji [[Center (košarka)|centra]]. == Življenje in kariera == Lazar je [[Slušna prizadetost|naglušni]] profesionalni košarkar. V rodni Srbiji je obiskoval osnovno šolo Akademik Radomir Lukić v Trnovču in Miloševcu do 5.razreda, potem se je zaradi očetove službe z družino preselil v Slovenijo, kjer je nadaljeval šolanje na osnovni šoli Vodmat v Ljubljani. Po prihodu v Slovenijo je Lazar začel trenirati košarko v osnovni šoli. Na osnovni šoli je treniral tri leta in z ekipo osvojil tretje mesto na prvenstvu osnovnih šol v Ljubljani. Po osnovni šoli se je vpisal v srednjo šolo na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, z igranjem košarke pa je nadaljeval v [[KD Slovan]]. Tam se je zadržal dve leti, nato je šel v [[KD Ilirija]], kjer je nastopal za mladinsko ekipo, tam ga je tudi opazil pomočnik slovenske gluhe reprezentance Bogdan Tanasič, ki ga je povabil na treninge reprezentance, kjer je Lazar naredil vtis, zato je dobil slovenski potni list ter leta 2016 tudi odšel z reprezentanco na evropsko prvenstvo v Grčiji, kjer so osvojili končno četrto mesto. Po končanih dveh sezonah na Iliriji je prvič zaigral v članski konkurenci v KK Rosa Vrhnika. Naslednjo sezono je zaigral za KK Globus, vedar je zaradi nesoglasja s klubom in trenerjem odigral le del sezone. V sezoni 2019/20 je nastopal za ekipo KD Ježica. Po nedokončani sezoni 2019/20, ki jo je predčasno prekinila [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019|pandemija covida-19]], je v sezoni 2020/21 Lazar je za eno sezono šel v Srbijo. V sezoni 2021/22 pa je zaigral na Švedskem za ekipo Trollhatan BBK. == Nagrade == * Državno prvenstvo (2015): 1.Mesto * Evropsko Prvenstvo (2016): 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika1: 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika2: 6.mesto * 3x3 turnir Vrhnika3: 4.Mesto * 3x3 turnir Vrhnika4: 2.Mesto * 4.Kvalifikacijski turnir DP 3x3 2019: 5.M * Svetovno prvenstvo 3x3 Zlatibor 6. Mesto == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{DEFAULTSORT:Tanasijević, Lazar}} [[Kategorija:Slovenski košarkarji]] [[Kategorija:Krilni centri (košarka)]] [[Kategorija:Krila (košarka)]] [[Kategorija:Centri (košarka)]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] 01xvcu05nkbaia5qu5quak4hzwtpmsd Zvonka Makuc 0 493565 6752959 6476972 2026-09-19T23:58:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752959 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|image=Makuc Zvonka.jpg}} '''Zvonka Makuc''', [[Slovenci|slovenska]] kostumografinja, * [[19. januar]] [[1948]], [[Ljubljana]]. == Življenje in delo == Kostumografinja Zvonka Makuc se je rodila 19. januarja 1948 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Zgodnje otroštvo je preživela na Primorskem, s pričetkom drugega razreda osnovne šole pa se je z družino preselila v slovensko prestolnico. Ker ji je profesor likovnega pouka v osnovni šoli dal vedeti, da ima talent za risanje, in ker je bila starejša sestra vpisana na Šolo za oblikovanje, se je tudi sama vpisala na Šolo za oblikovanje v Ljubljani, opravila sprejemne izpite in se izobraževala na oddelku moda. Šolo za oblikovanje je tudi uspešno zaključila. Proti koncu šolanja se je ukvarjala tudi z modnim svetovanjem in novinarstvom. Leta 1973 je odprla butik za otroke, imenovan Škrat, ki ga je vodila petnajst let. Kot kostumografinja je sodelovala pri številnih slovenskih in tujih gledaliških predstavah, filmih (celovečernih, kratkih), televizijskih oddajah, dokumentarnih filmih (skupno več kot 100 sodelovanj). Sodelovala je pri žanrsko zelo različnih projektih: oblikovala je historične kostume iz npr. obdobja prve svetovne vojne (''Veter v mreži''), kostume, ki so pomenili prepletanje obdobja druge svetovne vojne z današnjim časom (''Piran - Pirano''), pa tudi kostume v sodobnih filmih z dokaj nevpadljivimi kostumi (''Komedija solz''). Njen prvi film je bil [[Sreča na vrvici]], bila je del ekipe filma ''Varuh meje'', prve slovenske režiserke [[Maja Weiss|Maje Weiss]], in bila je kostumografinja pri z oskarjem nagrajenem filmu [[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]. Ima hčerko, vnukinji, poročena je z gledališkim, filmskim, televizijskim igralcem, režiserjem in pevcem [[Gojmir Lešnjak|Gojmirjem Lešnjakom Gojcem]]. Živita v vasi [[Škofi]] v občini [[Komen]] na Krasu. == Delo (izbor) == === Gledališče === [[Šentjakobsko gledališče Ljubljana|'''Šentjakobsko gledališče Ljubljana''']]<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Zvonka Makuc|url=https://sigledal.org/geslo/Zvonka_Makuc|website=Geslo|accessdate=2021-03-07|language=sl|archive-date=2021-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20210304092009/https://sigledal.org/geslo/Zvonka_Makuc|url-status=dead}}</ref> * 2019: [[Friedrich Dürrenmatt]], Obisk stare gospe<ref>{{Navedi splet|title=Šentjakobsko gledališče Ljubljana|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/120|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2021-03-07}}</ref> (r. [[Gojmir Lešnjak]]) * 2017: [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]]<ref>{{Navedi splet|title=Gledališče Toneta Čufarja Jesenice|url=http://www.gledalisce-tc.si/repertoarPetelinji.html|website=www.gledalisce-tc.si|accessdate=2021-03-07|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415230738/http://gledalisce-tc.si/repertoarPetelinji.html|url-status=dead}}</ref> (r. Gojmir Lešnjak, Šentjakobsko gledališče, Gledališče Toneta Čufarja) * 2016: Ken Ludwig, Ti nori tenorji<ref>{{Navedi splet|title=Šentjakobsko gledališče Ljubljana|url=http://www.sentjakobsko-gledalisce.si/opisi_predstav/podrobnosti/80|website=www.sentjakobsko-gledalisce.si|accessdate=2021-03-07}}</ref> (Gojmir Lešnjak) * 2014: Florian Zeller, Resnica (r. Gregor Tozon) * 2014: Neil Simon, Hotel Plaza (r. Jernej Kobal, Gojmir Lešnjak) * 2013: [[Tone Partljič]], [[Moj ata, socialistični kulak]] (r. Gojmir Lešnjak) * 2008: Dejan Spasič, [[Ljuba Prenner]], Kdo je umoril Anico L.? (r. Gojmir Lešnjak) * 2006: [[Jaroslav Hašek]], Prigode dobrega vojaka Švejka (r. Gojmir Lešnjak) * 1998: Nepomuk Nestroy, Johann, Če se trga srce (r. Zvone Šedlbauer) * 1997: Lyman Frank Baum, Čarovnik iz Oza (r. Vladimir Jurc) * 1997: [[Tennessee Williams]], Ameriški blues (r. Zvone Šedlbauer) * 1996: Viktor Konjar, [[Primož Kozak]], [[Fran Milčinski]], Ptički brez gnezda (r. Vladimir Jurc) * Fadil Hadžič, Državni lopov (r. Gregor Tozon) * Tone Partljič, Ščuke pa ne (r. Gregor Tozon) [[Slovensko stalno gledališče, Trst|'''Slovensko stalno gledališče Trst''']] * 2009: [[Branko Završan]], Muzika se igra (r. Branko Završan) * 2009: Tamara Matevc, Zaljubljeni v smrt (r. Samo M. Strelec, [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]], Novi ZATO) * 1997: Francis Veber, Večerja bedakov (r. Vladimir Jurc) '''[[Gledališče Koper]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]], Gledališče za otroke in mlade Ljubljana, [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Mestno gledališče ljubljansko]], Kosovelov dom, [[Slovensko mladinsko gledališče]] in drugi producenti'''<ref name="#1"/> * 2010: Tamara Matevc, [[Boris Kobal]], Poslednji termina(l)tor<ref>{{Navedi splet|title=Poslednji termina(l)tor|url=https://www.gledalisce-koper.si/repertoar/poslednji-terminaltor/|website=Gledališče Koper|accessdate=2021-03-07|language=sl-SI}}</ref> (r. Samo M. Strelec, [[Gledališče Koper]]) * 2005: [[Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]], KAJ SE JE ZGODILO V SOBI STO ALI NEKAJ KAPLJIC BALDRIJANA (r. Gojmir Lešnjak, Zunajinstitucionalni projekti) * 2005: Zlatan Radoslav Dorić, Kako smo ljubili tovariša Tita<ref>{{Navedi splet|title=Kako smo ljubili tovariša Tita|url=https://sng-ng.si/repertoar/arhiv/predstave/2007061513511479/|website=sng-ng.si|accessdate=2021-03-07|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o|archive-date=2021-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624080232/https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/predstave/2007061513511479/|url-status=dead}}</ref> (r. [[Marjan Bevk]], [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]) * 2004: Zvonimir Bajsić, Kako se dan lepo začne (r. Gojmir Lešnjak, Gledališče za otroke in mlade Ljubljana) * 2003: Fadil Hadžić, Državni lopov (r. Gojmir Lešnjak, Gledališče za otroke in mlade Ljubljana) * 1995: Gojmir Lešnjak, [[Boris Kobal]], Domovina, ljubezen moja (r. Boris Kobal, Zunajinstitucionalni projekti) * 1990: [[Milan Jesih]], En sam dotik (r. Zvone Šedlbauer, [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovo gledališče Kran]]<nowiki/>j) * 1982: [[Aleksander Marodić]], Pritožba Franca Mrzleša (r. Voja Soldatović, [[Mestno gledališče ljubljansko]]) * 1976: Jan Truss, Tika taka srabaraka (r. Boštjan Vrhovec, [[Slovensko mladinsko gledališče]]) * Pijani kurent (r. Tone Peršak) * Termopile (r. Andrej Stojan) * Policija na pomoč (r. Vojko Zidar) * [[Milan Kleč]], Vsega je kriva Marijana Držaj (r. Gojmir Lešnjak) * [[Marko Pokorn]] & [[Branko Đurić|Branko Djurić]], Slovenci v vesolju (r. Branko Djurić, Teater 55) * Andrej Rozman, Kaj se je zgodilo v sobi 100 (Kosovelov dom Sežana & Hotel Union) * Avtorski projekt, Slovenija ima avdicija === Celovečerni filmi === * 2016: Komedija solz<ref>{{Navedi splet|title=Komedija solz - Kinodvor|url=https://www.kinodvor.org/film/komedija-solz/|accessdate=2021-03-07|language=sl-SI}}</ref> (r. [[Marko Sosič]], Arsmedia, koprodukcija MB Grip, Iridium Film, Zvokarna, s podporo Deželnega sedeža RAI za Furlanijo-Julijsko krajino) * 2012: [[Čefurji raus! (film)|Čefurji raus]]<ref>{{Citat|title=Čefurji raus! (2013)|url=https://bsf.si/sl/film/cefurji-raus/|accessdate=2021-03-07|language=sl}}</ref>(r. [[Goran Vojnović]], Arsmedia Ljubljana) * 2009: [[Piran - Pirano|Piran-Pirano]]<ref>{{Citat|title=Piran - Pirano (2010)|url=https://bsf.si/sl/film/piran-pirano/|accessdate=2021-03-07|language=sl}}</ref> (r. Goran Vojnović, Arsmedia Ljubljana, Jadran film Zagreb, [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]]) * 2002: [[Varuh meje]] (r[[Maja Weiss|. Maja Weiss]], Bela film Ljubljana, Taris Flmproduktion Solingen, TV Slovenija) * 2001: [[Nikogaršnja zemlja (film)|No Man's Land]] (r. Danis Tanović, Casablanca, Ljubljana/Studio Ma, Ljubljana/Noe Productions, Paris/ Man's Films, Bruxelles/ Judy Couniham Films Ltd., London/Fabrica S.p.A., Catena di Villorba) * 2000: [[Nepopisan list]] (r. [[Jane Kavčič]], Arsmedia Ljubljana) * 1995: [[Radio.doc]] (r. [[Miran Zupanič]], TV Slovenija) * 1995: [[Rabljeva freska]] (r. Anton Tomašič, Timaro Productions) * 1993: Zrakoplov (r. [[Jure Pervanje]], Viba film - Ljubljana/TV Slovenija/Sfinga - Ljubljana/Multimedia - Ljubljana) * 1991: [[Srčna dama (film)|Srčna dama]] (r. [[Boris Jurjaševič]], Viba film in Emotinon film Ljubljana) * 1990: [[Ječarji]] (r. [[Marjan Ciglič]], Viba film Ljubljana in Studio 37 Ljubljana) * 1989: [[Veter v mreži]] (r. [[Filip Robar Dorin|Filip Robar]] – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto) * 1987: [[Ljubezni Blanke Kolak]] (asistentka kostumografa, r. [[Boris Jurjaševič]], Viba film Ljubljana) * 1988: P. S. (r. Andrej Stojan, Marcel Buh, [[Boštjan Hladnik]], Viba film Ljubljana) * 1988: [[Maja in vesoljček]] (r. [[Jane Kavčič]], Viba film) * 1979: Zrak po obrokih (r. [[Tone Frelih]], RTV Ljubljana) * 1977: [[Sreča na vrvici]] (r. Jane Kavčič, Viba film/Vesna film Ljubljana) === Kratki filmi === * 2006: Rezina življenja (r. [[Martin Turk]], Arsmedia Ljubljana) * 2006: Moj sin, seksualni manijak (r. [[Goran Vojnović]], Arsmedia Ljubljana) * 2002: Izlet (r. [[Martin Turk]], UL AGRFT Ljubljana) * 2000: Samota v dvoje - Večer (r. Nataša Prosenc, Arsmedia, Ljubljana) * 1999: Križišče (r. Igor Prodnik, Blow up, Ljubljana) * 1997: Pesem od Ludomorca (r. Jane Kavčič, TV Slovenija) * Hlad (r. Marcel Buh, TV Slovenija) * Lutka (r. [[Franček Rudolf]], UL [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] Ljubljana) * Na vrhu (r. Martin Turk) === TV nadaljevanke === * 2006: Trpljenje mladega Igorja (r. Brane Bitenc, TV Slovenija) * 2004 do 2007: [[Naša mala klinika]] (r. Branko Djurić, [[Vinci Vogue Anžlovar|V. V. Anžlovar]], MASKA) * 2000 do 2001: [[TV Poper]] (r. Samo Milavec, TV Slovenija) * 1999: Šou bo šel (r. Branko Djurić, TV Slovenija) * 1998 do 1999: Kriminalne zgodbe (r. Anton Tomašič, TV Slovenija) * 1997 do 1998: [[imdbtitle:8816822|Pravi biznis]] (r. Branko Djurić, TV Slovenija) * 1994 do 1997: [[Teater Paradižnik]] (r. [[Branko Đurić|Branko Djurić]], TV Slovenija) * 1995: Dosje J. K. (r. Anton Tomašič, TV Slovenija in Timaro Productions) * 1970: Vodnik po Ljubljani (r. [[Jože Pogačnik (režiser)|Jože Pogačnik]], TV Slovenija) * 1997: Klan (r. Anton Tomašič, TV Slovenija) * Posel je posel (r. Jurij Korenc) === TV drama in filmi === * 2006: Kosilnica (r. Brane Bitenc, TV Slovenija) * 2004: Želim vse (r. Brane Bitenc, Visual Production in TV Slovenija) * 1997: [[Pet majskih dni]] (r. [[Franci Slak|Franci Slak,]] TV Slovenija) * 1995: [[Striptih]] (r. [[Filip Robar Dorin]], RTV Ljubljana) * 1993 Vaški učitelj (r. [[Maja Weiss]], TV Slovenija) * 1987 Zločinci, kratki igrani TV film (r. Igor Prah, RTV Ljubljana) * 1985 Dan kot vsak dan (r. Dušan Prebil, RTV Ljubljana) * 1985 Mark Antonij (r. Igor Prah, RTV Ljubljana) * 1985 [[Recepcija (TV igra)|Recepcija]] (r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana) * 1987: Paralele (r. Marjan Ciglič, RTV Ljubljana) * 1986: [[Sonce za dva]] (r. Božo Šprajc, RTV Ljubljana) * 1984: Pepelnica (r. Igor Prah, RTV Ljubljana) * 1981: [[Jonov let]] (r. [[Filip Robar Dorin|Filip Robar]] Dorin, RTV Ljubljana) * Srčne pege (r. Igor Prah, RTV Ljubljana) * Očeta Vincenta smrt (r. Andrej Stojan, RTV Ljubljana) * Vsi na morje (r. Tone Frelih, RTV Ljubljana) === Dokumentarno-igrani filmi === * 2008: Dan prve piščali (r. Tugo Štiglic) * 2005: Valček za 4 (r. Boris Palčič, Casablanca Ljubljana in TV Slovenija * 2005: Stanislav Škrabec, oče slovenske fonetike (r. Matjaž Žbontar, Vizualni laboratorij) * 2000: Otrok Istre – Andrea Antico da Montana (r. Samo Milavec, TV Slovenija) * 110 let mela (r. Igor Pediček) * Temna vrata (r. Marcel Buh, TV Slovenija) * Novomeška pomlad (r. Filip Robar – Dorin) * Izgubljena formula Janeza Puharja (r. Pavle Grzinčič) * Dnevnik nekega naroda (r. Igor Pediček) * Kugel princip (r. [[Boris Palčič]]) * Sprehod z baronom (r. Zoran Lesič, TV Slovenija) * Zgodovina Ljubljane (r. Jadran Strle) * Olimpijska poletja Staneta Derganca (r. Branko Bitenc) === Izobraževalne oddaje === * 2007: ''Muzikajeto (''r. Branko Bitenc, [[Radiotelevizija Slovenija|TV Slovenija)]] * 1985 do 1991 ([[Periskop (oddaja)|''Periskop'']], r. Igor Šmit, TV Slovenija) * ''Besede (''r. Igor Prah, TV Slovenija) == Nagrade == * 2001, 2002: kostumografinja z [[Oskar (filmska nagrada)|oskarjem]], [[Zlati globus|zlatim globusom]] in [[Filmski festival v Cannesu|zlato palmo]] nagrajenega filma ''[[Nikogaršnja zemlja (film)|Nikogaršnja zemlja]]'' režiserja Danisa Tanovića. * 1989: [[Badjurova nagrada]] za kostumografijo na Tednu domačega filma v Celju za film ''Veter v mreži'' režiserja Filipa Robarja Dorina<ref>{{Navedi splet|title=Zvonka Makuc|url=https://bsf.si/sl/ime/zvonka-makuc/|website=bsf.si|accessdate=2021-03-07|language=sl}}</ref> * 2024: [[Nagrada Milke in Metoda Badjure]] za življenjsko delo == Objave v medijih == * [https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/5ecd11a3b71fe/vas-kjer-so-vedno-za-zur Vas, kjer so za žur] (Revija Zarja,14. junij 2020) * [https://www.delo.si/nedelo/na-obisku-gojcu-in-zvonki-se-s-krasa-nikamor-ne-mudi/ Gojcu in Zvonki se s Krasa nikamor ne mudi] (Delo, 25. avgust 2019) * [https://revijazarja.si/clanek/ljudje/5a9d522be1f52/sedemdeseta-so-nova-petdeseta Sedemdeseta so nova petdeseta] (Revija Zarja, 6. marec 2018) * [https://issuu.com/sentjakob/docs/zbornik_90_sg Voščilo ob 90. obletnici Šentjakobskega gledališča Ljubljana] (Zbornik, 2021, str. 14) * [https://deloindom.delo.si/rustikalni/cisto-tako-kot-je-bilo-po-starem-zamisli-za-posnemanje "Čisto tako, kot je bilo po starem"] (Delo in dom, 24. april 2012) * [https://www.seniorji.info/si/aktualno/gojmir-lesnjak-in-zvonka-makuc-humor-naju-druzi-6617926 Humor naju druži] (Revija Obrazi) == Zunanje povezave == * Zvonka Makuc na portalu [https://sigledal.org/geslo/Zvonka_Makuc siGledal.org] * Zvonka Makuc na [[imdbname:0538810|IMDB]] * Zvonka Makuc v bazi [https://bsf.si/sl/ime/zvonka-makuc/ BSF] * Zvonka Makuc na [https://www.cineuropa.org/en/filmography/5141/ Cineuropa] * Zvonka Makuc na [http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9057&l=0 eKumba] * Zvonka Makuc na [http://www.skom.si/clani-zdruzenja/zvonka-makuc SKOM] == Sklici == {{sklici|2}} {{Badjurovi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Makuc, Zvonka}} [[Kategorija:Slovenski kostumografi]] [[Kategorija:Badjurovi nagrajenci]] ml4x64pi6jox89qszwfsn7ylms1k1it Kaj dogaja? 0 500015 6752960 6654966 2026-09-20T00:39:10Z ~2026-50814-63 266032 Dodan voditelj Admir Baltić za 15. in 16. sezono, dodana 16. sezona in začetek predvajanja 19. september 2026 6752960 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Televizija | name = Kaj dogaja? | image = | location = [[TV Slovenija]] | runtime = 30 minut | producer = | screenplay = Jernej Celec<br>Igor Bračič | presenter = [[Tilen Artač]]<br>Alenka Marinič | editor = Maša Kljun | director = Tina Novak | first_aired = {{Start date|2019|03|09|df=yes}} | num_seasons = 14 | num_episodes = 186 | country = {{flagicon|Slovenia}} [[Slovenija]] | language = | website = https://365.rtvslo.si/oddaja/kaj-dogaja/173251016 }} '''Kaj dogaja?''' je satirična oddaja na [[Radiotelevizija Slovenija|Televiziji Slovenija]], ki jo vodita [[Tilen Artač]]<ref>{{Navedi splet|title= Kaj dogaja? nič več z Jonasom, ampak s Tilnom Artačem|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/kaj-dogaja-nic-vec-z-jonasom-ampak-s-tilnom-artacem/535593|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> in [[Alenka Marinič]],<ref>{{Navedi splet|title=Kaj dogaja: Takšna je igralka in voditeljica v zasebnem življenju |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/627e14106896f/kaj-dogaja-taksna-je-igralka-in-voditeljica-v-zasebnem-zivljenju|website=njena.svet24.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> prve tri sezone pa jo je vodil [[Jonas Žnidaršič]] (od tod "Kaj dogaja? Z Jonasom").<ref>{{Navedi splet|title=Jonas se vrača na male ekrane |url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/5c7653061fc7f/jonas-se-vraca-na-male-ekrane|website=njena.svet24.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Vsebina je po navadi pregled aktualnih dogodkov v politiki, zabavi, kulturi in športu. Oddaja se zaključi z ''Malo teraso'', ki je priredba neke slovenske skladbe. == Rubrike == *'''Novice:''' voditelja Alenka in Tilen na zabaven način predstavita najpomembnejše novice tedna; *'''Kaj dogaja na terenu:''' zabaven skeč, vezan na aktualno družbeno-politično dogajanje; *'''Beseda tedna:''' Admir Baltić v vlogi profesorja slovenščine izbere besedo tedna, ki je skovanka več besed in je vezana na aktualno družbeno-politično dogajanje; *'''s-HIT tedna:''' Robert Petan skozi skeč ali pesem predstavi določeno temo; *'''Kdo dogaja:''' kratek pogovor z gostom; *'''Glas ljudstva:''' znane osebnosti, ki jih imitirajo ustvarjalci oddaje, odgovarjajo na vprašanja gledalcev; *'''Mala terasa:''' priredba znane slovenske pesmi. == Sezone == {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:94%; line-height:16px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! colspan=2 style="background:#ccc;" width=40|Sezona ! style="background:#ccc;" width=45 |Epizode ! style="background:#ccc;" width=140|Začetek sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Konec sezone ! style="background:#ccc;" width=140|Voditelj |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''1''' | style="padding: ;" | 10 |9. marec 2019 |25. maj 2019 |rowspan=3 |Jonas Žnidaršič |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''2''' | style="padding: ;" | 13 |21. september 2019 |21. december 2019 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''3''' | style="padding: ;" | 13 |29. februar 2020 |20. junij 2020 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''4''' | style="padding: ;" | 13 |19. september 2020 |31. december 2020 |rowspan=3 |Tilen Artač |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''5''' | style="padding: ;" | 15 |30. januar 2021 |15. maj 2021 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''6''' | style="padding: ;" | 15 |18. september 2021 |31. december 2021 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''7''' | style="padding: ;" | 12 |26. februar 2022 |28. maj 2022 | rowspan="8" |Tilen Artač<br>Alenka Marinič |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''8''' | style="padding: ;" | 14 |17. september 2022<ref>{{Navedi splet|title=Kaj dogaja? |url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/kaj-dogaja/639646|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> |31. december 2022 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''9''' | style="padding: ;" | 14 |18. februar 2023 |3. junij 2023 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''10''' | style="padding: ;" | 13 |23. september 2023 |31. december 2023 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''11''' | style="padding: ;" | 12 |24. februar 2024<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Marinič o vodenju Kaj dogaja?: Zame je bil največji izziv, da moram sedeti pri miru|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/alenka-marinic-o-vodenju-kaj-dogaja-zame-je-bil-najvecji-izziv-da-moram-sedeti-pri-miru/696648|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> |25. maj 2024 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''12''' | style="padding: ;" | 14 |21. september 2024 |21. december 2024 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''13''' | style="padding: ;" | 14 |22. februar 2025 |31. maj 2025 |-align=center |style="background: #a2362f;"| |align="center"|'''14''' | style="padding: ;" | 14 |20. september 2025 |31. december 2025 |-align=center |style="background: #0e517b;"| |align="center"|'''15''' | style="padding: ;" | |28. februar 2026 | | rowspan="2" |Tilen Artač Alenka Marinič Admir Baltić<ref name=":1">{{Navedi splet |last=Uredništvo |first=Klip si |date=2026-09-20 |title=Tilen Artač zapel kot Vlado Kreslin: Nova parodija, ki se ji smeji Slovenija |url=https://klip.si/video/tilen-artac-zapel-kot-vlado-kreslin-nova-parodija-ki-se-ji-smeji-slovenija |access-date=2026-09-20 |website=klip.si |language=sl}}</ref> |- align="center" | | align="center" |'''16''' | |19. september 2026<ref name=":1" /> | |} == Ekipa oddaje == *'''Scenaristi:''' [[Jernej Celec]], [[Igor Bračič]], [[Tilen Artač]], Admir Baltić, [[Robert Petan]], [[Alenka Marinič]] *'''Band Mala terasa:''' Igor Bračič, Tilen Artač, Robert Petan *'''Igralci v skečih:''' Admir Baltić, Miha Brajnik, Jure Mastnak, Zala Ana Štiglic, Robert Petan, Jernej Celec *'''Režiserka:''' Tina Novak, Urška Žnidaršič *'''Urednica oddaje:''' Maša Kljun *'''Scenografija:''' Greta Godnič *'''Grafična redaktorja:''' Sašo Jankovič, Jerca Oblak *'''Producentka:''' Zalka Nemec == Sklici == {{sklici}} == Viri == * https://www.napovednik.com/tv16574712_kaj_dogaja_z_jonasom {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210523133129/https://www.napovednik.com/tv16574712_kaj_dogaja_z_jonasom |date=2021-05-23 }} * https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/popkultura/druzabno/kaj-dogaja-nic-vec-z-jonasom-ampak-s-tilnom-artacem/535593 == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} [[Kategorija:Satirične televizijske oddaje]] [[Kategorija:Zabavne televizijske oddaje]] [[Kategorija:Televizijske oddaje Radiotelevizije Slovenija]] [[Kategorija:Jonas Žnidaršič]] [[Kategorija:Tilen Artač]] [[Kategorija:Alenka Marinič]] 303xdbcvx7jbno2bfu4mrlcwqfotsn6 Vojna v Donbasu (2014–2022) 0 500550 6752908 6617264 2026-09-19T18:26:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752908 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Vojna v Donbasu | partof = [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]] | image = [[Slika:Map of the war in Donbass 22 02 2022.svg|300px]] | caption = Vojaški položaj v Donbasu 22. februarja 2022 | date = 12. april 2014–24. februar 2022{{efn|Sprožitev ruske invazije na Ukrajino in vključite vojne v Donbasu vanjo. Ta je bila kot obsežen oboroženi spopad sicer končana 20. februarja 2015, vendar s nato redno potekali posamezni boji.}} | place = [[Donbas]] ([[Donecka oblast|Donecka]] in [[Luganska oblast]]), [[Ukrajina]] | casus = Politični in etnični nesporazumi | territory = | result = | combatant1 = {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajina]] | combatant2 = {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusija]]<br>{{flagicon|Donetsk People's Republic}} [[Ljudska republika Doneck]]<br>{{flagicon|Luhansk People's Republic}} [[Ljudska republika Lugansk]] | commander1 = {{ikonazastave|Ukrajina}}[[Volodimir Zelenski]]<br>{{ikonazastave|Ukrajina}}[[Petro Porošenko]]<br>{{ikonazastave|Ukrajina}}[[Oleksandr Turčinov]] | commander2 = {{ikonazastave|Rusija}}[[Vladimir Putin]]<br>{{ikonazastave|Rusija}}[[Igor Girkin]]<br>{{ikonazastave|Rusija}}[[Aleksander Borodaj]]<br>{{flagicon|Donetsk People's Republic}}[[Denis Pušilin]]<br>{{flagicon|Donetsk People's Republic}}[[Aleksander Zakčarenko]]<br>{{flagicon|Donetsk People's Republic}}[[Pavel Gubarev]]<br>{{flagicon|Luhansk People's Republic}}[[Leonid Pasečnik]]<br>{{flagicon|Luhansk People's Republic}}[[Igor Plotnitski]]<br>{{flagicon|Luhansk People's Republic}}[[Valerij Bolotov]] | strength1 = | strength2 = | casualties1 = 4400 mrtvih<ref name="OHCHR">{{navedi splet |url= https://ukraine.un.org/sites/default/files/2022-02/Conflict-related%20civilian%20casualties%20as%20of%2031%20December%202021%20%28rev%2027%20January%202022%29%20corr%20EN_0.pdf |title= Conflict-related civilian casualties in Ukraine |work= [[Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights|OHCHR]] |date= 27 January 2022 |access-date= 27 January 2022}}</ref>,<br> 70 pogrešanih<ref name="70missing">{{navedi novice |date=6 September 2019 |title=UNIAN: 70 missing soldiers officially reported over years of war in Donbas |agency=Ukrainian Independent Information Agency |url=https://www.kyivpost.com/ukraine-politics/unian-70-missing-soldiers-officially-reported-over-years-of-war-in-donbas.html |access-date=6 September 2019}}</ref> 13,800–14,200 ranjenih<ref name="OHCHR" /> | casualties2 = 6500 mrtvih (vključuje ruske vojake)) <ref name="OHCHR" /><br> 15.800-16.200 ranjenih<ref name="OHCHR" /> | casualties3 = 3404 civilnih žrtev (365 med 2016 in 2021)<ref name="OHCHR" /><br> Skupaj ubitih okoli 14.400 ljudi ter 51.000-54.000 ranjenih<ref name="OHCHR" /><br> 1,6 mio. notranje razseljenih v Ukrajini, več kot 1 mio. zunaj<ref name="OHCHR232">{{navedi knjigo |url=http://www.ohchr.org/Documents/Countries/UA/Ukraine_13th_HRMMU_Report_3March2016.pdf |title=Report on the human rights situation in Ukraine 16 November 2015 to 15 February 2016 |date=3 March 2016 |publisher=Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights |access-date=3 March 2016}}</ref> }} '''Vojna v Donbasu''' je bil oboroženi spopad med [[Ukrajina|Ukrajino]], samooklicanima [[Donecka ljudska republika|Donecko]] in [[Luganska ljudska republika|Lugansko ljudsko republiko]] ter [[Rusija|Rusijo]]<ref>{{Navedi splet|title=UPDATE: PACE officially recognizes occupied areas in Donbas as "effectively controlled" by Russia|url=https://www.unian.info/politics/10092899-update-pace-officially-recognizes-occupied-areas-in-donbas-as-effectively-controlled-by-russia.html|website=www.unian.info|accessdate=2023-12-30|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine vs Russia: The ICJ's Court Decision, Examined|url=https://hromadske.ua/en/posts/ukraine-vs-russia-the-icjs-court-decision-examined|website=hromadske.ua|date=2017-04-24|accessdate=2023-12-30|language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |date=22 May 2015 |title=Ukraine: Breaking Bodies: Torture and Summary Killings in Eastern Ukraine |url=https://www.amnesty.org/en/documents/eur50/1683/2015/en/ |access-date=20 May 2018 |publisher=Amnesty International |page=10 |quote=Sustained fighting erupted in eastern Ukraine that summer, amidst compelling evidence of Russian military involvement.}}</ref> (ta vpletenosti sicer ne priznava). Vojna se je začela 12. aprila 2014, ko je ruski državljan [[Igor Girkin]], eden izmed vodij ruske aneksije [[Krim (polotok)|Krima]], s 50 vojaki zavzel mesto [[Slovjansk]] v [[Donecka oblast|Donecki oblasti]].<ref>{{navedi knjigo |last1=Galeotti |first1=Mark |title=Armies of Russia's war in Ukraine |last2=Hook |first2=Adam |date=2019 |publisher=Osprey Publishing |isbn=978-1-4728-3345-7 |editor-last=Windrow |editor-first=Martin |series=Elite |location=Oxford New York |pages=14–16 |author1-link=Mark Galeotti}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Mitrokhin |first=Nikolay |title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020 |date=2021 |publisher=ibidem Verlag |isbn=978-3-8382-7383-9 |editor-last=Hauter |editor-first=Jakob |series=Soviet and post-Soviet politics and society |location=Stuttgart |page=115 |chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas |editor-last2=Wilson |editor-first2=Andrew}}</ref><ref>{{Citation |title=Ukraine's Unnamed War |date=2023 |url=https://www.cambridge.org/core/books/ukraines-unnamed-war/ukraines-unnamed-war/4C1C0FB94FD3F899272BB1C5599D6916 |work=Ukraine's Unnamed War: Before the Russian Invasion of 2022 |pages=i–ii |editor-last=Arel |editor-first=Dominique |access-date=2023-09-23 |place=Cambridge |publisher=Cambridge University Press |isbn=978-1-316-51149-7 |editor2-last=Driscoll |editor2-first=Jesse}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's Igor Strelkov: I Am Responsible for War in Eastern Ukraine|url=https://www.themoscowtimes.com/2014/11/21/russias-igor-strelkov-i-am-responsible-for-war-in-eastern-ukraine-a41598|website=The Moscow Times|date=2014-11-21|accessdate=2024-01-03|language=en|first=Anna|last=Dolgov}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Plokhy |first=Serhii |url=https://books.google.com/books?id=H2F_EAAAQBAJ |title=The Russo-Ukrainian War: From the bestselling author of Chernobyl |date=2023-05-16 |publisher=Penguin Books Limited |isbn=978-1-80206-179-6 |language=en |author-link=Serhii Plokhy}}</ref> Obdobje med letoma 2014 in 2022 se pogosto opisuje kot hibridna vojna, v kateri državi nista uradno vstopili v medsebojno vojno, uporabljala pa se je kombinacija dezinformacij, paravojaških enot in konvencionalne vojaške podpore.<ref name="Fedorov2">{{Navedi knjigo|last=Fedorov|first=Yury E.|url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ|title=Routledge Handbook of Russian Security|date=15 January 2019|publisher=Routledge|isbn=978-1-351-18122-8|language=en|chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Mitrokhin|first=Nikolay|title=Civil war? Interstate war? Hybrid war? dimensions and interpretations of the Donbas Conflict in 2014-2020|date=2021|publisher=ibidem Verlag|isbn=978-3-8382-7383-9|editor-last=Hauter|editor-first=Jakob|series=Soviet and post-Soviet politics and society|location=Stuttgart|page=115|chapter=Infiltration, Instruction, Invasion: Russia's War in the Donbas|editor-last2=Wilson|editor-first2=Andrew}}</ref> [[Tristranska kontaktna skupina Ukrajine|Tristranska kontaktna skupina za Ukrajino]], ki so jo sestavljale Ukrajina, Rusija in [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE), je ob posredovanju voditeljev [[Francija|Francije]] in [[Nemčija|Nemčije]] pripravila [[Sporazumi iz Minska|niz sporazumov]], ki so vojno neuspešno skušali končati. Z [[Ruska invazija na Ukrajino|rusko invazijo na Ukrajino]] 24. februarja 2022 je vojna v Donbasu postala del širšega konflikta odprte vojne z Rusijo. ==Zgodovina== Po ukrajinski [[Revolucija dostojanstva|Revoluciji dostojanstva]] februarja 2014, ki je sledila protestnemu gibanju [[Evromajdan]], in je strmoglavila demokratično izvoljenega proruskega predsednika [[Viktor Janukovič|Viktorja Janukoviča]], so se v začetku marca 2014 v [[Donecka oblast|Donecki]] in [[Luganska oblast|Luganski oblasti]] začeli protesti proruskih separatističnih skupin.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=В Луганске участники “русской весны” захватили ОГА и просят у Путина ввести войска|url=https://www.pravda.com.ua/rus/news/2014/03/2/7017106/|website=Украинская правда|accessdate=2024-01-14|language=ru}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/uk-ukraine-crisis-east/tide-of-opinion-turns-against-russia-in-ukraines-east-idUKBREA2321Y20140304/|title=Tide of opinion turns against Russia in Ukraine's east|date=2014-03-04|accessdate=2024-01-14|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> Protesti so hitro postali nasilni, ubitih je bilo več ljudi, protestniki so zavzeli nekatere uradne stavbe ter izobesili ruske zastave in zahtevali referendum o priključitvi Rusiji.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Над зданием администрации Луганска подняли российский флаг|url=https://tvrain.tv/teleshow/novosti_sajta/nad_zdaniem_administratsii_luganska_podnjali_rossijskij_flag-364095/|website=tvrain.tv|date=2014-03-01|accessdate=2024-01-14|first=|last=|publisher=TvRain}}</ref><ref name=":1" /><ref>{{Navedi novice|title=Pro-Russian Ukraine Activist Taken To Kyiv|url=https://www.rferl.org/a/ukraine-activist-donetsk-detention/25288316.html|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2014-03-06|accessdate=2024-01-14|language=en}}</ref> Nekateri protestniki so bili z avtobusi kot »turisti« pripeljani iz Rusije.<ref>{{Navedi novice|title=Russian site recruits 'volunteers' for Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/blogs-trending-26435333|newspaper=BBC News|date=2014-03-05|accessdate=2024-01-14|language=en-GB}}</ref><ref name=":2">{{Navedi novice|title=From Russia, ‘Tourists’ Stir the Protests|url=https://www.nytimes.com/2014/03/04/world/europe/russias-hand-can-be-seen-in-the-protests.html|newspaper=The New York Times|date=2014-03-04|accessdate=2024-01-14|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew|last=Roth}}</ref> V Donecki oblasti se je 3. marca po zavzetju stavbe administracije [[Pavel Gubarev]], član ruske [[Neonacizem|neonacistične]] skupine Ruska narodna enotnost, oklical za guvernerja Donecke oblasti ter s protestniki razglasil »ljudsko vlado«.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Власть в Донецке перешла к сепаратистам - в здании ОГА остаются заложники|url=https://gazeta.ua/ru/articles/politics/_vlast-v-donecke-pereshla-k-separatistam-v-zdanii-oga-ostayutsya-zalozhniki/545265|website=Gazeta.ua|date=2014-03-03|accessdate=2024-01-14|language=ru|last=Gazeta.ua}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ukraine crisis: separatist in Donetsk proclaims 'people's government'|url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/ukraine/10676785/Separatist-in-Donetsk-proclaims-peoples-government.html|website=The Telegraph|date=2014-03-04|accessdate=2024-01-14|language=en}}</ref> [[Slika:2014-03-09._Протесты_в_Донецке_019.jpg|sličica|levo|Proruski protest v Donecku 9. marca 2014]] === Začetek spopadov === [[Slika:2014-04-14 Sloviansk city council - 3.jpg|levo|sličica|Zamaskiran član proruske milice pred vrati mestne hiše v Slovjansku 14. aprila 2014]] V začetku aprila so separatisti razglasili samooklicano Ljudsko republiko Doneck (DLR) ter proti koncu aprila Ljudsko republiko Lugansk (LLR).<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine crisis: Protesters declare Donetsk 'republic'|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-26919928|newspaper=BBC News|date=2014-04-07|accessdate=2024-01-14|language=en-GB}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=TASS: World - Federalization supporters in Luhansk proclaim people's republic|url=http://en.itar-tass.com/world/729768|website=web.archive.org|date=2014-10-08|accessdate=2024-01-14|archive-date=2014-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20141008154842/http://en.itar-tass.com/world/729768|url-status=bot: unknown}}</ref> Začasni predsednik Ukrajine, [[Oleksandr Turčinov]], je separatistom v zameno za predajo ponudil amenstijo ter referendum o večji avtonomiji.<ref>{{Navedi splet|title=Турчинов готов освободить сепаратистов без криминала, если они сложат оружие|url=https://novosti.dn.ua/ru/news/205252-turchynov-gotov-osvobodyt-separatystov-bez-krymynala-esly-ony-slozhat-oruzhye|website=novosti.dn.ua|accessdate=2024-01-14|language=ru-UA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Another government building in eastern Ukraine attacked by pro-Russia militants {{!}} Fox News|url=http://www.foxnews.com/world/2014/04/14/deadline-for-pro-russian-gunmen-to-leave-ukraine-government-buildings-passes/|website=web.archive.org|date=2014-04-14|accessdate=2024-01-14|archive-date=2014-04-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20140414104652/http://www.foxnews.com/world/2014/04/14/deadline-for-pro-russian-gunmen-to-leave-ukraine-government-buildings-passes/|url-status=bot: unknown}}</ref> 12. aprila so protesti prerasli v oborožen spopad med separatističnimi silami DLR in LLR ter Ukrajino.<ref>{{navedi novice |last=Grytsenko |first=Oksana |date=12 April 2014 |title=Armed pro-Russian insurgents in Luhansk say they are ready for police raid |work=Kyiv Post |url=http://www.kyivpost.com/content/ukraine/armed-pro-russian-insurgents-in-luhansk-say-they-are-ready-for-police-raid-343167.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20140412131249/http://www.kyivpost.com/content/ukraine/armed-pro-russian-insurgents-in-luhansk-say-they-are-ready-for-police-raid-343167.html |archive-date=12 April 2014}}</ref> Separatiste je na skrivaj podpirala Rusija z vojaško opremo, vojaki ter širjenjem dezinformacij. Vodje separatistov so bili ruski državljani.<ref name="de4" /><ref>{{Navedi splet|title=Strelkov/Girkin Demoted, Transnistrian Siloviki Strengthened in ‘Donetsk People’s Republic’|url=https://jamestown.org/program/strelkovgirkin-demoted-transnistrian-siloviki-strengthened-in-donetsk-peoples-republic/|website=Jamestown|accessdate=2024-01-03|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pushing locals aside, Russians take top rebel posts in east Ukraine {{!}} Reuters|url=https://www.reuters.com/article/2014/07/27/us-ukraine-crisis-rebels-insight-idUSKBN0FW07020140727|website=web.archive.org|date=2014-07-28|accessdate=2024-01-03|archive-date=2014-07-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20140728013327/https://www.reuters.com/article/2014/07/27/us-ukraine-crisis-rebels-insight-idUSKBN0FW07020140727|url-status=bot: unknown}}</ref> Začetek spopadov označuje zavzetje ključnih stavb v mestu [[Slovjansk]] s strani 50 neoznačenih ruskih vojakov poslanih z okupiranega Krima, ki jih je vodil [[Igor Girkin|Igor Girkin »Strelkov«]], polkovnik ruske obveščevalne službe [[GRU]].<ref>{{Navedi splet|title=Russia's Igor Strelkov: I Am Responsible for War in Eastern Ukraine|url=https://www.themoscowtimes.com/2014/11/21/russias-igor-strelkov-i-am-responsible-for-war-in-eastern-ukraine-a41598|website=The Moscow Times|date=2014-11-21|accessdate=2024-01-14|language=en|first=Anna|last=Dolgov}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/kim-strelkov-idUSL2N0TG1CM20141126/|title=Should Putin fear the man who 'pulled the trigger of war' in Ukraine?|date=2014-11-26|accessdate=2024-01-14|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=The Ukraine War from Perspective of Russian Nationalists|url=https://www.spiegel.de/international/europe/the-ukraine-war-from-perspective-of-russian-nationalists-a-1023801.html|newspaper=Der Spiegel|date=2015-03-18|accessdate=2024-01-14|issn=2195-1349|language=en|first=Benjamin|last=Bidder}}</ref> === Stopnjevanje spopadov, ukrajinska protiofenziva === Aprila je Ukrajina proti proruskim silam začela z vojaško protiofenzivo, ki jo je poimenovala »Protiteroristična operacija« (ATO). Leta 2018 je bila preimenovana v »Operacijo skupnih sil«.<ref name="Katchanovski2016">{{Cite journal |last=Katchanovski |first=Ivan |date=1 October 2016 |title=The Separatist War in Donbas: A Violent Break-up of Ukraine? |url=https://www.researchgate.net/publication/299383810 |journal=European Politics and Society |volume=17 |issue=4 |pages=473–489 |doi=10.1080/23745118.2016.1154131 |issn=2374-5118 |s2cid=155890093}}</ref><ref name="eujfa2">{{navedi novice |date=4 May 2018 |title=Old war, new rules: what comes next as ATO ends and a new operation starts in Donbas? |language=en-US |publisher=Ukraine crisis media centre |url=https://uacrisis.org/en/66558-joint-forces-operation |access-date=22 July 2020}}</ref> Maja 2014 se je konflikt stopnjeval. Rusija se je s ciljem nadaljnje destabilizacije Donbasa poslužila hibridnega pristopa, ki je vključeval širjenje dezinformacij, ruskih rednih vojakov, borcev izven rednih formacij ter konvencionalne vojaške pomoči.<ref name="Fedorov">{{navedi knjigo |last=Fedorov |first=Yury E. |url=https://books.google.com/books?id=7vODDwAAQBAJ |title=Routledge Handbook of Russian Security |date=15 January 2019 |publisher=Routledge |isbn=978-1-351-18122-8 |language=en |chapter=Russia's 'Hybrid' Aggression Against Ukraine}}</ref><ref name="karber2">{{Cite report |url=https://www.researchgate.net/publication/316122469 |title="Lessons Learned" from the Russo-Ukrainian War |last=Karber |first=Phillip A. |date=29 September 2015 |publisher=The Potomac Foundation |page=34}}</ref> 17. julija 2014 so sile DLR z raketnim sistemom [[9K37 Buk]], ki je bil pripeljan iz Rusije, [[Sestrelitev leta MH17|sestrelile malezijsko potniško letalo]] in ubile 298 ljudi na krovu.<ref>{{Navedi splet|title=MH17: The Netherlands and Australia hold Russia responsible - News item - Government.nl|url=https://www.government.nl/latest/news/2018/05/25/mh17-the-netherlands-and-australia-hold-russia-responsible|website=www.government.nl|date=2018-05-25|accessdate=2024-01-03|language=nl-NL|first=Ministerie van Algemene|last=Zaken|first2=Ministerie van Buitenlandse|last2=Zaken}}</ref> Do konca avgusta 2014 je ukrajinska operacija osvobodila večji delež območja pod nadzorom separatistov in ponovno prevzela nadzor nad večjim delom rusko-ukrajinske meje.<ref name="de4">{{Cite report |url=https://www.rand.org/content/dam/rand/pubs/research_reports/RR1400/RR1498/RAND_RR1498.pdf |title=Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine |last1=Kofman |first1=Michael |last2=Migacheva |first2=Katya |publisher=RAND Corporation |location=Santa Monica |pages=44 |last3=Nichiporuk |first3=Brian |last4=Radin |first4=Andrew |last5=Tkacheva |first5=Olesya |last6=Oberholtzer |first6=Jenny |year=2017}}</ref> [[Slika:East Ukraine conflict dynamics.gif|sličica|401x401_pik|Ukrajinska protiofenziva med 1. aprilom in 5. septembrom 2014]] === Ruska invazija avgusta 2014 === Konec avgusta 2014 je Rusija po lastnih besedah posredovala s pošiljanjem »humanitarnih konvojev« v območje pod nadzorom separatističnih sil z »namenom zaščite ruskogovorečega prebivalstva«.<ref name="konvoj">{{navedi splet |date=22 August 2015 |title=Ukraine |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-28892525|access-date=30 May 2021 |website=bbc.com |issue=Ukraine crisis: Russia aid convoy 'invades Ukraine'}}</ref><ref>''The Interpreter'' quoted what Putin said during a live call-in session on 12 October 2016:<br />"When we were forced, I want to stress, forced to defend the Russian-speaking population in the Donbas, forced to respond to the desire of the people living in Crimea to return to being part of the Russian Federation, they instantly began to whip up anti-Russian policies and the imposition of sanctions."<br />{{navedi novice |date=12 October 2016 |title=Putin Claims Russia Was 'Forced To Defend Russian-Speaking Population in Donbass' |work=The Interpreter |url=http://www.interpretermag.com/day-968/#15291 |access-date=8 January 2018 |archive-date=2022-02-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220223163713/https://www.interpretermag.com/day-968/#15291 |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi novice |last=Oliphant |first=Roland |date=17 December 2015 |title=Vladimir Putin admits: Russian troops 'were in Ukraine' |journal=The Daily Telegraph |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/vladimir-putin/12054164/Vladimir-Putins-annual-press-conference-2015-live.html |access-date=9 January 2018 |issn=0307-1235}}</ref> Rusija se je v resnici direktno vmešala v vojno z vojaškimi silami na ozemlju Ukrajine<ref>{{Navedi splet|title=NATO releases satellite imagery showing Russian combat troops inside Ukraine|url=https://www.nato.int/cps/en/natohq/news_112193.htm|website=NATO|accessdate=2023-12-30|language=en|last=NATO}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Russian soldier: 'You're better clueless because the truth is horrible'|url=https://www.theguardian.com/world/2014/sep/03/ukraine-soldier-youre-better-clueless-because-truth-horrible-moscow-ilovaysk|newspaper=The Guardian|date=2014-09-03|accessdate=2023-12-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Shaun|last=Walker|first2=Oksana|last2=Grytsenko|first3=Leonid|last3=Ragozin}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Survivors recall Ilovaisk massacre - Sep. 03, 2014|url=https://archive.kyivpost.com/article/content/war-against-ukraine/witnesses-tell-about-attacks-on-ukrainian-soldiers-trying-to-leave-ilovaisk-at-least-100-killed-363204.html|website=Kyiv Post|date=2014-09-03|accessdate=2023-12-30|first=Oksana|last=Grytsenko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Сержант Владимир Козак: "Российские десантники были, "як телятко на пасовищі"". Когда и как взяли в плен десять российских десантников 24 августа 2014 года?|url=https://censor.net/ru/resonance/354926/serjant_vladimir_kozak_rossiyiskie_desantniki_byli_yak_telyatko_na_pasovisch_kogda_i_kak_vzyali_v_plen|website=Цензор.НЕТ|date=2015-10-05|accessdate=2023-12-30|language=ru|last=Цензор.НЕТ}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's 6th Tank Brigade: The Dead, the Captured, and the Destroyed Tanks (Pt. 1)|url=https://www.bellingcat.com/news/uk-and-europe/2015/09/22/russias-6th-tank-brigade/|website=bellingcat|date=2015-09-22|accessdate=2023-12-30|language=en-GB|last=Askai707}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia's 6th Tank Brigade: The Dead, the Captured, and the Destroyed Tanks (Pt. 2)|url=https://www.bellingcat.com/news/uk-and-europe/2015/09/29/russias-6th-tank-brigade-pt-2/|website=bellingcat|date=2015-09-29|accessdate=2023-12-30|language=en-GB|last=Askai707}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Internet Users Have Identified Russian Soldiers Captured Near Ilovaisk|url=https://informnapalm.org/en/internet-users-have-identified-russian-soldiers-captured-near-ilovaisk/|website=InformNapalm.org (English)|date=2015-03-27|accessdate=2023-12-30|language=en-US|first=Falcon|last=Born}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Девять костромских десантников, вернувшихся с Украины, снова собираются на службу - Газета.Ru|url=http://www.gazeta.ru/social/2014/09/16/6216969.shtml|website=gazeta.ru|date=2016-08-26|accessdate=2023-12-30|archive-date=2016-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20160826062659/http://www.gazeta.ru/social/2014/09/16/6216969.shtml|url-status=bot: unknown|publisher=Gazeta}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=New evidence emerges of Russian role in Ukraine conflict|url=https://www.theguardian.com/world/2019/aug/18/new-video-evidence-of-russian-tanks-in-ukraine-european-court-human-rights|newspaper=The Guardian|date=2019-08-18|accessdate=2023-12-30|issn=0261-3077|language=en-GB|first=Shaun|last=Walker|first2=Shaun Walker|last2=Central|first3=eastern Europe|last3=correspondent}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.reuters.com/article/idUSKBN0LZ2FV/|title=Some 12,000 Russian soldiers in Ukraine supporting rebels: U.S. commander|date=2015-03-03|accessdate=2023-12-31|website=reuters.com|publisher=Reuters}}</ref> in je [[Rusko čezmejno obstreljevanje Ukrajine 2014|ukrajinsko vojsko med drugim tudi obstreljevala z ozemlja Rusije]] (Rusija sicer vse navedbe zanika). Ukrajina je to poimenovala kot »invazija pod krinko«.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine Reports Russian Invasion on a New Front|url=https://www.nytimes.com/2014/08/28/world/europe/ukraine-russia-novoazovsk-crimea.html|newspaper=The New York Times|date=2014-08-27|accessdate=2024-01-03|issn=0362-4331|language=en-US|first=Andrew E.|last=Kramer|first2=Michael R.|last2=Gordon}}</ref> S pomočjo ruske vojske so proruske sile ponovno zasedle večino ozemlja, ki so ga do takrat izgubile.<ref>{{Navedi splet|title=Окремі райони Донбасу та Луганської області (ОРДЛО) {{!}} Ukraine War Explained|url=https://www.uawarexplained.com/uk/ldnr|website=www.uawarexplained.com|accessdate=2024-01-03|language=uk}}</ref><ref name="Katchanovski2016" /> [[Aleksander Borodaj]], bivši premier DLR, je dejal, da se je v Donbasu v prvih petih mesecih borilo 50.000 »ruskih prostovoljcev«.<ref>{{Navedi novice|title=Organization Launched To Support Russian 'Volunteers' In Ukraine Conflict|url=https://www.rferl.org/a/russian-volunteers-ukraine-support-organization/27212724.html|newspaper=Radio Free Europe/Radio Liberty|date=2015-08-27|accessdate=2024-01-03|language=en}}</ref> === Sporazum iz Minska === Ukrajina, DLR, LLR in Rusija so 5. septembra 2014 podpisale [[Sporazumi iz Minska|sporazum za uveljavitev premirja]].<ref name="BBC2908">{{navedi novice |date=5 September 2014 |title=Ukraine and pro-Russia rebels sign ceasefire deal |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-29082574 |access-date=5 September 2014}}</ref> Januarja 2015 se je premirje porušilo in hudi spopadi so se ponovno začeli na območju letališča v Donecku, ki so ga separatisti zavzeli. 12. februarja je bil sklenjen nov mirovni sporazum »[[Sporazumi iz Minska|Minsk 2]]«. 2 dni po sprejetju novega sporazuma so proruske sile nadaljevale z [[Bitka za Debalceve|ofenzivo]] na mesto [[Debalceve]], kar je prisililo ukrajinsko vojsko v umik.<ref>{{Navedi splet|title=Rebels claim upper hand in Debaltseve – DW – 02/17/2015|url=https://www.dw.com/en/ukraine-separatists-claim-major-gains-in-debaltseve/a-18264224|website=dw.com|accessdate=2024-01-03|language=en}}</ref> [[Slika:Ukrainian_troops_during_the_Battle_of_Debaltseve,_5_February_2015_(3).jpg|sličica|desno|Ukrajinski tank [[T-64|T-64BV]] 5. februarja 2015 med bitko za Debalceve]] === Zamrznitev konflikta === Po bitki za Debalceve so se spopadi nadaljevali, ampak brez večjih ozemeljskih sprememb, vojna je prešla v [[Pozicijska vojna|pozicijsko vojno]].<ref>{{Navedi splet|title=Go Inside the Frozen Trenches of Eastern Ukraine|url=https://time.com/3715642/ukraine-russia-trenches-photos/|website=TIME|date=2015-02-20|accessdate=2024-01-03|language=en|archive-date=2022-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20220426034031/https://time.com/3715642/ukraine-russia-trenches-photos/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Here's what it's like inside the bunkers Ukrainian troops are living in every day|url=https://www.businessinsider.com/heres-what-the-bunkers-ukrainian-troops-dig-for-protection-look-like-2017-8|website=Business Insider|accessdate=2024-01-03|language=en-US|first=Daniel|last=Brown}}</ref> Nekateri so vojno poimenovali za »zamrznjen konflikt«.<ref>{{Navedi splet|title=NewsWires : euronews : the latest international news as video on demand|url=http://www.euronews.com/newswires/3041823-ceasefire-brings-limited-respite-for-east-ukrainians/|website=web.archive.org|date=2015-07-25|accessdate=2024-01-03|archive-date=2015-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20150725132924/http://www.euronews.com/newswires/3041823-ceasefire-brings-limited-respite-for-east-ukrainians/|url-status=bot: unknown}}</ref> Do konca leta 2017 je [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OSCE]] poročal, da je na dveh mejnih prehodih med Rusijo in samooklicanima republikama, ki ju je smel opazovati, naštel okoli 30.000 ljudi v vojaški uniformi, ki so prečkali mejo iz Rusije.<ref>{{Navedi splet|title=Response to Chief Observer of the Observer Mission at the Russian Border Checkpoints Gukovo and Donetsk {{!}} Statement to the PC|url=https://osce.usmission.gov/response-chief-observer-observer-mission-russian-border-checkpoints-gukovo-donetsk-statement-pc/|website=U.S. Mission to the OSCE|date=2016-11-17|accessdate=2024-01-03|language=en-US|first=U. S. Mission|last=OSCE|archive-date=2023-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230924204344/https://osce.usmission.gov/response-chief-observer-observer-mission-russian-border-checkpoints-gukovo-donetsk-statement-pc/|url-status=dead}}</ref> Prav tako je zaznal vojaške konvoje, ki so iz Rusije na skrivaj prečkali mejo.<ref>{{Navedi splet|title=OSCE catches Russia bringing war to Donbas by night|url=https://khpg.org///en/1534013815|website=Human Rights in Ukraine|accessdate=2024-01-03}}</ref> Od začetka spopadov je bilo sklenjenih 29 premirij, vsa za nedoločen čas, vendar so bila prekinjena po začetku spopadov.<ref name="tass.com/world/1027270">{{navedi novice |date=23 October 2018 |title=Four DPR servicemen killed in shellings by Ukrainian troops in past week |agency=[[Information Telegraph Agency of Russia]] |url=http://tass.com/world/1027270 |access-date=28 October 2018}}</ref> Najuspešnejše premirje je bilo zadnje, sklenjeno 27. julija 2020. Od začetka premirja do 7. novembra 2020 so se ukrajinske žrtve zmanjšale za desetkrat (umrli so trije vojaki), od tega v prvem mesecu premirja nobeden.<ref name="3131969ukrinform">[https://www.ukrinform.net/rubric-defense/3131969-number-of-ukrainian-soldiers-killed-in-donbas-decrease-tenfold-over-103-days-of-ceasefire.html Number of Ukrainian soldiers killed in Donbas decreases tenfold over 103 days of ceasefire], [[Ukrinform]] (7 November 2020)</ref> === Eskalacija 2021-2022 in ruska invazija 2022 === Leta 2021 je Rusija na meji začela zbirati vojsko. Spopad v Donbasu se je zopet zaostril, ukrajinske žrtve so strmo narasle.<ref>{{Navedi novice|title=Ukraine conflict: Moscow could 'defend' Russia-backed rebels|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-56678665|date=2021-04-08|accessdate=2024-01-03|language=en-GB}}</ref> 1. februarja je ukrajinski predsednik [[Volodimir Zelenski]] podal izjavo, da bi članstvo Ukrajine v [[NATO|NATU]] preprečilo zaostrovanje razmer in zagotovilo mir v regiji.<ref>{{Navedi splet|title=Zelensky: Ukraine’s NATO membership is one of most important security issues in Europe|url=https://www.kyivpost.com/post/9332|website=Get the Latest Ukraine News Today - KyivPost|accessdate=2024-01-03|language=en|last=Interfax-Ukraine}}</ref> 2. aprila je imel Zelenski prvi telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom [[Joe Biden|Bidenom]] in 6. aprila je v telefonskem pogovoru s poveljnikom zveze NATO [[Jens Stoltenberg|Jensom Stoltenbergom]] zagovarjal pospešitev ukrajinske poti v NATO.<ref>{{Navedi splet|title=Ukraine pressures Nato to speed path to membership|url=https://www.ft.com/content/e7dc0f67-fd63-4c2b-bcc3-fdbe06c4672a|website=www.ft.com|accessdate=2024-01-03}}</ref> V prvih treh mesecih leta 2021 je umrlo 25 ukrajinskih vojakov, v primerjavi s 50 v celotnem letu 2020.<ref name="56678665Ukraineconflict">[https://www.bbc.com/news/world-europe-56678665 Ukraine conflict: Moscow could 'defend' Russia-backed rebels], [[BBC News]] (9 April 2021)</ref> Tekom 2021 in v začetku 2022 je Rusija večkrat zanikala, da ima kakršenkoli namen napasti Ukrajino.<ref>{{Navedi splet|title=Putin attacked Ukraine after insisting for months there was no plan to do so. Now he says there's no plan to take over. - CBS News|url=https://www.cbsnews.com/news/russia-ukraine-putin-invasion-after-denials-now-says-no-occupation-plan/|website=www.cbsnews.com|date=2022-02-24|accessdate=2023-12-30|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=U.S. Ramps Up Ukraine Warnings as Russia Denies Invasion Plans|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-02-17/russia-tells-u-s-no-ukraine-invasion-planned-tass-says|newspaper=Bloomberg.com|date=2022-02-17|accessdate=2023-12-30|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Russia denies looking for pretext to invade Ukraine|url=https://apnews.com/article/russia-officials-ukraine-invasion-f58cbbd7eca51cccf74ebd4be68484e8|website=AP News|date=2022-01-17|accessdate=2023-12-30|language=en}}</ref> Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Putina, je 13. februarja, 9 dni pred invazijo, izjavil »Zakaj bi Rusija napadla kogarkoli?« in »Naj vas spomnim, da Rusija v svoji zgodovini ni še nikoli napadla nikogar.«<ref>{{Navedi splet|title=Moscow Has No Plans for Aggression, Has Never Attacked Anyone In Its History, Kremlin Spokesman Says|url=https://sputnikglobe.com/20220220/moscow-has-no-plans-for-aggression-has-never-attacked-anyone-in-its-history-kremlin-spox-says-1093201581.html|website=sputnikglobe.com|accessdate=2024-01-02|language=en|date=2022-02-20|publisher=Sputnik International}}</ref> Nazadnje je Kremelj 21. februarja 2022 kot neodvisni državi priznal Ljudski republiki Lugansk in Doneck, nakar je napotil vojaške enote na njuno ozemlje in naslednjega dne sporočil, da oba »Minska sporazuma« nista več veljavna. Vojna v Donbasu je bila s sprožitvijo [[ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]] 24. februarja 2022 vključena v ta obsežnejši oboroženi spopad. == Žrtve == V vojni je umrlo okoli 14.400 ljudi: 6.500 proruskih in ruskih vojakov, 4.400 ukrajinskih vojakov ter 3.400 civilistov na obeh straneh fronte. Velika večina civilnih smrti se je zgodila v prvem letu bojev, v letih 2016-2021 je umrlo 365 civilistov, večina zaradi [[Neeksplodirana ubojna sredstva|neeksplodiranih ubojnih sredstvev]].<ref name="OHCHR"/><ref>{{Navedi splet|title=Книга пам'яті загиблих|url=https://memorybook.org.ua/index.htm|website=memorybook.org.ua|accessdate=2024-01-03|archive-date=2022-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20220311201026/https://memorybook.org.ua/index.htm|url-status=dead}}</ref> Do marca 2016 je 1,6 milijona Ukrajincev bilo razseljenih znotraj Ukrajine, 1 milijon pa jih je pobegnilo v tujino.<ref name="OHCHR232"/> Ruski predstavnik v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]] je številko 14.000 (ki vključuje vojaške izgube obeh strani in civiliste) navajal kot število ubitih ljudi v Donbasu s strani »neonacističnega kijevskega režima« ter to navedel kot glavni razlog za [[Ruska invazija na Ukrajino|invazijo na Ukrajino]].<ref>{{Navedi splet|title=Marking Two Years Since Russian Federation’s Full-Scale Invasion, Secretary-General Stresses Charter, International Law Guides to Peace in Ukraine {{!}} Meetings Coverage and Press Releases|url=https://press.un.org/en/2024/sc15601.doc.htm|website=press.un.org|accessdate=2024-02-25|archive-date=2024-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240224101051/https://press.un.org/en/2024/sc15601.doc.htm|url-status=dead}}</ref> Število mrtvih so ruske oblasti uporabljale tudi pri svojih [[Obtožbe o genocidu v Donbasu|obtožbah o genocidu v Donbasu]] brez razlikovanja med civilnimi in vojaškimi žrtvami.<ref>{{Navedi splet|url=https://tass.com/politics/1417543|website=tass.com|accessdate=2024-01-03|title=Since 2014 13,000-14,000 have been killed in Donbass — Putin|date=2022-03-05|publisher=TASS}}</ref> ==Opombe== {{seznam opomb}} ==Sklici== {{sklici|2}} {{mil-stub}} {{Kategorija v Zbirki|War in Donbas}} {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} {{Ruska invazija na Ukrajino (2022)}} [[Kategorija:Rusko-ukrajinska vojna]] [[Kategorija:Državljanske vojne]] [[Kategorija:2014 v politiki]] [[Kategorija:2015 v politiki]] [[Kategorija:2016 v politiki]] [[Kategorija:2017 v politiki]] [[Kategorija:2018 v politiki]] [[Kategorija:2019 v politiki]] [[Kategorija:2020 v politiki]] [[Kategorija:2021 v politiki]] [[Kategorija:2022 v politiki]] [[Kategorija:2023 v politiki]] [[Kategorija:Ruski imperializem]] [[Kategorija:Vojne Rusije]] [[Kategorija:Vojna v Donbasu]] 4y2jxp2h3ozzgqnbjfxi96idjrmvrqv Čongčing 0 501573 6752978 6752435 2026-09-20T06:32:46Z ~2026-50485-80 266040 Chungking ni pinjin! 6752978 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon<sup>上</sup>-chin<sup>去</sup>|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung<sup>2</sup>-ch{{asper}}ing<sup>4</sup>|sic=Cong<sup>2</sup>qin<sup>4</sup> ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot ''Chungking'', je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web | title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km<sup>2</sup>, pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m<sup>2</sup> uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m<sup>3</sup> – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] gw8pr1c5lja97sqf8ov588kugqa837m 6753059 6752978 2026-09-20T10:47:37Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6752978|6752978]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-50485-80|~2026-50485-80]] ([[User talk:~2026-50485-80|pogovor]]) 6753059 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje| name={{raise|0.2em|Čongčing}}| population_blank1_title=Pozidano območje| postal_code_type=Poštna številka |coordinates={{coord|29.5637|N|106.5504|E|type:adm1st_region:CN-50_source:Gaode|format=dms|display=it}} |coor_pinpoint=Občinska vlada Čongčinga |utc_offset=+8 |timezone=[[Čas na Kitajskem|CST]] |population_density_blank1_km2=auto |blank_name=GDP |elevation_m=244 |area_code=23 |population_density_metro_km2=auto |population_density_urban_km2=auto |population_urban=22.251.500{{NoteTag|Skupno mestno prebivalstvo v občini.}}<ref name="cqnews">{{navedi splet |url=http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |script-title=zh:2015年重庆常住人口3016.55万人 继续保持增长态势 |publisher=Chongqing News |language=zh-cn |date=28 January 2016 |access-date=13 February 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160129083111/http://cq.cqnews.net/html/2016-01/28/content_36292655.htm |archive-date=29 January 2016 |url-status=live }}</ref> |population_density_km2=auto |population_as_of=2020 |population_total=32.054.159 |postal_code='''4000''' 00 – '''4099''' 00 |population_footnotes=<ref>{{navedi splet|date=11 May 2021|title=Communiqué of the Seventh National Population Census (No. 3)|url=http://www.stats.gov.cn/english/PressRelease/202105/t20210510_1817188.html|url-status=live|access-date=11 May 2021|publisher=National Bureau of Statistics of China}}</ref>|population_blank1=8.750.000<ref name="ifeng">{{navedi novice |script-title=zh:重庆主城常住人口850万 户籍人口664.59万人 |url=http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |access-date=20 July 2019 |publisher=[[ifeng.com]] |language=zh-cn |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720062251/http://news.ifeng.com/a/20170223/50725226_0.shtml |archive-date=20 July 2019 |url-status=live }}</ref> |blank4_info={{lang|zh-CN|渝A}}, {{lang|zh-CN|渝D}} (Judžong, Džjangbej, Džjulongpo, Dadukou) <br/>{{lang|zh-CN|渝B}} (Nanan, Šapingba, Bejbej, Vanšeng, Šuangčjao, Jubej, Banan, Čangšov)<br />{{lang|zh-CN|渝C}} (Jongčuan, Hečuan, Džjangdžin, Čidžjang, Tongnan, Tongljang, Dadzu, Rongčang, Bišan)<br/>{{lang|zh-CN|渝F}} (Vandžov, Ljangping, Čengkov, Vušan, Vuši, Džongšjan, Kajdžov, Fengdžje, Junjang)<br/>{{lang|zh-CN|渝G}} (Fuling, Nančuan, Djandžjang, Fengdu, Vulong)<br/>{{lang|zh-CN|渝H}} (Čjandžjang, Šidžu, Šjušan, Jovjang, Pengšui) |blank2_info_sec2=''Ficus lacor''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Tree |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank2_name_sec2=Mestno drevo |blank1_info_sec2=''Japonska kamelija''<ref>{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |title=City Flower |website=En.cq.gov.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630163656/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1914.htm |archive-date=30 June 2012 |url-status=dead }}</ref> |blank1_name_sec2=Mestna roža |blank5_info_sec1=CQ / {{zh |c = 渝 |p = Yú |labels = no }} |blank5_name_sec1=Okrajšava|iso_code=ISO 3166-2:CN |blank4_name=Registracija vozila |blank_info=2019<ref name="data2018-2019">GDP-2019 is a preliminary data, and GDP-2018 is a revision based on the 2018 CASEN: {{cite press release | url=http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0102| title=Home - Regional - Quarterly by Province| publisher=China NBS| date=15 April 2020| access-date=15 April 2020}}</ref> |blank3_info=0,759<ref>{{navedi splet|url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/?interpolation=0&extrapolation=0&nearest_real=0|title=Sub-national HDI - Subnational HDI - Global Data Lab|website=globaldatalab.org|access-date=17 April 2020}}</ref> (13.) – <span style="color:#090;">visoko</span> |blank3_name=[[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2018) |blank2_info=¥75.828<br/>$11.666 |blank2_name=&nbsp;- Na prebivalca |blank1_info=¥2,36 bilijona<br/>$363 milijard |blank1_name=&nbsp;- Total |population_metro_footnotes= |elevation_max_point=Jintjao Ling |image_seal= |image_map={{maplink|frame=yes|plain=yes|type=shape|stroke-width=2|stroke-color=#000000|zoom=5|frame-lat=29.558|frame-long=107.50}} |established_title=Prvi priseljenci |subdivision_name=[[Ljudska republika Kitajska]] |subdivision_type=Država |seat=Okrožje Judžong |seat_type=Sedež občine |map_caption1=Lega občine Čongčing znotraj Ljudske republike Kitajske |parts=<br />25 okrožji, 13 okrajev<br />1259 naselj, mestnih okrožij, in podokrožji |elevation_max_m=2797 |parts_type=Razdeljeno na;-okraje;- mestna okrožja |image_caption=V smeri urinega kazalce od zgoraj: Obris okrožja Judžong, Železniški tranzit Čongčing Linija 2, ki poteka zraven [[Džjaling (reka)|reke Džjaling]], mostovi v gradnji v [[Fengdu]], [[Umetniški muzej Čongčing]] in [[jama Hongja]] ({{lang|zh|洪崖洞}}) |image_skyline=Chongqing montage 2019.png |total_type=Občina |settlement_type= Mesto |native_name_lang=zh-Hans|native_name={{lower|0.1em|重庆市}} |established_date=ok. 316 pr. n. št. |other_name=Čungking, Čungčing |image_map1=Chongqing in China (+all claims hatched).svg |leader_title3=Predsednik CPPCC-ja |area_footnotes=<ref name=mofcom>{{navedi splet |title = Doing Business in China – Survey |url = http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |publisher = Ministry of Commerce of the People's Republic of China |access-date=5 August 2013 |url-status = dead |archive-url = https://archive.today/20130805091244/http://english.mofcom.gov.cn/article/zt_business/lanmub/ |archive-date = 5 August 2013 |df = dmy }}</ref> |area_blank1_km2=5472,8 |area_blank1_title=Pozidano območje |area_water_km2= |area_land_km2= |area_total_km2=82.403 |leader_name3=Vang Džiong |leader_name2=Tang Ljangdži |government_type=Občina |leader_title2=Župan |leader_name1=Džang Šuan |leader_title1=Predsednik kongresa |leader_name=Čen Miner |leader_title=Sekretar KKP |governing_body= |website=[http://CQ.gov.cn CQ.gov.cn] {{in lang|zh}} <br />[http://en.cq.gov.cn/ English.CQ.gov.cn]}} {{Infobox Chinese|pic=Chongqing_(Chinese_characters).svg|psp=Chungking|l="Doubled Celebration"|h=Tshùng-khin|tl=Tiông-khìng|poj=Tiông-khèng|wuu=Zon<sup>上</sup>-chin<sup>去</sup>|y=Chùhnghing|ci={{IPAc-yue|c|ung|4|.|h|ing|3}}|j=Cung4hing3|mi={{IPAc-cmn|ch|ong|2|.|q|ing|4}}|bpmf=ㄔㄨㄥˊ&nbsp;&nbsp;&nbsp;ㄑㄧㄥˋ|piccap="Čongčing" v [[Poenostavljena kitajščina|poenostavljeni]] (na vrhu) in [[Tradicionalna kitajščina|tradicionalni]] (na dnu) kitajski pisavi|gr=Chorngchinq|w=Ch{{asper}}ung<sup>2</sup>-ch{{asper}}ing<sup>4</sup>|sic=Cong<sup>2</sup>qin<sup>4</sup> ([[Sečuanski pinjin]]) <br />{{IPA-all|tsʰoŋ˨˩ tɕʰin˨˩˦|}}|p={{Audio|Chongqing.ogg|Chóngqìng|help=no}}|t={{linktext|重慶}}|s={{linktext|重庆}}|order=st|picupright=0.5|showflag=psic}} '''Čongčing''' ([[pinjin]]: ''Chongqing''; <small>[[Sečuanska narečja|Sečuanska]] izgovorjava:</small> {{IPA-all|tsʰoŋ˨˩tɕʰin˨˩˦|}}, <small>izgovorjava v [[Standardna mandarinščina|standardni mandarinščini]]:</small> {{IPAc-cmn|AUD|Chongqing.ogg|ch|ong|2|.|q|ing|4}}), prej romanizirana kot '''Čungking''' (pinjin: ''Chungking''), je občina na jugozahodu Kitajske. Upravno je ena od štirih občin pod neposredno upravo centralne vlade Ljudske republike Kitajske (ostale tri so [[Peking]], [[Šanghaj]] in [[Tjandžin]]) in edina taka občina, ki je globoko v notranjosti Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|title=China's Direct-Controlled Municipalities|publisher=Geography.about.com|date=14 March 1997|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120723100724/http://geography.about.com/od/chinamaps/tp/china-municipalities.htm|archive-date=23 July 2012|url-status=live}}</ref> Ker vlada občine Čongčing neposredno upravlja mesto Čongčing in sosednje podeželske okraje ter druga mesta, ki niso povezana z mestom Čongčing, lahko občina Čongčing tehnično trdi, da je največje mesto na svetu, čeprav je to posledica klasifikacijske tehničnosti in ne zato, ker gre dejansko za največje urbano območje na svetu, naslov, ki pripada območju Večjega zaliva Guangdong-Hongkong-Makav. V času uprave [[Republika Kitajska (1912–1949)|Republike Kitajske]] (ROC) je bil Čongčing občina v provinci [[Sečuan]]. Kot eno od svetovnih protifašističnih poveljniških središč je med [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] (1937–1945) služil kot vojna prestolnica. Sedanja občina je bila ločena od province Sečuan 14. marca 1997, da bi pomagala pri razvoju osrednjega in zahodnega dela Kitajske.<ref>{{navedi splet|url=http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|script-title=zh:关于提请审议设立重庆直辖市的议案的说明_中国人大网|trans-title=Explanation on the proposal to consider the establishment of a municipality directly under the Central Government of China|website=www.npc.gov.cn|access-date=29 July 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20160517160042/http://www.npc.gov.cn/wxzl/gongbao/2000-12/07/content_5003717.htm|archive-date=17 May 2016|url-status=live}}</ref> Upravna občina Čongčing ima več kot 30 milijonov prebivalcev.<ref>{{navedi novice|url=https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|title=Which is the world's biggest city?|work=BBC News|date=29 January 2012|last1=Alexander|first1=Ruth|access-date=31 August 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180806003730/https://www.bbc.com/news/magazine-16761784|archive-date=6 August 2018|url-status=live}}</ref> Mesto Čongčing, ki obsega 9 mestnih in primestnih okrožij ima 8.750.000 prebivalcev (podatki za leto 2018).<ref>{{navedi splet|url=https://www.citypopulation.de/en/china/chongqing/admin/|title=China: Chóngqìng (Districts and Counties) - Population Statistics, Charts and Map}}</ref> Po popisu prebivalstva leta 2010 je Čongčing najbolj naseljena kitajska občina<ref>{{navedi splet|script-title=zh:最新中国城市人口数量排名（根据2010年第六次人口普查）|url=http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|website=www.elivecity.cn|year=2012|access-date=28 May 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20150303135707/http://www.elivecity.cn/html/yijuyanjiu/yijuyanjiu1/645.html|archive-date=3 March 2015|url-status=live}}</ref> in tudi največja občina na Kitajskem pod neposredno upravo, ki vsebuje 26 okrožij, osem okrajev in štiri avtonomne okraje. Uradno okrajšavo mesta, {{transl|zh|pinyin|Yú}} ({{linktext|渝|lang=zh}}), je državni svet Ljudske republike Kitajske potrdil 18. aprila 1997.<ref>{{navedi splet|url=http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|title=Chongqing's Official Abbreviation|publisher=English.cri.cn|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303231519/http://english.cri.cn/1702/2005-9-8/17@159525.htm|archive-date=3 March 2016|url-status=dead}}</ref> Ta okrajšava izhaja iz starega imena dela reke [[Džjaling (reka)|Džjaling]], ki teče skozi Čongčing in se izliva v reko [[Jangce]]. Čongčing ima pomembno zgodovino kot tudi kulturo. Kot eno izmed osrednjih kitajskih mest služi kot finančno središče [[Rdeča kotlina|Rdeče kotline]] in Jangceja v zgornjem toku. Je glavno proizvodno in transportno središče; poročilo časopisa ''Economist Intelligence Unit'' iz julija 2012 ga opisuje kot enega od 13 »nastajajočih megalopolisov na Kitajskem«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.liaa.gov.lv/files/liaa/attachments/eiu_accesschina_megalopolises_0.pdf|title=EIU Report|publisher=Eiu.com|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20151217084946/http://www.eiu.com/public/topical_report.aspx|archive-date=17 December 2015}}</ref> Čongčing je uvrščen med Beta [[Globalno mesto|globalna mesta]].<ref>{{navedi splet|title=GaWC - The World According to GaWC 2020|url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|access-date=2020-10-04|website=www.lboro.ac.uk|archive-date=2020-08-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html|url-status=dead}}</ref> Čongčing je tudi eno izmed 100 najboljših znanstvenih mest na svetu<ref name=":1">{{navedi splet| title=Nature Index 2020 Science Cities {{!}} Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2020-science-cities/tables/overall|access-date=2020-09-27|website=www.natureindex.com}}</ref> glede na število znanstvenih raziskav, kar zabeležuje Nature Index v skladu z Nature Index 2020 Science Cities in dom številnih pomembnih univerz, vključno z [[Univerza Čongčing|univerzo Čongčing]] in Jugozahodno univerzo.<ref>{{navedi splet|title=Nature Index 2018 Science Cities {{!}} Nature Index Supplements {{!}} Nature Index|url=https://www.natureindex.com/supplements/nature-index-2018-science-cities/global-city-map|access-date=2020-10-07|website=www.natureindex.com}}</ref> == Zgodovina == === Antika === Okrožje je bilo nekoč prestolnica kraljestva Vuzai. V [[obdobje vojskujočih se držav|obdobju vojskujočih se držav]] je predstavljalo vrata do zahodne meje države Ču, njegovo ozemlje pa je spadalo pod okrilje poveljstva Vu. V tridesetem letu vladavine kralja Džaošjanga iz države Čin (277 pr. n. št.) je Džang Ruo, guverner regije Šu (pod oblastjo Čina), napadel državo Ču in zavzel poveljstvo Vu. Bai Čiju je prav tako ukazal, naj obide ozemlje države Han, izvede presenetljiv napad na prestolnico države Ču, Jing (današnji Džjangling), ter požge Jiling (današnji [[Jičang]]). Potem ko je državi Ču preprečil, da bi priskočila na pomoč poveljstvu Vu, je to poveljstvo in območje južno od reke Jangce zavzel ter ustanovil poveljstvo Čjandžong. Poveljstvo Vu je bilo pod pristojnostjo tega okrožja (z upravnim središčem v današnjem mestu Dachang) in je pripadalo državi Čin. Kasneje je prešlo pod pristojnost okrožja Nan. Od takrat naprej se je okrožje imenovalo Vušan.<ref>{{cite web | title=寻根“巫山”之名：一段跨越三千年的沿隔史|url=https://dfz.cq.gov.cn/zqlswh/rwby_417819/202602/t20260209_15397922.html|website=Chongqing Local Gazette Office|publisher=Chongqing Local Gazette Office|date=2026-02-09|access-date=2026-03-01|language=zh}}</ref> Zgodovina lokacije mesta Čongčing je povezana z državo Ba. General države Čin, Džang Ji, ga je poimenoval Džjangdžov ({{lang|zh-hant|江州}}).<ref>[[s:zh:華陽國志/卷一]]</ref><ref name="chongqing_3gorges">{{cite book |title=Chongqing & The Three Gorges |author1=Kim Hunter Gordon |author2=Jesse Watson |year=2011 |url=https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |pages=38–40 |publisher=Kim Hunter Gordon |isbn=978-7-5022-5215-1 |access-date=26 August 2022 |archive-date=19 April 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230419201440/https://books.google.com/books?id=vSNOR3qt6DwC |url-status=live }}</ref> === Cesarsko obdobje === Džjangdžov je nato ostal pod vladavino [[Čin Ši Huang]]a med [[dinastija Čin|dinastijo Čin]], naslednico države Čin, in pod vladavino cesarjev dinastije Han. Džjangdžov se je nato med severnimi in južnimi dinastijami preimenoval v prefekturo Čhu ({{lang|zh-hant|楚州}}), nato leta 581 n. št. (dinastija Sui) v prefekturo Ju ({{lang|zh-hant|渝州}}) in kasneje leta 1102 med severnim Songom v prefekturo Gong ({{lang|zh-hant|恭州}}).<ref name="AboutChongqing06122007">{{navedi splet |url=http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |title=Chongqing's History with the State of Ba |publisher=Chongqing Municipal Government |date=6 December 2007 |access-date=2 July 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120630171340/http://en.cq.gov.cn/AboutChongqing/1920.htm |archive-date=30 June 2012 }}</ref> Ime Ju pa se je ohranilo do danes kot okrajšava za Čongčing, pa tudi za zgodovinsko središče mesta, kjer je nekoč stalo staro mestno jedro; ime je Judžong ({{lang|zh-hant|渝中}}, Osrednji Yu). Sedanjo ime je dobilo leta 1189, potem ko je princ Džao Dun iz dinastije Južni Song opisal svoje kronanje za kralja in nato za cesarja Guangzonga kot »dvojno praznovanje« ({{lang-zh |s=双重喜庆 |t=雙重喜慶 |p=shuāngchóng xǐqìng }} ali skrajšano chóngqìng). Ob ustoličenju je bila prefektura Ju zato preimenovana v Čongčing Fu. Leta 1362 (med [[dinastija Juan|dinastijo Juan]]) je Ming Judžen, vodja kmečkih upornikov, za kratek čas v Čongčingu ustanovil kraljestvo Dašja ({{lang|zh-hant|大夏}}).<ref>{{navedi splet |url = http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html |title = Ming Yuzhen Information |website = Neohumanism.com |access-date = 2 July 2012 |archive-url = https://web.archive.org/web/20160207054017/http://neohumanism.org/m/mi/ming_yuzhen.html | archive-date = 7 February 2016 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref> Leta 1621 (med [[dinastija Ming|dinastijo Ming]]) je Še Čongming ({{lang|zh-hant|奢崇明}}) ustanovil še eno kratkotrajno kraljestvo Daliang ({{lang|zh-hant|大梁}}) s prestolnico Čongčing.<ref>{{navedi knjigo |url = https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |title = Political Frontiers, Ethnic Boundaries, and Human Geographies in Chinese History |author1 = Nicola di Cosmo |author2 = Don J. Wyatt |date = 3 July 2003 |publisher = Taylor & Francis |access-date = 2 July 2012 |isbn = 9780203987957 |archive-date = 16 April 2023 |archive-url = https://web.archive.org/web/20230416035707/https://books.google.com/books?id=xXLg4cTZcDkC |url-status = live }}</ref> Leta 1644, po padcu dinastije Ming pod uporniško vojsko, je Čongčing skupaj s preostalim delom Sečuana zajel Džang Šjandžong, ki naj bi pobil veliko število ljudi v Sečuanu in izpraznil provinco, deloma zato, ker so mnogi ljudje pobegnili na varno drugam. Mandžurci so kasneje osvojili provinco, med [[dinastija Čin|dinastijo Čing]] pa se je priseljevanje v Čongčing in Sečuan odvijalo s podporo cesarja Čing.<ref>{{navedi splet |url = http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |title=The last Qing (Manchu) Dynasty 1644 - 1912 of China |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url = https://web.archive.org/web/20161107092333/http://www.chinasage.info/dynastyqing.htm |archive-date=7 November 2016 }}</ref> Leta 1890 je bil v Čongčingu odprt britanski generalni konzulat. Naslednje leto je mesto postalo prvo notranje trgovsko pristanišče, odprto za tujce, s pogojem, da tuje ladje ne smejo prosto trgovati tam, dokler kitajskim parnikom ne uspe preplaviti reke Jangce. To omejitev je leta 1895 odpravila Šimonosekijska pogodba, ki je mesto razglasila za odprto pod enakimi pogoji kot druga pristanišča, čeprav je šele leta 1907 parnik opravil pot brez pomoči ročnih vlačilcev.<ref>{{EB1911|inline=y|wstitle=Ch'ungk'ing|volume=6|page=324}}</ref> Med letoma 1896 in 1904 so bili v Čongčingu odprti ameriški, nemški, francoski in japonski konzulati.<ref>{{navedi splet |url = http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |title=French Consulate Page |publisher=Cq.xinhuanet.com |date=30 December 2004 |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823091031/http://www.cq.xinhuanet.com/subject/2005/2005-08/12/content_4868903.htm |archive-date=23 August 2013 }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |title = Japanese Consulate Page |website = Chongqing.cn.emb-japan.go.jp |access-date = 10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20120709162530/http://www.chongqing.cn.emb-japan.go.jp/index_c.htm |archive-date = 9 July 2012 |url-status = live |df = dmy-all }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |title=US Consulate Page |website=Us-passport-service-guide.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120723134336/http://www.us-passport-service-guide.com/us-consulate-in-china.html |archive-date=23 July 2012 |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |url = http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |title=German Consulate Page |website = 2011.cqlib.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url = https://web.archive.org/web/20130823053235/http://2011.cqlib.cn/article_detail.asp?cid=13&rid=1&did=622 |archive-date=23 August 2013 }}</ref> === Začasna vojna prestolnica Republike Kitajske === [[File:China from the Eyes of the Flying Tigers 1944-1945 57.jpg|thumb|left|Ulični prizor v Čongčingu, ok. 1944]] Med in po [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugi kitajsko-japonski vojni]], od novembra 1937 do maja 1946, je bila začasna prestolnica generalissima [[Čjang Kajšek|Čjang Kajška]]. Potem ko sta general in preostala vojska po umiku leta 1938 iz prejšnje prestolnice Vuhan nekaj časa živela tam, je bila 6. septembra 1940 uradno razglašena za drugo prestolnico ({{lang-zh|c=陪都|p=péidū|w=p'ei2-tu1|labels=no}}).<ref name="Revisiting Chongqing: China's Secon">{{cite journal |last1=Danielson |first1=Eric N. |title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital |journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hong Kong Branch |date=2005 |volume=45 |page=175 |jstor=23889883 }}</ref> Potem ko so Velika Britanija, Združene države in druge zaveznice decembra 1941 vstopile v vojno v Aziji, je bil v mestu nameščen eden od namestnikov poveljnikov zavezniških operacij v jugovzhodni Aziji (poveljstvo za jugovzhodno Azijo SEAC), Joseph Stilwell. Mesto je obiskal tudi lord Louis Mountbatten, vrhovni poveljnik SEAC, ki je imel sam sedež na Šrilanki. Čjang Kajšek je kot vrhovni poveljnik na Kitajskem tesno sodeloval s Stilwellom. Med letoma 1938 in 1943 je mesto trpelo zaradi nenehnih množičnih bombardiranj japonske cesarske mornarice in letalskih sil vojske; bitke so v celoti vodile eskadrilje kitajskih zračnih sil in protiletalske topniške enote. Zaklonišča pred zračnim napadom, ki so izkoristila gorati teren, so rešila številna življenja. Čongčing je bil zaradi neuklonljivega duha svojih prebivalcev ter njihovih prispevkov in žrtev med vojno razglašen za 'mesto junakov'. V letih neuspehov v vojni so bile številne tovarne in univerze preseljene iz vzhodne Kitajske in na koncu v Čongčing, kar je to mesto iz notranjega pristanišča spremenilo v močno industrializirano mesto. === Kitajska državljanska vojna === Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je Čongčing med kitajsko državljansko vojno postal eno zadnjih zatočišč nacionalistične vlade [[Kuomintang]]a na celinski Kitajski. Po kampanji za prečkanje reke Jangce so komunisti 23. aprila osvobodili prestolnico Kuomintanga, [[Nanking]]. Kuomintang se je najprej umaknil v [[Guangdžov]], nato pa v Čongčing. Čongčing je bil glavno mesto Kuomintanga do konca novembra 1949, ko se je nacionalistična vlada Kuomintanga po zraku umaknila iz mesta.<ref>{{navedi splet |url=http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |title=WWII Era History of Chongqing |publisher=.needham.k12.ma.us |date=23 October 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130606163106/http://www2.needham.k12.ma.us/nhs/cur/wwii/06/p1/mjm/WWII-Chang.html |archive-date=6 June 2013 }}</ref> === Status občine === 14. marca 1997 se je Osmi nacionalni ljudski kongres odločil združiti podprovincialno mesto s sosednjimi prefekturami Fuling, Vanšjan in Čjandžjang, ki jih je v imenu province upravljal od septembra 1996, in mu podeliti neodvisnost od Sečuana. Nastala enotna entiteta je postala občina Čongčing, s 30.020.000 prebivalci v triinštiridesetih nekdanjih okrožjih brez vmesnih političnih ravni. Občina je postala vodilna sila kitajskih prizadevanj za razvoj svojih zahodnih regij in za usklajevanje preselitve prebivalcev z območij rezervoarjev projekta jezu Tri soteske. Njegova prva uradna slovesnost je bila 18. junija 1997. 8. februarja 2010 je Čongčing postal eno od devetih nacionalnih osrednjih mest, skupaj s [[Peking]]om, [[Tjandžin]]om, [[Šanghaj]]em, [[Guangdžov]]om, [[Čengdu]]jem, [[Vuhan]]om, [[Šjan]]om in [[Džengdžov]]om. Po besedah ​​Džou Ličuna, svetovalca pri Nacionalni komisiji za razvoj in reforme Kitajske, bi status Čongčinga kot nacionalnega osrednjega mesta spodbudil razvoj zahodne Kitajske. Čongčing, ki je v osrednje-zahodni Kitajski, bi dopolnjeval druga nacionalna osrednja mesta, ki se vsa nahajajo vzdolž vzhodne obale Kitajske.<ref>{{navedi splet |url=http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |title=Chongqing becomes 5th National Central city |publisher=People's Daily |date=10 February 2010 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130518015855/http://english.peopledaily.com.cn/90001/90776/90882/6892862.html |archive-date=18 May 2013 |url-status=live }}</ref> Istega leta, 18. junija, je bilo v Čongčingu ustanovljeno novo območje Liangdžjang, ki je bilo v času njegove ustanovitve tretje novo območje na državni ravni.<ref>{{navedi splet |url=http://gochina.scmp.com/chongqing/business/room-expansion |title=Establishment of the Liangjiang New Area |publisher=Gochina.scmp.com |date=25 November 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225054358/http://www.scmp.com/news/china }}</ref> <gallery> File:A Sunset View of Chongqing Central Business District.jpg|Pogled na središče mesta Džjefangbei in [[Hongja (jama)|jamo Hongja]] ob sončnem zahodu, posnet leta 2017 File:Txu-oclc-10552568-nh48-12.jpg|Zemljevid, ki vključuje Čongčing (označen kot 重慶 CH'UNG-CH'ING (CHUNGKING)) (AMS, 1954) File:Chongqing Map.png|Topografija Čongčinga File:Baidicheng view Fengjie - Mapillary (ZsSRPZW9wVqEzptb5peJrY).jpg|Soteska Čutang na reki Jangce File:Chongqing in fog 20140822.jpg|Spomladi in jeseni je središče mesta Čongčing pogosto zavito v meglo </gallery> == Geografija == === Fizična geografija in topografija === Čongčing je v subtropih, na prehodnem območju med [[Sečuanska kotlina|Sečuansko kotlino]] in ravnino na srednjem in spodnjem toku reke [[Jangce]]. Njegovo podnebje zaznamujejo pogosti [[monsun]]ski pogoji, pogosto dežuje ponoči pozno spomladi in zgodaj poleti. Mestni »nočni dež v gorovju Ba« se pojavlja v pesmih skozi celotno kitajsko zgodovino, vključno z ''Napisano v deževni noči - pismo severu'' Li Šangjina.<ref>{{navedi splet|url=http://bystander.homestead.com/bashan.html |title=Tang poetry: Night rain in the mountain in Bashan |access-date=19 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160816081726/http://bystander.homestead.com/bashan.html |archive-date=16 August 2016}} Bashan Poems</ref> Ozemlje je od vzhoda proti zahodu dolgo 470 km, od severa proti jugu pa najširše 450 km. Na vzhodu meji na provinci [[Hubej]] in [[Hunan]], na severu na [[Sečuan]] in [[Šaanši]] ter na jugu na [[Guidžov]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |title=Chongqing 2005 - The Year in Review|access-date=6 August 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20161024230840/http://www.china.org.cn/english/features/ProvinceView/163947.htm |archive-date=24 October 2016}} Chongqing's bordering provinces</ref> Čongking pokriva veliko območje, prepredeno z rekami in gorami. Na severu leži gorovje Daba, na vzhodu soteska Vu, na jugovzhodu gorovje Vuling in na jugu gorovje Dalou. Območje se spušča od severa proti jugu proti dolini Jangce in ima velik masiv gora in hribov s strmimi pobočji na različnih višinah. Na tem območju je pogosta [[Kras|kraška pokrajina]], kamniti gozdovi, številne skupine vrhov, apnenčaste jame in doline pa so na voljo na številnih mestih. Prepad Longšuišja ({{lang-zh|龙水峡地缝}}) s svojimi tremi naravnimi mostovi je regijo spremenil v priljubljeno turistično atrakcijo. Reka Jangce teče skozi celotno območje od zahoda proti vzhodu, v dolžini 665 km, na treh mestih prereže gorovje Vu in tvori znane [[Tri soteske]]: soteske Čutang, Vušja in Šiling.<ref>{{navedi splet |url=http://www.ctg.com.cn/en/ |title=The Three Gorges Corp |publisher=Ctg.com.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213211201/http://www.ctg.com.cn/en/ |archive-date=13 December 2013 |url-status=live}}</ref> Reka Džjaling, ki prihaja s severozahoda in teče skozi ''Male tri soteske Džjaling'' Libi, Ventang in Guanjin, se izliva v Jangce v Čongkingu.<ref>{{navedi splet |title=Yangtze River |work=CNTO China Like Never Before |url=http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |publisher=Chinese National Tourism Office, US Chinese Embassy |access-date=31 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150402114532/http://www.cnto.org/journeys/yangtze-river/ |archive-date=2 April 2015 |url-status=live}}</ref> {{Poem quote| title = Li Baijeva pesem iz Čongkinga Baidi Cheng|quote = Ob zori zapuščam Belega cesarja, okronanega z oblaki, V enem dnevu sem preplul tisoč lijev skozi kanjone. Z opičjim slovesom so rečni bregovi glasni, Moj čoln je zapustil deset tisoč gora daleč stran.}} Osrednje mestno območje Čongkinga, imenovano pravi Čongking, je zgrajeno na gorah in delno obdano z rekama Jangce in Jialing. S svojo posebno topografijo topografija Čongkinga vključuje gore, reke, gozdove, izvire, slapove, soteske in jame. Pesnika iz dinastije Tang, Li Baija, je navdihnila naravna pokrajina in napisal ta epigram.[54] Gorovju Zhongliang (中梁山) in Tongluo (铜锣山) približno tvorita vzhodno in zahodno mejo urbanega območja Čongčinga. Zunaj osrednjega Čongčinga se nahaja več visokih gora, vključno z 1709,4 m visoko goro Wugong Ling v Jiangjinu.[potreben citat] === Podnebje === Čongčing ima monsunsko vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cwa), ki meji na vlažno subtropsko podnebje (Köppen Cfa), in večino leta ima zelo visoko relativno vlažnost, z vsemi meseci nad 75 %. Znan je kot ena od "treh peči" reke Jangce, skupaj z Wuhanom in Nanjingom, njegova poletja so dolga in med najbolj vročimi in vlažnimi na Kitajskem, z najvišjimi temperaturami 34 °C (93 °F) v juliju in avgustu v urbanem območju.[55] Zime so kratke in nekoliko mile, vendar vlažne in oblačne. Zaradi lege mesta v Sečuanski kotlini ima eno najnižjih letnih sončnih ur v državi, le 983 ur, kar je manj kot v večjem delu severne Evrope; mesečni odstotek možnega sončnega obsevanja v samem mestu se giblje od zgolj 5 % v januarju do 43 % v avgustu. Ekstremne temperature od leta 1951 so se gibale od -1,8 °C (29 °F) 11. januarja 1955 (neuradni rekord -2,5 °C (27 °F) je bil postavljen 8. februarja 1943) do 43,7 °C (111 °F) 18. in 19. avgusta 2022[56] (neuradni rekord 44,0 °C (111 °F) je bil postavljen 8. in 9. avgusta 1933).[57] Čongking, z več kot 100 dnevi megle na leto,[58] je znan kot "mesto megle" (kitajščino: 雾都); to je zato, ker ga spomladi in jeseni 68 dni na leto ovije debela plast megle.[59][60] Med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) je to posebno vreme verjetno igralo vlogo pri zaščiti mesta pred napadom japonske cesarske vojske. <gallery class="center" widths="200px" heights="200px"> File:Jiangbeizui CBD.jpg|Poslovalno središče Jiangbeizui od zgoraj, posneto leta 2018 File:Chaotianmen Bridge, Nan'an District of Chongqing.jpg|Most Chaotianmen povezuje okrožje Jiangbei z okrožjem Nan'an v Chongqingu, posneto leta 2018 File:Jiefangbei.jpg|Jiefangbei ({{lang-zh|c=解放碑|l=People's Liberation Monument|labels=no}}) je spomenik zmage v drugi svetovni vojni File:Raffles City Chongqing 2019-9.jpg|Raffles City Chongqing, ki leži na sotočju reke Jangce in Džjaling </gallery> == Upravna delitev == Čongking je največja od štirih neposredno nadzorovanih občin Ljudske republike Kitajske. Občina je razdeljena na 38 pododdelkov (3 so bile ukinjene leta 1997, okrožji Vanšheng in Šuangčjao pa oktobra 2011), ki jih sestavlja 26 okrožij, 8 okrajev in 4 avtonomna okrožja. Meje občine Čongking segajo veliko dlje v zaledje mesta kot meje drugih treh občin na ravni province (Peking, Šanghaj in Tjandžin), velik del njenega upravnega območja, ki se razteza na več kot 80.000 km<sup>2</sup>, pa je podeželskega. Konec leta 2018 je skupno prebivalstvo znašalo 31,02 milijona. Leta 2022 je bil Čongking največje kitajsko mesto po številu mestnega prebivalstva, saj je imel 22,80 milijona prebivalcev. Glavno mestno območje mesta Čongčing ({{lang|zh-hans|重庆主城区}}) se razteza na približno 5473 km² in vključuje devet okrožij. == Demografija == === Prebivalstvo === [[File:Jiefangbei (People's Liberation Monument).jpg|thumb|left|Džjefangbej (Spomenik ljudske osvoboditve), znamenitost in središče Čongčinga]] Po popisu prebivalstva iz leta 2020 ima Čongčing 32.054.159 prebivalcev, kar predstavlja približno 2,27 % celotnega prebivalstva države.[87] Zaradi tega je to najbolj naseljeno mesto na svetu.<ref>{{navedi splet |last=Banerjee |first=Bhabna |date=15 August 2023 |title=Ranked: The World's Largest Cities By Population |url=https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20240610213554/https://www.visualcapitalist.com/ranked-the-worlds-largest-cities-by-population/ |archive-date=10 June 2024 |website=Visual Capitalist}}</ref> OECD je leta 2010 ocenila, da ima metropolitansko območje, ki obsega osrednje mestno območje, 17 milijonov prebivalcev. Popis navaja tudi 50,55 % moških in 49,55 % žensk. Kar zadeva starostno porazdelitev, je bilo od celotnega prebivalstva 15,91 % starih od 0 do 14 let, 62,22 % starih od 15 do 64 let in 21,87 % starih 65 let in več. Od prebivalstva z najvišjo doseženo stopnjo izobrazbe je bilo 15,41 % visokošolskih, 15,96 % srednješolskih, 30,58 % osnovnošolskih in 29,89 % osnovnošolskih. Leta 2021 je bilo 70,4 % prebivalcev Čongčinga ocenjenih kot mestnih in 29,6 % podeželskih.<ref name="data2022">{{navedi splet|url=https://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|title=National Data|publisher=National Bureau of Statistics of China|date=1 March 2022|access-date=23 March 2022|archive-date=9 January 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200109073448/http://data.stats.gov.cn/english/easyquery.htm?cn=E0103|url-status=live}}</ref> === Religija === Prevladujoče religije v Čongčingu so kitajske ljudske religije, taoistične tradicije in kitajski [[budizem]]. Glede na ankete, opravljene v letih 2007 in 2009, 26,63 % prebivalstva prakticira kitajsko vero prednikov, medtem ko se 1,05 % prebivalstva identificira kot kristjani. Poročila niso navedla podatkov o drugih vrstah religije; 72,32 % prebivalstva je lahko nereligioznih ali vključenih v čaščenje naravnih božanstev, budizma, [[konfucianstvo]], [[taoizem]] ali ljudske verske sekte. Leta 2010 je bilo v Čongčingu 9056 muslimanov.<ref>{{navedi splet|title=Muslim in China|url=https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|access-date=2021-08-04|publisher=Top China Travel|archive-date=3 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211103193156/https://www.topchinatravel.com/china-muslim/muslim-in-china.htm|url-status=live}}</ref> {{multiple image | align = center | direction = horizontal | image1 = Large statue on hilltop at Fengdu Ghost City.JPG | width1 = 150 | caption1 = [[Žadati cesar]] v mestu duhov [[Fengdu]] | image2 = 重慶華巖寺接引殿牌坊.JPG | width2 = 200 | caption2 = Budistični tempelj v Džjulongpu }} == Gospodarstvo == Čongking je bil med kampanjo Tretje fronte pomemben prejemnik kitajskih naložb v industrijske zmogljivosti.<ref>{{navedi knjigo |last=Lan |first=Xiaohuan |title=How China Works: An Introduction to China's State-led Economic Development |publisher=Palgrave Macmillan |year=2024 |isbn=978-981-97-0079-0 |translator-last=Topp |translator-first=Gary |doi=10.1007/978-981-97-0080-6}}</ref>{{Rp|page=298}} Vladni pritiski so bili obsežni, da bi se Čongking preoblikoval v gospodarsko, trgovinsko in finančno središče regije ter da bi se občina uporabila kot platforma za odpiranje zahodne notranjosti države za nadaljnji razvoj. Čongking se sooča s hitro urbanizacijo. Statistični podatki na primer kažejo, da so nove gradnje dnevno dodale približno 137.000 m<sup>2</sup> uporabne površine, da bi zadovoljile povpraševanje po stanovanjskih, poslovnih in tovarniških prostorih. Tako je bil Čongking 14. marca 1997 ločen od province Sečuan in postal samostojna občina, da bi pospešili svoj razvoj in posledično razvoj relativno revnejših zahodnih območij Kitajske. Do 2000-ih let je mesto postalo pomembno industrijsko območje v zahodni Kitajski. Nominalni BDP mesta Čongking je leta 2022 znašal 433 milijard ameriških dolarjev (2,91 bilijona kitajskih jenov), kar je približno 2,41 % BDP države, in se je uvrstil na 16. mesto med upravnimi enotami na ravni province; primarna, sekundarna in terciarna industrija občine so bile vredne 201,21 milijarde kitajskih jenov (29,92 milijarde ameriških dolarjev), 1,169 bilijona kitajskih jenov (173,86 milijarde ameriških dolarjev) oziroma 1,542 bilijona kitajskih jenov (229,3 milijarde ameriških dolarjev). Njegov nominalni BDP na prebivalca je znašal 13.479 ameriških dolarjev (90.663 kitajskih jenov) in se je uvrstil na 10. mesto v državi. Časopis ''Economist Intelligence Unit'' je v novembrski beli knjigi ''Access China'' iz leta 2010 Čongking opredelil kot člana CHAMPS (Čongking, Hefei, Anšan, Maanšan, Pingdingšan in Šenjang), gospodarskega profila 20 najboljših mest v vzponu na Kitajskem.<ref>{{navedi splet |date=9 November 2010 |title=The Rise of The 'Champs' – New Report Maps Business Opportunity in China's Fastest Growing Cities |url=http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120406135228/http://www.sourcewire.com/releases/rel_display.php?relid=60590 |archive-date=6 April 2012 |access-date=14 March 2011 |publisher=Sourcewire.com}}</ref> Tradicionalno sta bila Čongking in Sečuan zaradi svoje geografske nedostopnosti pomembni vojaški bazi za raziskave in razvoj orožja.<ref>{{navedi splet |url=http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |title=Chongqing Municipality(重慶市) |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307133351/http://www.accci.com.au/keycity/chongqing.htm |archive-date=7 March 2016 |work=The Australia-China Chamber of Commerce and Industry of New South Wales |access-date=31 January 2009 }}</ref> Čeprav je industrija Čongkinga raznolika, je njen izvozni sektor za razliko od vzhodne Kitajske zaradi relativno neugodne lege v notranjosti majhen. Namesto tega so pogoste tovarne, ki proizvajajo lokalno usmerjeno potrošniško blago, kot so predelana hrana, avtomobili, kemikalije, tekstil, stroji, športna oprema in elektronika. Čongking je tretje največje središče za proizvodnjo motornih vozil na Kitajskem in največje središče za motorna kolesa. Leta 2007 je imel letno proizvodno zmogljivost 1 milijon avtomobilov in 8,6 milijona motornih koles. Med vodilnimi proizvajalci avtomobilov in motornih koles je četrti največji kitajski proizvajalec avtomobilov; Changan Automotive Corp in Lifan Hongda Enterprise, pa tudi Ford Motor Company, ameriški avtomobilski velikan pa ima v Čongkingu tri tovarne. Občina je tudi ena od devetih največjih kitajskih proizvajalcev železa in jekla ter ena od treh glavnih proizvajalcev aluminija. Med pomembnimi proizvajalci sta Chongqing Iron and Steel Company (重庆钢铁股份有限公司) in Southwest Aluminum (西南鋁業), ki je največja azijska tovarna aluminija.<ref>{{navedi novice | url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |work=BBC News |title=China's west seeks to impress investors |date=4 May 2005 |access-date=28 April 2010 |first=Nick |last=MacKie |archive-url=https://web.archive.org/web/20060613203549/http://news.bbc.co.uk/2/hi/business/4512015.stm |archive-date=13 June 2006 }}</ref> Kmetijstvo ostaja pomembno. Glavna pridelka območja sta riž in sadje, zlasti pomaranče. Naravni viri so bogati tudi z velikimi nahajališči [[premog]]a, [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] in več kot 40 vrstami mineralov, kot sta [[stroncij]] in [[mangan]]. Zaloge premoga znašajo približno 4.800.000.000 metričnih ton. Čuandong je največje kitajsko plinsko polje v notranjosti z nahajališči približno 270 milijard m<sup>3</sup> – več kot 1/5 vseh kitajskih nahajališč. Ima največje kitajske rezerve stroncija (Kitajska ima drugo največje nahajališče stroncija na svetu). Mangan se koplje na območju Xiushan. Čeprav je bil rudarski sektor označen kot močno onesnažujoč in nevaren.{{NoteTag|Raziskava kitajske državne uprave za varstvo okolja (SEPA) iz leta 2005 je pokazala, da je 13 podjetij v manganskem trikotniku kršilo cilje glede izpustov šestvalentnega kroma in amoniaka-dušika – v najslabšem primeru za faktor 180. Sanacija, ki jo je odredila SEPA, je povzročila zaprtje podjetij in stroške v višini 280 milijonov juanov.}} V Čongkingu naj bi bila postavljena tudi rafinerija z zmogljivostjo 10 milijonov ton, ki jo bo upravljala CNPC (matična družba PetroChina) za predelavo uvožene surove nafte iz kitajsko-mjanmarskih naftovodov. Čeprav sam cevovod še ni dokončan, bo sčasoma potekal od Sittweja (na zahodni obali [[Mjanmar]]a) skozi [[Kunming]] v [[Junan]]u, preden bo dosegel Čongking,<ref>{{navedi splet |url=http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |title=China-Myanmar pipeline projects on track |website=Atimes.com |date=24 April 2007 |access-date=14 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081207125648/http://www.atimes.com/atimes/China_Business/ID24Cb01.html |archive-date=7 December 2008 |url-status=unfit }}</ref> in bo Kitajski zagotavljal goriva iz Mjanmara, Bližnjega vzhoda in Afrike. V zadnjem času se je pojavila prizadevanja za premik v vrednostno verigo navzgor s preusmeritvijo k visokotehnološkim in na znanju temelječim industrijam, kar je privedlo do novih razvojnih con, kot je nova severna cona Čongking (CNNZ). Lokalna vlada Čongkinga upa, da bo s spodbujanjem ugodnih gospodarskih politik za sektorja elektronike in informacijske tehnologije lahko ustvarila 400 milijard RMB vredno visokotehnološko proizvodno središče, ki bo preseglo avtomobilsko industrijo in predstavljalo 25 % njenega izvoza. Mesto je veliko investiralo tudi v infrastrukturo, da bi pritegnilo naložbe. Omrežje cest in železnic, ki povezujejo Čongking s preostalo Kitajsko, je bilo razširjeno in posodobljeno, kar je zmanjšalo logistične stroške. Poleg tega bližnji [[jez Treh sotesk]], ki je največji na svetu, oskrbuje Čongking z energijo in omogoča oceanskim ladjam, da dosežejo pristanišče na reki Jangce.<ref>{{navedi novice |url=http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges |title=China's Three Gorges Dam |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503201210/http://www.cnn.com/SPECIALS/1999/china.50/asian.superpower/three.gorges/ |archive-date=3 May 2016 |work=CNN |access-date=31 January 2009 }}</ref> Te izboljšave infrastrukture so privedle do prihoda številnih neposrednih tujih vlagateljev (FDI) v panoge, od avtomobilske do finančne in maloprodajne; kot so Ford, Mazda, HSBC, Standard Chartered Bank, Citibank, Deutsche Bank, ANZ Bank, Scotiabank, Wal-Mart, Metro AG in Carrefour, med drugimi multinacionalnimi korporacijami. === Turizem === [[File:Chongqing Grand Theatre 01.jpg|thumb|Veliko gledališče Čongking]] [[File:ChongqingMartyrsCemetery.jpg|thumb|left|Pokopališče mučencev]] [[File:Chongqing_Art_Museum_Night.jpg|thumb|left|Umetnostni muzej Čongking]] Mesto je bilo skoraj deset let (1937 do 1945) začasna prestolnica Kitajske in je bilo znano tudi kot eno od treh poveljstev zaveznikov med drugo svetovno vojno, pa tudi kot strateško središče mnogih drugih vojn v zgodovini Kitajske. Čongking ima veliko zgodovinskih stavb ali znamenitosti iz vojnega časa, od katerih so nekatere bile kasneje uničene. Med temi znamenitostmi je tudi ''Spomenik ljudske osvoboditve'', ki stoji v središču mesta. Nekoč je bil najvišja stavba na tem območju, zdaj pa ga obdajajo številni nakupovalni centri. Prvotno imenovan ''Spomenik zmagi nad vojskami osi'', je edina stavba na Kitajskem s tem namenom.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |title=People's Liberation Monument |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051628/http://chongqingwomen.com/peoples-liberation-monument.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> Danes spomenik služi kot simbol mesta. Muzej generala Josepha W. Stilwella, posvečen generalu ''Vinegar Joeju'' Stilwellu, generalu iz druge svetovne vojne.<ref>{{navedi splet |url=http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |title=General Joseph Stilwell Museum |publisher=Travelchinaguide.com |date=17 May 1944 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120415152451/http://www.travelchinaguide.com/attraction/chongqing/stilwell.htm |archive-date=15 April 2012 |url-status=live }}</ref> Pokopališče letalskih sil na območju Nanšan v spomin na pripadnike letalskih sil, ubite med drugo kitajsko-japonsko vojno (1937–1945) in Muzej vasi Red Rock, diplomatsko mesto komunistične partije v Čongkingu, ki jo je med drugo svetovno vojno vodil [[Džov Enlaj]], ter Guijuan, vrt Cassia, kjer je [[Mao Cetung]] leta 1945 s [[Kuomintang]]om podpisal ''Dvojni mirovni sporazum 10 (10. oktober)''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110623054516/http://www.beijingfeeling.com/chongqing-travel/chongqing-tourist-attractions/ |archive-date=23 June 2011 |title=Red Rock Village Museum |publisher=Beijingfeeling.com |date=15 September 2013 |access-date=10 December 2013 }}</ref> [[File:31487-Chongqing (30850455817).jpg|thumb|upright|[[Hongja jama]] (''Hongya-dong'') – tradicionalne hiše na kolih v slogu Baju v poslovnem središču Džjefangbej]] [[File:Fishingtown.jpg|thumb|upright|Strma pot do glavnih vrat ribiškega mesta]] [[File:Cqk01.jpg|thumb|upright|Starodavna cesta Cičikou v okrožju Šapingba]] * Podvodni muzej Baiheliang, prvi podvodni muzej na Kitajskem,[147] * Spomenik na pokol v velikem predoru, nekdanje zaklonišče pred letalskimi napadi, kjer se je med drugo svetovno vojno zgodil velik pokol. * Velika dvorana ljudstva v Čongkingu temelji na Veliki dvorani ljudstva v Pekingu. To je ena največjih stavb za javne zbore na Kitajskem, ki je sicer zgrajena v sodobnem času, vendar posnema tradicionalne arhitekturne sloge. Nahaja se ob gosto poseljenem in hribovitem osrednjem okrožju z ozkimi ulicami in pešpoti.[148] * [[Muzej Treh sotesk]] predstavlja zgodovino, kulturo in okolje območja Treh sotesk in Čongkinga. * [[Umetniški muzej Čongčing]] je znan po osupljivi arhitekturi. * Znanstveno-tehnološki muzej Čongking ima kino IMAX. * Luohan Si, tempelj dinastije Ming<ref>{{navedi splet |url=http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |title=Luohan Si |publisher=Fodors.com |date=28 May 2013 |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130528054943/http://www.fodors.com/world/asia/china/sichuan-and-chongqing/review-434671.html |archive-date=28 May 2013 |url-status=live }}</ref> * Tekoče stopnice Huangguan, druge najdaljše tekoče stopnice v Aziji. * Nekdanja mesta veleposlaništev večjih držav v 1940-ih. Kot takratno glavno mesto je imel Čongking veliko stanovanjskih in drugih stavb za te uradnike.<ref>{{navedi splet |author=www.chinaeducenter.com |url=http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |title=Embassies List |publisher=Chinaeducenter.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120428215800/http://www.chinaeducenter.com/en/life/embassylistchongqing.php |archive-date=28 April 2012 |url-status=live }}</ref> * Okrožje Vuši, znano kot pomembno turistično območje Čongkinga<ref>{{navedi splet |url=http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |title=Wuxi County |publisher=English.51766.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://archive.today/20130116005947/http://english.51766.com/detail/city_detail.jsp?prov_id=1006656 |archive-date=16 January 2013 }}</ref> * [[Skalne poslikave v Dadzuju]] so vrsta kitajskih verskih skulptur in rezbarij, ki segajo vse do 7. stoletja našega štetja in prikazujejo budistična, konfucijanska in taoistična prepričanja ter so pod njihovim vplivom. Uvrščene so na seznam svetovne dediščine UNESCO in so sestavljene iz 75 zaščitenih območij, kjer je približno 50.000 kipov, z več kot 100.000 kitajskimi znaki, ki tvorijo napise in epigrafe. * [[Trije naravni mostovi]] in ​​[[jama Furong]] v narodnem geološkem parku Vulong Karst v okrožju Vulong so uvrščeni na seznam svetovne dediščine UNESCO kot del [[Južnokitajski kras|Južnokitajskega krasa]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|title=China: Three Natural Bridges National Geopark|publisher=Naturalarches.org|access-date=10 December 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20120609184026/http://www.naturalarches.org/gallery-china3bridges.htm|archive-date=9 June 2012|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |title=Furong Cave |publisher=Gxnu.edu.cn |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006082311/http://www.gxnu.edu.cn/KDL/Cave/furong.htm |archive-date=6 October 2014 }}</ref> * [[Cičikov, Čongking|Cičikov]] je 1000 let staro mesto v okrožju Šapingba v Čongkingu. Znano je tudi kot ''Mali Čongking''. Mesto, ki leži ob spodnjem toku reke Džjaling, je bilo nekoč pomemben vir porcelana in je bilo v času dinastij Ming in Čing živahno trgovsko pristanišče.<ref>{{navedi splet |url=http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |title=Ciqkou |publisher=Blog.seattlechinesegarden.org |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131214170704/http://blog.seattlechinesegarden.org/2012/03/ciqikou-delegation-visits-old-town.html |archive-date=14 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Mesto je UNESCO-vo omrežje ustvarjalnih mest prepoznalo kot ''mesto oblikovanja''. * Diaojučeng ali Ribiško mesto je eno od treh velikih starodavnih bojnih polj Kitajske. Znano je po svojem uporu proti mongolskim vojskam v času dinastije Južni Song (1127–1279) in lokaciji, kjer je leta 1259 umrl mongolski voditelj Möngke Kan.<ref>{{navedi splet |url=http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |title=Fishing Town |publisher=Chongqingwomen.com |access-date=10 December 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131213051631/http://chongqingwomen.com/fishing-town.html |archive-date=13 December 2013 |url-status=live }}</ref> * Snežna žadasta jama v okrožju Fengdu je edini primer čisto bele, žadu podobne kraške jame na Kitajskem. * [[Mesto duhov Fengdu]] v okrožju Fengdu so v tradicionalni kitajski literaturi in kulturi Vrata pekla. * Baidi Cheng, polotok v reki Jangce, znan po znani pesmi Li Baija. * Živalski vrt Čongking, ki razstavlja številne redke vrste, vključno z orjaškim pandom, izjemno redkim južnokitajskim tigrom in afriškim slonom. * Zabaviščni park Čongking * Veliko gledališče Čongking, center uprizoritvenih umetnosti. * Ulica tujcev je bila zabaviščni park, vključno s Porcelansko palačo, največjim straniščem na svetu. Tukaj je tudi lokacija neuspešnega projekta Love Land leta 2009. * Dolina Črne gore (Heishangu) * [[Jama Hongja]] (znana tudi kot Hongja Dong), trdnjava s pomolom in koli, ki je služila kot ena od 17 mestnih vrat starodavnega Čongkinga, je priljubljena turistična atrakcija zaradi svoje arhitekture. == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Danielson|first=Eric N.|chapter=Chongqing|pages=[https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric/page/n336 325]–362|title=The Three Gorges and the Upper Yangzi|url=https://archive.org/details/newyangzirivertr0000eric|location=Singapore|publisher=Marshall Cavendish/Times Editions|year=2005|isbn=978-981-232-599-0}} * {{cite journal|last=Danielson|first=Eric N.|year=2005|title=Revisiting Chongqing: China's Second World War Temporary National Capital|journal=Journal of the Royal Asiatic Society Hongkong Branch|volume=45}} * {{navedi knjigo|last=Huang|first=Jiren|script-title=zh:老重庆：巴山夜语|trans-title=Old Chongqing: Ba Mountains Night Rains|series=老城市 [''The Old Cities'']|location=Nanjing|publisher=Jiangsu Fine Arts Publishing House|year=1999|language=zh}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|chapter=Chungking as a Center of Warlord Power, 1926–1937|pages=[https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin/page/143 143–170]|title=The Chinese City Between Two Worlds|chapter-url=https://archive.org/details/chinesecitybetwe00chin|chapter-url-access=registration|editor1=Mark Elvin|editor2=G. William Skinner|location=Stanford|publisher=Stanford University Press|year=1974}} * {{navedi knjigo|last=Kapp|first=Robert A.|title=Szechwan and the Chinese Republic: Provincial Militarism and Central Power, 1911–1938|location=New Haven|publisher=Yale University Press|year=1973}} * {{navedi knjigo|author=Liao, Qingyu|title=Chongqing Ge Le Shan Pei Du Yizhi (The Construction of War-time Capital on the Gele Mountain, Chongqing)|location=Chengdu|publisher=Sichuan University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=Long, Juncai|title=Sui Yue Ya Feng de Jiyi: Chongqing Kang Zhan Yizhi (Covered Memory of Flowing Years: Site[s] of [the] Anti-Japanese War in Chongqing)|location=Chongqing|publisher=Southwest University Press|year=2005}} * {{navedi knjigo|author=McIsaac, Lee|title="The City as Nation: Creating a Wartime Capital in Chongqing," in Remaking the Chinese City, 1900–1950, ed. by Joseph W. Esherick|location=Honolulu|publisher=University of Hawaii Press|year=2000}} * {{navedi knjigo|author=Xu|title=Chongqing Jiu Ying (Old Photos of Chongqing)|location=Beijing|publisher=People's Fine Arts Publishing House|year=1998|author2=Dongsheng Liu|author3=Yuchuan}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Chongqing}} {{Wiktionary|Chongqing|Chungking|Ch'ung-ch'ing}} {{Commons+cat|Chongqing|Chongqing}} * [http://www.cq.gov.cn/ Chongqing Municipal Government website] {{-}} {{S-start}} {{S-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{S-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=21. november 1937 – 5. maj 1946|dynasty=[[Republika Kitajska (1912–1949)|Republika Kitajska]]}} {{S-aft|after=[[Nanking]]}} {{s-bef|before=[[Guangdžov]]}} {{s-ttl|title=Kitajska vojna prestolnica|years=14. oktober 1949 – 30. november 1949|dynasty=Republika Kitajska}} {{s-aft|after=[[Čengdu]]}} {{s-end}} {{Navboxes|list={{Navboxes |title = [[File:Gnome-globe.svg|25px]]{{nbsp}}Geographic locale |list = {{Geographic location |Centre = Čongčing |North = [[Šaanši]] |Northeast = |East = [[Hubej]] |Southeast = [[Hunan]] |South = [[Guidžov]] |Southwest = |West = [[Sečuan]] |Northwest = }} '''[[Geografski koordinatni sistem|zem. širina <small>in</small> dolžina]] {{Coord|29|33|N|106|34|E|display=inline}}''' }} {{Province-level divisions of the People's Republic of China}} {{Metropolitan cities of the People's Republic of China}} {{Most populous cities in the People's Republic of China}} {{Major cities along the Yangtze River}} }} {{Authority control}} [[Kategorija:Čongčing| ]]<!--please leave the empty space as standard--> [[Kategorija:Mesta na Kitajskem]] [[Kategorija:Občine Kitajske]] si6eu1rpjk2937zdvd3pzxm2e0lbsm5 Oviedo 0 503844 6753039 6729894 2026-09-20T09:58:01Z Doncsecz~slwiki 9581 6753039 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Oviedo | settlement_type = [[Seznam mest v Španiji|Mesto]] | official_name = <!-- if different from name --> | native_name = {{native name|ast|Uviéu}} | image_skyline = Catedral de San Salvador en Oviedo.jpg | image_alt = | image_caption = Stolnica v Oviedu | image_flag = Uvieu_flag.svg | image_shield = Escudo_de_Oviedo.svg | nickname = | motto = Benemérita, invicta, heroica, buena, muy noble, muy leal<br /><small>(Zaslužen, neporažen, herojski, dober, zelo plemenit, zelo zvest)</small> | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Španija | pushpin_label_position = | pushpin_map_caption = | pushpin_label_position1 = | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Španija]] | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = Provinca | subdivision_name2 = Asturija | subdivision_type3 = Comarca | subdivision_name3 = Oviedo | coordinates = {{coord|43|21|36|N|5|50|42|W|region:ES_type:city|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = | elevation_m = 232 | elevation_min_m = | elevation_max_m = | area_footnotes = | area_total_km2 = 186,65 | established_title = | established_date =760-tih | population_as_of = | population_footnotes = <ref>Municipal Register of Spain 2018. National Statistics Institute. </ref> | population_total = 220.020 | population_demonym = ''ovetense'' in castilian <br />''uvieín/a'' in Asturian or, colloquially, ''carbayón'' | population_note = | population_density_km2 = auto | blank_name_sec1 = Uradni jeziki | blank_info_sec1 = [[španščina]] | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +2 | postal_code_type = Postal code | postal_code = od 33001 do 33013 | area_code_type = Dialing code | area_code = | leader_title = | leader_name = | leader_party = | website = http://www.oviedo.es/ | footnotes = }} '''Oviedo''' (španščina [oˈβjeðo]; [[asturščina|astursko]] ''Uviéu'' [uˈβjeʊ]) je [[glavno mesto]] [[Asturija|kneževine Asturije]] na severu [[Španija|Španije]] in upravno in trgovsko središče province. To je tudi ime občine, ki vsebuje mesto z okoli 220.000 prebivalci. Oviedo je približno 24 km jugozahodno od [[Gijón]]a<ref>{{navedi splet|url=https://esdistancia.com/route/oviedo/gij%C3%B3n|title=Distancia de Oviedo a Gijón en coche|website=esdistancia.com|language=es|access-date=2018-12-18|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806044802/https://esdistancia.com/route/oviedo/gij%C3%B3n|url-status=dead}}</ref> in 23 km južno od [[Avilés]]a<ref>{{navedi splet|url=https://esdistancia.com/route/oviedo/aviles|title=Distancia de Oviedo a Avilés en coche|website=esdistancia.com|language=es|access-date=2018-12-18|archive-date=2020-08-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200806041823/https://esdistancia.com/route/oviedo/aviles|url-status=dead}}</ref>, oba ležita ob obali [[Biskajski zaliv|Biskajskega zaliva]]. Bližina Ovieda do oceana, ki je manj kot 30 kilometrov, v kombinaciji z dvignjenim položajem z območji mesta, ki so več kot 300 metrov nad morjem, povzroča, da ima mesto morsko podnebje, čeprav ni na sami obali. == Zgodovina == [[Astursko kraljestvo]] se je začela leta 720 z vstajo vizigotskega aristokrata [[Pelagij Asturski|Pelagija]] (685–737) proti muslimanom, ki so takrat zasedli večino [[Iberski polotok|Iberskega polotoka]]. Mavrska invazija, ki se je začela leta 711, je prevzela nadzor nad večino polotoka, vse do upora Pelagija v severnih gorah. Nastalo kraljestvo Asturija, ki je bila v ekonomsko revni regiji Iberija, so muslimani v veliki meri ignorirali. Leta 720 je bilo območje, kjer je zdaj Oviedo, še vedno nenaseljeno.<ref>Linehan, Peter. ''History and the historians of medieval Spain''. Clarendon Press, 1993, p.83-4.</ref> Rečeno je, da sta dva meniha, Máximo in Fromestano (latinsko ''Maximus et Fromestanus''), ustanovila mesto leta 761. To naselje naj bi kmalu zaključili z izgradnjo majhne cerkve, posvečene svetemu Vincentu iz Zaragoze. Oviedo je bil ustanovljen na nenaseljenem pobočju, brez vizigotskih ali rimskih temeljev, preden je postal astursko mesto. Po Pelagiju, ki je umrl leta 737, je [[Alfonz I. Asturski]] (739–57) ustanovil rodbino, ki je vladala do leta 1037. Astursko kraljestvo je bilo sovražno z južno mavrsko Španijo. Leta 794 je Oviedo opustošil in oropal kalif Hisham I. Cordobski v eni izmed svojih številnih kampanj proti krščanskim kraljestvom.<ref>''Hisham I'', D.M. Dunlop, ''The Encyclopaedia of Islam'', Vol. III, ed. Bernard Lewis, V.L. Menage, Charles Pellat and Jacob Schacht, (E.J. Brill, 1986), 495.</ref> Kralj Alfonz I. naj bi »vzpostavil celoten red Gotov, kakršen je bil v Toledu, toliko v cerkvi kot v palači«.<ref>''Chronica Albeldensia''. XV. 9: ed. Gil, Crónicas asturianas, p. 174.</ref> Namen z Oviedom je bil oblikovati mesto podobno kot pri Vizigotskem Toledu. Ko so se kralji naselili v Oviedu, so prevzeli kar največ arhitekturnega sloga in podob Toleda. Tudi s tem v mislih Oviedo ni bil nujno podoben stari vizigotski prestolnici. Namesto tega cerkve in zgradbe Ovieda sledijo pozni provincialni rimski tradiciji. Ker je bila Asturija v tistem času kmetijsko revno območje Španije, je obseg stavb precej impresiven.<ref>Wickham, Chris.''The Inheritance of Rome''. Penguin Books, 2009, p. 500-3</ref> Bogata arhitekturna tradicija Ovieda se je začela s kraljem [[Fruela I. Asturski|Fruelom I.]] (757–768). Asturski kralj Fruela I., četrti med asturskimi monarhi, je bil prvi odločen promotor mesta, kar lahko priča njegova gradnja palače in bližnje cerkve. To cerkev je kasneje obnovil Alfonz II. Oviedo dolguje poznejšemu kralju Alfonzu II. ustanovitev kot glavno mesto in vladajoči sedež zaradi selitve dvora iz Pravije in oblikovanja romarske poti v Santiago de Compostela, pomembnega dogodka v zgodovini Ovieda, cerkev posvečena Odrešeniku, stolnica San Salvador in kraljeva palača so tvorili jedro Ovieda. V času vladavine Alfonza II. je bila zgrajena tudi cerkev San Julian de los Prados, ki je ena najbolje ohranjenih asturskih cerkva. Naslednik Alfonza II., Ramiro I. (842–850), je nadaljeval gradnjo. Zgradil je dve stavbi, cerkev Santa Maria del Naranco in San Miguel de Lillo. Cerkev Santa Maria de Naranco je bila prvotno palača Ramira I., kasneje pa se je spremenila v cerkev.<ref>Collins, Roger. ''Caliphs and Kings: Spain, 796-1031''. Wiley-Blackwell, 2012, p.109</ref> Do takrat je bil dvor osredotočen na Oviedo, ki je bil glavna kraljeva rezidenca. Ta dvor so nadzorovali pripadniki asturskega plemstva.<ref name="Collins 2012, p.71">Collins 2012, p.71</ref> Osemletni mandat Ramira I. (842–850) je bil neprijeten, soočil se je z upori grofov v palači. Prvi upor proti Ramiru I. je vodil Alroitus, drugi upor pa Piniolus. Oba upora sta bila neuspešna pri odstranitvi Ramira I. Ti upori so bili, ker je morda Ramiro I. svojo palačo zgradil v gorah, ki obdajajo Oviedo, verjetno stran od nasilja. V 9. stoletju je bilo v Oviedu običajno lastninsko pravo v rimskem slogu. Dokumenti iz 9. stoletja kažejo tudi na majhne aristokracije po vsem kraljestvu, pa tudi na veliko prisotnost posestnikov kmetov.<ref name="Wickham 2009, p.500-3">Wickham 2009, p.500-3</ref> Po vladavini Ramira I. je na oblast prišel [[Ordoño I. Asturijski|Ordoño I.]] (850–866) kot dedič asturskega kralja po očetu in sinu. Ordoño I. je bil prvi kralj, ki se je razširil proti jugu na arabsko ozemlje. 27. maja 866 po smrti Ordona I. so poskušali prevzeti prestol uzurpatorji. Naslednji kralj Alfonz III. (866–910), ki je bil takrat star trinajst let, se je zatekel v Kastilijo, dokler njegovi privrženci niso ubili uzurpatorja.<ref name="Collins 2012, p.78">Collins 2012, p.78</ref> Prispevki Alfonza III. pri gradnji stavb niso tako dobro dokumentirani kot prispevki Ramira I. ali Alfonza II. Kronika Alfonza III. niti kronika Albelda ne omenja nobene stavbe, ki bi jo ustvaril,. Leta 882 so truplo kordobskega mučenika Evlogija poslali v Oviedo. To je pomenilo diplomatsko darilo emirja Mohameda I. (852–886). Evlogija so usmrtili leta 859. Telo je verjetno spremljala Eulogijeva knjižna zbirka. V 16. stoletju so v knjižnici stolnice v Oviedu odkrili edini rokopis Eulogijevih spisov. Tu so ga enkrat kopirali, preden je popolnoma izginil iz knjižnice. Po ofenzivi leta 881 proti omajadski vojski se je Alfsonz III. vrnil v Oviedo, da bi obnovil cerkve. Takrat je zgradil eno ali več palač. Kronika Albelda in kronika Sampira vežeta zmage Alfonza III. v bitki z njegovim programom gradnje cerkve v Oviedu.<ref name="Collins 2012, p.81">Collins 2012, p.81</ref> Leta 908 je Alfonz III. naročil križ iz zlata in draguljev, ki naj bi vseboval križ, ki ga je nosil Pelagij I. v Covadongi. Ta "križ zmage" je v Camara Sancta v stolnici v Oviedu. Vendar pa nedavna analiza lesenega križa s carbon14 kaže, da ni bil starejši od zlatega ohišja, ki je bilo narejeno za obdajanje križa. Naročilo ohišja nam pokaže interes Alfonza III. za ohranitev legende o Pelagiju I. Proti koncu vladavine se je Alfonz III. soočil s številnimi izzivi. Leta 901 je prerok po imenu Alhaman vodil "veliko vojsko muslimanov" in poskušal zavzeti Zamoro. Da bi k temu dodali, se je Alfonzov brat Vermudo uprl v Astorgi. Njegovi sinovi so izvedli več poskusov in ga strmoglavili; umrl je v Zamoru. Njegovo telo so odpeljali v Oviedo na pokop. Selitev kraljevega dvora v León, po smrti Alfonza III., 'Velikega', povezuje življenje mesta z relikvijami, shranjenimi v stolnici in mimohodom romarjev, ki obiščejo El Salvador in nadaljujejo pot do Santiago de Compostela. Kralji so po spremembi vse manj časa preživeli v Oviedu in več časa na bogatih ravnicah reke [[Duero]]. León je bil zgrajen po tem ko je postal glavno mesto in je sčasoma gradbeno presegel Oviedo. V 12. stoletju je številne kraljeve listine izdelal škof Pelayo de Oviedo, ''el fabulador'' ("pravljičar"). Ker je bilo v Kraljevini Asturiji malo pregledov notranjega knjigovodstva, so bile takšne akcije v kraljestvu običajne. Ko so izvirni dokumenti zbledeli, so jih prepisali na kartuše in pogosto s spremembami, ki so ustrezale potrebam tistih, ki so dokumente kopirali. Najbolj očiten primer je v ''Liber Testamentorumu'', ki ga je leta 1109. sestavil škof Pelayo de Oviedo. Ta dokument je vseboval številne potrditvene in lastninske pravice stolnice Oviedo s strani asturskih in leonskih kraljev. Škof Pelayo je imel za tem namen poskušati pridobiti neodvisnost svojega sedeža od nadškofa Toleda ali Santiaga, pa tudi promovirati Oviedo kot romarsko destinacijo.<ref>Collins 2012, p.51</ref> Po besedah Sáncheza-Albornoza je »On (škof Pelayo) vedno, vedno, vedno ponareja«.<ref>'Siempre, siempre, siempre falsificó al service de las Gloria de su iglesia’: Hist. de España Espasa calpe, vii. I. p.589</ref> Domneva se, da škof Pelayo nikoli ni storil ponaredka za svojo korist, ampak predvsem za promocijo cerkve Oviedo.<ref>Linehan 1993, p.78-9</ref> Naslednja stoletja (12. – 16.) so bila priča razvoju srednjeveškega mesta, katerega obrisi so ohranjeni še danes, gradnji mestnega obzidja, uničujočem požaru, ki je nastal na božični večer leta 1521 in akvadukta ''Los Pilares'', zgrajenega za oskrbo mesta z vodo v 16. stoletju. Ustanovitev Umetniške šole (Univerza v Oviedu) Fernanda de Valdésa Salasa v začetku 17. stoletja je Oviedo odprla postopni urbani širitvi. Nadaljnji zagon je bilo v 18. stoletju regionalno plemstvo in gradnja izjemnih palač; v 19. stoletju z industrijsko rastjo in primestnim razvojem ulice Uría in nazadnje v 20. stoletju z upravnim in komercialnim razvojem. Oktobra 1934 je prišlo do levičarskega upora proti konservativni vladi s sedežem v več mestih. V Asturiji so se boji razvili v majhno, kratkotrajno državljansko vojno: stavka asturskih rudarjev leta 1934. 50.000 delavcev, večinoma rudarjev, se je oborožilo z dinamitom in po težkih bojih zavzelo Oviedo. Nadzirali so arzenal s 30.000 puškami in mitraljezi. Načelnik generalštaba vojske, general [[Francisco Franco]], je poslal vojake, ki so premagali upornike po hudih uličnih bojih, v katerih je bilo ubitih 3000 upornikov in 7000 ranjenih. Stolnica je bila močno poškodovana, kapelo iz osmega stoletja pa so razstreli. Po tem je krožilo veliko lažnih zgodb.<ref>Gerald Brennan, The Spanish Labyrinth: An Account of the Social and Political Background of the Spanish Civil War (2nd ed. 1950) pp 285-87</ref> Obleganje Ovieda leta 1936 je bil nepozaben dogodek v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Vojaški garnizon se je povečal v podporo nacionalističnemu državnem udaru in zdržal tri mesece obleganja improviziranih republikanskih sil do razbremenitve leta 1937. <gallery> File:Santa María del Naranco. Oviedo.jpg|[[Santa María del Naranco]] (predromansko svetišče) File:1. Iglesia San Julián de los Prados (35752657690).jpg|[[San Julián de los Prados]] (predromansko svetišče) File:San Miguel de Lillo 01.jpg|[[San Miguel de Lillo]] (predromansko svetišče) File:La-Regenta-y-Catedral.jpg|[[Stolnica v Oviedu|Stolnica San Salvador]] (ustanovljena leta 781), in kip ''[[La Regenta]]'' File:Church of San Isidoro el Real, Oviedo 16.JPG|Cerkev San Isidoro El Real File:Real Monasterio de San Pelayo (Oviedo).jpg|Samostan San Pelayo File:Oviedo02.jpg|Stavba ob Plaza de La Escandalera </gallery> == Geografija == Oviedo je v središču Asturije med rekama Nalón in Nora. Na severu ležita občini [[Las Regueras]] in [[Llanera]], na jugu [[Mieres, Španija|Mieres]] in [[Ribera de Arriba]], na vzhodu [[Siero]] in [[Langreo]] ter na zahodu [[Grado, Španija|Grado]] in [[Santo Adriano]]. Nadmorska višina Ovieda je med 80 in 709 metri. Mesto pred močnim vetrom ščitijo Monte Naranco na severu in Sierra del Aramo na jugu. Središče mesta je precej hribovito. === Podnebje === Podnebje Ovieda je zmerno oceansko (Cfb v [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]]). Podnebje je zelo podobno sosednjemu mestu Gijónu, majhna nihanja so le zaradi višje nadmorske višine in lokacije v notranjosti. Najtoplejši mesec v Oviedu je avgust s povprečno najvišjo vrednostjo 23,3 ° C.<ref>{{navedi splet|url=http://www.aemet.es/en/serviciosclimaticos/datosclimatologicos/valoresclimatologicos?l=1249I&k=ast|title=Standard Climate values for Oviedo|publisher=Aemet.es|access-date=2015-07-22}}</ref> Središče mesta je na nižji nadmorski višini od vremenske postaje, zato je vse leto nekoliko milejše. Zaradi obmorskega položaja so zime veliko milejše kot v celinski Španiji, na primer v prestolnici Madrida, vendar so poletja seveda precej manj vroča kot v notranjosti. Poleti obstaja rahla tendenca sušenja, čeprav veliko manj pomembna kot na drugih območjih Španije. == Gospodarstvo == Gospodarstvo je močno odvisno od storitvenega sektorja, saj je v središču mesta veliko poslovnih stavb. Status Ovieda kot upravnega središča province in avtonomne skupnosti podpira veliko število delovnih mest v javni upravi. Proizvodni sektor, ki ostaja pomemben v tem delu Španije, v samem Oviedu ni razširjen, vendar je pomembnejši v sosednjih občinah Siero in Llanera, ki ležita severno od mesta, med Oviedom in Gijonom. == Arhitektura == Oviedo ima zelo bogato arhitekturno zgodovino z mnogimi stavbami iz zgodnjega srednjega veka. Mnogi gradbeni projekti so bili izvedeni v času vladavine Alfonza II. (791-842) in Ramira I. (842-850). Prispevki Alfonza III. niso tako dobro dokumentirani. Alfonz II. je menda zgradil štiri cerkve, eno posvečeno Kristusu Odrešeniku, Blaženi Devici Mariji, svetem Tirzu ter svetima Julijanu in Bazilisu. O cerkvah, posvečenih Odrešeniku, Devici Mariji in svetem Tirzu, je malo sledi. Cerkev San Salvador, ki je bila posvečena Odrešeniku, je verjetno pod stolnico v Oviedu. Cerkev Santa Maria de la Corte, ki je bila posvečena Devici Mariji, je bila porušena leta 1702.<ref name="Collins 2012, p.109">Collins 2012, p.109</ref> Kar zadeva svetega Tirza, cerkev, posvečena njemu, danes obstaja kot cerkev San Tirso. Domneva se, da je Alfonz II. zgradil le steno in tri svetlobna okna, večina preostale cerkve je iz 14. stoletja.<ref>Collins, Roger. ''Spain: an Oxford archaeological guide''. Oxford University Press, 1998, p.217-219</ref> Najbolje ohranjena cerkev, zgrajena v času Alfonza II. je bila San Julian de los Prados. [[File:Oviedo Landscape (230140305).jpeg|thumb|290px|Panoramski pogled na Oviedo]] Dve stavbi naj bi bili zgrajeni v času vladavine Ramira I., ena je bila cerkev posvečena Devici Mariji, druga pa palača. Ti sta bili zgrajeni tik pred Oviedom, na Monte Lignumu. Zdi se, da je bila cerkev [[Santa María del Naranco]] prvotno palača, kasneje pa je bila preurejena v cerkev. Cerkev ima v tistem času netipičen tloris drugih cerkva, verjetno zato, ker naj bi vseboval prestolno sobo za kralja. Druga cerkev, zgrajena v času Ramira I., je bila [[San Miguel de Lillo]]. Kronika Albelde, eden od primarnih virov, ki so uporabljeni za ugotavljanje, kateri kralj je naročil katero stavbo, sega le do leta 883. Zaradi tega gradnje, ki so bile izvedene v času kralja Alfonza III., niso bile dokumentirane. Sledi seznam pomembnih arhitekturnih znamenitosti v Oviedu: * [[Stolnica v Oviedu|Stolnica San Salvador]], je bila postavljena leta 1388 nad prejšnjo cerkvijo, ki je bila ustanovljena v 8. stoletju. Prvotno cerkev je zgradil Fruela I. (757), nato pa jo je dokončal Alfonz II. (791-842). Stolp na južni strani cerkve je bil postavljen leta 1556. Severni stolp ni bil nikoli dokončan.<ref name="Collins 1998, p.217-9">Collins 1998, p.217-9</ref> * [[Cámara Santa de Oviedo]]. Izvira iz leta 802. Stoji znotraj stolnice, pritrjena na južni [[transept]] in je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. V njej je [[relikviarij]] Arca Santa '''prtič iz Ovieda''' (''Sudarium Ovieda''). To je manjši prtič, prekrit s krvavimi madeži. Po verovanju številnih kristjanov gre za prtič, s katerim so pokrili Jezusovo glavo, ko je umiral na križu. To naj bi bil tudi prtič, ki je omenjen v Janezovem evangliju ([[Evangelij po Janezu|Jn]] 20,7). Cámara Santa hrani številne krščanske zaklade: velik zmagoviti ''križ zmage'' Alfonza III., ki je bil izdelan za namestitev lesenega križa, ki ga je uporabljal prvi asturski kralj Pelayo. Leseni križ naj bi bil uporabljen pri asturski zmagi v bitki pri Covadongi leta 718. Sama Arca Sancta, ki je prekrita z okrašenimi srebrnimi ploščami, je naročil Alfonz VI. (1072–1109) * Dvorana [[Santa María del Naranco]], 9. stoletje. Relativno velik paviljon, del kompleksa palač, zgrajene za kralja Ramira I. * [[San Miguel de Lillo]] (majhna cerkev), 9. stoletje. * Bazilika San Julián de los Prados. To cerkev je prvotno zgradil Alfonz II. (791-842) in je ena najbolje ohranjenih asturskih cerkva. Cerkev ima fresko. Čeprav so poročali, da je bila postavljena v bližini palače, sledov take palače niso našli. Ideološko bi se zdelo, da je cerkev v nasprotju z verskimi podobami, ki se zdijo vzporedne z ikonoklastičnim gibanjem v Bizantinskem cesarstvu. Vendar pa v tem trenutku v Španiji ni krožila nobena dokumentacija o tem idealu, zato iz tega dejstva ni mogoče sklepati na astursko stališče do [[ikonoklazem|ikonoklazma]].<ref>Collins 1998, 217-9</ref> * La Foncalada, vodnjak iz 9. stoletja. Je edino ohranjeno predromansko gradbeno delo v vsej Evropi. * Univerza v Oviedu je bila ustanovljena leta 1574, vendar je bila odprta šele 21. septembra 1608, na praznik svetega Mateja. Financirana je bila iz oporoke nadškofa D. Fernanda Valdésa Salasa, ministra in splošnega inkvizitorja pod [[Karel V. Habsburški|Karlom V.]], cesarjem Svetega Rimskega cesarstva in [[Filip II. Španski|Filipom II.]] * Mestna hiša (''Casa Consistorial'') iz leta 1662. * Kapela ''La Balesquida'' (13. stoletje). Povezana je s krojaškim cehom Ovieda. Večkrat obnovljena v 17., 19. in 20. stoletju. Posvečena je Devici upanja. * Hiša Llanes (18. stoletje). To je najboljša baročna fasada v celotni Asturiji. * Hiša Deána Payarinosa (20. stoletje). Stavba v slogu Beaux Arts. Danes je v njej konservatorij Eduardo Martínez Torner. * Samostan San Vicente (8. stoletje). Trenutno je v njem Arheološki muzej Asturije. * Samostanska cerkev Santo Domingo, Oviedo (16. stoletje). Eno od samostanskih naselij zunaj mestnega obzidja. Prvotna stavba je leta 1934 pogorela, po državljanski vojni pa je bila močno obnovljena. * Tržnica El Fontán (17.-18. stoletje). Preprost, a precej monumentalen kompleks; portiki proti trgu iz 18. stoletja, na katerem je bila zelenjavna tržnica. Postala je žrtev špekulativnih manevrov. Pustilo se je, da se je poslabšala; trdili so, da je ni mogoče popraviti, nato pa so lo leta 1998 podrli in obnovili z vsemi sodobnimi dobrinami, vendar so se njena prvotna razmerja radikalno spremenila; prvotni kompleks je bil precej nižji od sodobne zamenjave. * Casas del Cuitu, secesijska stavba v začetku 20. stoletja. * [[Kongresna palača Oviedo]] (''Palacio de Congresos de Oviedo''), ki jo je projektiral [[Santiago Calatrava]]. * Cerkev San Tirso ali cerkev svetega Tirsa je jugozahodno od glavne stolnice. Le vzhodni konec cerkve lahko izvira iz časa vladavine Alfonza II., preostali del cerkve pa je nastal v 14. stoletju. Trojno arkadno okno in vzhodna stena sta edina dela cerkve, narejena v začetku 9. stoletja. * Palača Camposagrado, zgrajena v letih 1728 in 1744, ki združuje baročno in neoklasicistično arhitekturo. Trenutno je dom deželnega sodišča v Asturiji.<ref name="Vasquez de Prada (2011)">{{navedi splet|last1=Vasquez de Prada|first1=Fernanadez|title=Palacio de los Marqueses de Camposagrado en Oviedo/Arquitecto de la Riva Ladron de Guevara|url=http://patrimonioarquitectonicodeasturias.blogspot.mx/2011/11/palacio-de-los-marquese-de-camposafrado.html|website=Patrimonio Arquitectónico de Asturias|publisher=Patrimonio Arquitectónico de Asturias|access-date=2015-05-05|language=es|date=4 November 2011}}</ref> == Trgi == * Plaza de la Escandalera je v središču mesta * Plaza del Fontán je v starem delu mesta. Že stoletja se uporablja kot tržnica. * Corrada del Obispo * Plaza Porlier je ob stolnici v središču mesta. == Kultura == [[File:Museo arte oviedo.jpg|thumb|180px|upright|Muzej likovnih umetnosti Asturije]] [[File:11. Teatro Campoamor (36104135806).jpg|180px|thumb|Gledališče Campoamor]] [[File:15. Junta General del Principado de Asturias (36143894785).jpg|180px|thumb|Zgradba parlamenta Kneževine Asturije]] [[File:Oviedo Uría.jpg|thumb|180px|upright|Ulica Uria, središče mesta]] Oviedo je navdihnil izmišljeno mesto ''Vetusta'' v ''[[La Regenta|La Regenti]]'' Leopolda Alasa. Mesto je navdihnilo tudi druge španske pisatelje, med drugim Ramón Pérez de Ayala v ''Tigre Juan'' in Dolores Medio v njenem romanu ''Nosotros los Rivero''. Oviedo je bil vidno prikazan v filmu Woodyja Allena ''Vicky Cristina Barcelona''. === Muzeji v Oviedu:=== * Arheološki muzej Asturije * Asturski muzej lepih umetnosti * Camara Santa v stolnici ima Arca Santa in Sudarium Ovieda * Škofijski muzej * Tabularium Artis Asturiensis * Center za recepcijo in razumevanje predromanske umetnosti * (prihodnji) Muzej vojaške tehnologije in industrije === Druge kulturne ustanove: === * gledališče Campoamor * gledališče Filarmónica * [[Kongresna palača Oviedo]] (''Palacio de Congresos de Oviedo'') ** Avditorij princa Felipeja ** Kongresna palača princese Letizie *''Orquesta Sinfonica del Principado de Asturias'' je prvi simfonični orkester v avtonomni skupnosti kneževine Asturije. Ta stalni simfonični orkester izvaja široko paleto klasičnega repertoarja s solisti in dirigenti svetovnega razreda. Sedež ima v Auditorio Principe Felipe v Oviedu, redno pa nastopa tudi na glavnih koncertnih prizoriščih v Gijónu in Avilésu. Mednarodno je priznan kot eden najboljših orkestrov v Španiji, zavezan pa je tudi pustolovskemu programiranju z močnim poudarkom na izobraževanju in partnerskih odnosih v skupnosti. Oviedo gosti tudi letno nagrado [[Nagrade Princesa de Asturias| Princess of Asturias Awards]] (prej imenovano ''Prince of Asturias Awards''). Ta prestižni dogodek v mestnem gledališču Campoamor priznava mednarodne dosežke v osmih različnih kategorijah. Prejšnji nagrajenci v kategoriji umetnosti so [[Oscar Niemeyer]], [[Bob Dylan]] in [[Francis Ford Coppola]]; [[Nelson Mandela]], [[Mednarodna vesoljska postaja]] in [[Al Gore]] v kategoriji Mednarodno sodelovanje; in [[Mario Bunge]], [[CNN]] in [[Quino]] v kategoriji Komunikacije in humanistika. Mednarodni kampus Univerze Oviedo privablja številne tuje znanstvenike z vsega sveta. Mesto daje svoje ime [[Sudarij iz Ovieda|Sudariju iz Ovieda]] (špansko ''Santo Sudario de Oviedo'', znan tudi kot '''Pokrov iz Ovieda''' (špansko ''pañolón de Oviedo''), verski relikviji <ref>{{navedi knjigo |last=Bennett |first=Janice |title=Sacred Blood, Sacred Image: The Sudarium of Oviedo, New Evidence for the Authenticity of the Shroud of Turin |url=https://books.google.com/books?id=fKk2cU_-Q8UC |access-date=2010-10-21 |date=January 2005 |publisher=Ignatius Press |isbn=978-0-9705682-0-5}}</ref>, ki jo tam častijo od 9. stoletja. Predstavlja del krvave tkanine velikosti 84 x 53 cm, ki naj bi bila omotana okoli Jezusove glave po tem ko so ga sneli s križa na katerem je bil križan. V Oviedu ima sedež [[Asturijska jezikovna akademija]] ''(Academia de la Llingua Asturiana),'' ki se ukvarja z normiranjem in ohrantivijo [[asturijščina|asturijskega jezika]]. === Tipična gastronomija province: === * ''[[Fabada]]'', fižolova enolončnica z izbranimi kosi svinjine itd. * ''Callos'', drobtinice * ''Carne gobernada'', (koščki mesa, pripravljeni z omako iz čebule, česna in belega vina) * ''Chorizo a la sidra'', (klobasa chorizo, pripravljena v jabolčniku) * ''Paxarine'', figure iz drobtin in jajc, obarvanih z žafranom * ''Carbayones'', tipično mandljevo pecivo iz Ovieda * ''Sidra'', fermentiran jabolčnik, tipična asturska pijača * ''Arroz con leche'', podoben riževemu pudingu * ''[[Frixuelu|Frixuelos]]'', podoben palačinki ==Mednaroden povezave== [[File:Ayuntamiento-de-oviedo.jpg|thumb|200px|Mestna hiša v Oviedu.]] [[File:Oviedo-ayuntamiento4.jpg|right|thumb|upright|"Estatua del León" (morda 17. st.) pred mestno hišo]] ===Pobratena mesta=== Oviedo je pobraten z:<ref name=CH>{{navedi splet |url=http://www.oviedo.es/la-ciudad/ciudades-hermanadas |title=Ciudades Hermanadas |publisher=Excelentísimo Ayuntamiento de Oviedo |language=es |location=Oviedo, Spain |access-date=2015-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150715163313/http://www.oviedo.es/la-ciudad/ciudades-hermanadas |archive-date=2015-07-15 |url-status=dead }}</ref> {{div col|colwidth=30em}} *{{flagicon|CHI}} [[Valparaíso]], [[Čile]], od 1976 *{{flagicon|GER}} [[Bochum]], [[Nemčija]], od 1979 *{{flagicon|ARG}} [[Buenos Aires]], [[Argentina]], od 1983 *{{flagicon|MEX}} Veracruz, [[Mehika]], od 1983 *{{flagicon|FRA}} [[Clermont-Ferrand]], [[Francija]], od 1988<ref name="Clermont-Ferrand twinnings">{{navedi splet| url = http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=3#tabs3| title = National Commission for Decentralised cooperation| access-date = 2013-12-26| work = Délégation pour l’Action Extérieure des Collectivités Territoriales (Ministère des Affaires étrangères)| language = fr| url-status = dead| archive-url = https://archive.today/20131004135322/http://www.cncd.fr/frontoffice/bdd-region.asp?action=getRegion&id=3#tabs3| archive-date = 2013-10-04}}</ref> *{{flagicon|USA}} [[Tampa]], [[Florida]] (ZDA) od 1991<ref name="Tampa twinnings">{{navedi splet |url=http://www.tampagov.net/information_resources/miscellaneous_documents/archives/_sister_cities.asp |title=Tampa Sister Cities from City of Tampa website |publisher=Tampagov.net |access-date=2011-04-17 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071018172325/http://www.tampagov.net/information_resources/miscellaneous_documents/archives/_sister_cities.asp |archive-date=2007-10-18 }}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Santiago de Compostela]], Španija, od 1993 *{{flagicon|CUB}} Santa Clara, [[Kuba]], od 1995 *{{flagicon|USA}} Jersey City, [[New Jersey]] (ZDA), od 1998 *{{flagicon|ISR}} Holon, [[Izrael]], od 1999 *{{flagicon|ESP}} Zamora, Španija, od 9. oktobra 2001 *{{flagicon|ESP}} Torrevieja, Španija, od 2. januarja 2004 *{{flagicon|PRC}} [[Hangdžou]], [[Kitajska]], od 2006 *{{flagicon|ESP}} Valencia de Don Juan, Španija, od 2006 *{{flagicon|POR}} Viseu, [[Portugalska]], od 10. aprila 2007 *{{flagicon|ITA}} Maranello, [[Italija]], od 28. aprila 2010 {{div col end}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Oviedo }} {{wikivoyage|Oviedo (Spain)}} * [https://web.archive.org/web/20070218023937/http://www.visitasturias.co.uk/ Asturska mesta] * [http://www.ayto-oviedo.es/ Občina Oviedo] * [http://www.ayto-oviedo.es/en/tourism/tourism.php Občina Oviedo in turistične informacije] * [http://www.uniovi.es/ Univerza v Oviedu] * [http://hitchhikershandbook.com/country-guides/spain-2/oviedo/ Mestni vodič po Oviedu] v [http://www.hitchhikershandbook.com HitchHikers Handbook] [[Kategorija:Oviedo| ]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Španiji]] [[Kategorija:Ustanovitve v 8. stoletju]] {{normativna kontrola}} 8avhidak74h4ardvamu6b0y75djwzms Andrej Zalesjak 0 504065 6753096 6661551 2026-09-20T11:57:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|occupation=igralec, režiser}} '''Andrej Zalesjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[Gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], [[režiser]] ter sinhronizator risank, * [[30. maj]] [[1986]]. == Življenje == Obiskoval je dramsko-gledališko smer Gimnazije Nova Gorica. Med šolanjem je bil član šolske improlige in združenja ŠILA. Bil je tudi urednik in radijski voditelj dijaške sekcije na radiu Kluba goriških študentov (KGŠ). V Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici je obiskoval ure solo petja. Leta 2010 je zaključil študij Dramske igre in umetniške besede na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] (AGRFT) v letniku Tomija Janežiča in Janeza Hočevarja. Študij je nadaljeval na drugostopenjskem (magistrskem) študijskem programu Komunikologija na [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteti za družbene vede]] (FDV) in magistriral leta 2016 z magistrsko nalogo z naslovom ''Nacionalno gledališče kot primerna korporativna platforma za progresivne tržno-komunikacijske pristope'' {{cobiss|id=34903389}} pod mentorstvom Gregorja Tomca. == Delo == Andrej Zalesjak je član igralskega ansambla [[Slovensko narodno gledališče Nova Gorica|SNG Nova Gorica]]. Prek mednarodnega projekta Idiomatic, ki raziskuje večjezičnost in večkulturnost ter združuje različne evropske gledališke ustvarjalce, je sodeloval z evropskimi gledališči na Norveškem, Belgiji, Franciji, Romuniji (Teatrul National Marin Sorescu – Spectacole de teatru Craiova, Det Norske Teatret, Teatre de Liege, Company Tranquitransquinquennal colectif Bruselj, Théâtre de Choisy-le-roi). Predstava je bila prvi gledališki dogodek v EPK Esch-sur-alzette ob slovesni otvoritvi novega odra tega luksemburškega gledališča. == Vloge v gledališču == === Vloge v SNG Nova Gorica === * 2026: Rožle - [[Boštjan Gorenc|Boštjan Gorenc – Pižama]]: ''Kekec proti Kekcu'' * 2026: Ustvarjalec - Avtorski projekt: ''V potu mojega obraza'' * 2025: Oswald - [[William Shakespeare|William Shakespeare:]] ''Kralj Lear'' * 2024: C, H - Mark O'Halloran: ''Pogovori po seksu'' * 2024: Boracho, Don Juanov spremljevalec - William Shakespeare: ''Mnogo hrupa za nič'' * 2023: D, D', D<nowiki>''</nowiki> - Frédéric Sonntag: ''George Kaplan'' * 2022: Različne vloge - Pénélope Bagieu, Larisa Javernik: ''Neustrašne'' * 2022: Behemot - [[Mihail Afanasjevič Bulgakov|Mihail Bulgakov]]: ''Mojster in Margareta'' * 2021: Mravljinec - Toon Tellegen: ''Čriček in temačni občutek'' * 2021: Nick - Edward Albee: [[Kdo se boji Virginie Woolf?|Kdo se boji Virginie Woolf]]? (Studio SNG Nova Gorica) * 2021: rajko, slavkin sin, 33 let - [[Simona Semenič]]: ''jerebika, štrudelj, ples pa še kaj'' * 2020: Otroci (posneti glasovi) - Avtorski projekt: ''Evropa, mati mila'' * 2020: Sin in Deček - Luigi Pirandello: ''Šest oseb išče avtorja'' * 2019: Tolsti gospod; Fantek; Mali Scrooge; Tim Cratchit; Bogataš - [[Charles Dickens]], Neil Bartlett: ''Božična pesem'' * 2019: Erich - [[Ödon von Horváth|Ödön von Horváth]]: ''Zgodbe iz Dunajskega gozda'' * 2019: Theofil von Münchhausen, njegov sin - Grigorij Gorin: ''Baron Münchhausen'' * 2019: - Transquinquennal, Marie Henry: ''Idiomatic'' * 2018: Lenox; Plemič; Morilec - [[William Shakespeare]]: ''Macbeth'' * 2018: Siratka, literat - [[Ivan Cankar]]: ''Za narodov blagor'' * 2017: Birk, Borkov sin - [[Astrid Lindgren]]: ''Ronja, razbojniška hči'' * 2017: 1. stražnik - [[Carlo Goldoni]] – Predrag Lucić: ''Barufe'' * 2017: Filch, advokatov vajenec: ''Beraška opera'' (Po motivih Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla v prevodih Lare Simone Taufer, Ervina Fritza in Jaroslava Skrušnyja) * 2017: Fant, Sodnik - [[Primož Suhodolčan]]: ''Živalske novice'' * 2016: The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim McDermot: ''Peter Kušter'' * 2016: Ondini - Jean Giraudoux: ''Ondina'' * 2016: Paša - Ljudmila Razumovska: ''Draga Jelena Sergejevna'' * 2015: Gregor Brazel: ''Krvava gora'' * 2015: John, Mr. Bancroft, Policist Wilcox, Brad Finnegan, Ken - Rafael Spregelburd: ''Neumnost'' * 2015: Lovro, Tartuffov sluga - Jean Baptiste Poquelin Molière: ''Tartuffe'' * 2014: Deček - Jevgenij Švarc: ''Zmaj'' * 2014: Martin - Lope de Vega: ''Norci iz Valencije'' * 2014: Holmes - Tom Stoppard: ''Po Magrittu'' * 2012: Petelin, Krava, Kokoš, Žakelj, Marmeladomat - Simona Hamer, Ajda Valcl: ''Zajtrk'' * 2012: Dylan - Tamsin Oglesby: ''Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset'' * 2002: Jadran Krt - Sue Townsend: ''Skrivni dnevnik Jadrana Krta''<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Zalesjak|url=https://www.sng-ng.si/sl/repertoar/arhiv-igralcev/andrej-zalesjak/|website=www.sng-ng.si|accessdate=2026-04-18|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref> === Vloge v drugih institucijah === * 2025: ''Obljubljena dežela'', r. Barbara Pia Jenič, Zavod Senzorium in Go!2025 * 2022: ''Od Nice do Gorice - Čezmejna ljubezen'', r. Jasmin Kovic, Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica * 2013: Jean Genet ''ONA'', r. Tatjana Peršuh, Lutkovno gledališče Ljubljana * 2012: Hermija; William Shakespeare ''SEN KRESNE NOČI,'' r. Damir Zlatar Frey, Drama SNG Maribor * 2011: Jean Genet ''SPLENDID,'' r. Senka Bulić, Mini teater Ljubljana * 2011: Gaj, Dana; Franjo Frančič ''IMEJ SE RAD'', r. Katja Pegan, Slovensko stalno gledališče Trst, Gledališče Koper * 2010: Hajmon; Sofokles ''ANTIGONA'', r. Renata Vidič, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2010: Jakov; Anton Pavlovič Čehov ''PLATONOV,'' r. Vito Taufer, SNG Drama Ljubljana * 2010: Nagg; Samuel Beckett ''KONEC IGRE'', r. Eva Nina Lampič, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2009: Otrok, Kurbe, Zvodniki, Ženske in moški v parku; Bernard-Marie Koltès ''ROBERTO ZUCCO'', r. Philippe Calvario, SNG Drama Ljubljana * 2009: Damis; Jean-Baptiste Poquelin Molière ''TARTUFFE ALI PREVARANT,'' r. Renata Vidič, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2009: Zbor; Ajshil ''ORESTEJA,'' r. Jernej Lorenci, SNG Drama Ljubljana * 2007: Ben; Hanka Kovačová ''LOST AND FOUND'', r. Hanka Kovačová, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo * 2006: Grega Kovačič; [[Desa Muck]] ''BLAZNO RESNO SLAVNI'', r. Katja Pegan, Prešernovo gledališče Kranj<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Zalesjak|url=https://sigledal.org/geslo/Andrej_Zalesjak|website=Geslo|accessdate=2021-08-09|language=sl}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Filmi in televizijske nadaljevanke == * 2021: [[Najini mostovi (televizijska serija)|Najini mostovi]], Matic Virant, r. Jaka Šuligoj ([[Perfo Produkcija]] za Pro Plus) * 2014: Mamin dan, r. Matevž Luzar ([[Perfo Produkcija]] za Pro Plus) * 2013: [[Življenja Tomaža Kajzerja]], Usodni zamah, r. Peter Bratuša (RTV Slovenija) *2011: Neizstreljeni naboj, r. Jure Pervanje (RTV Slovenija) == Sinhronizacije risank == * 2019: Vohuni pod krinko (Walter Beckett) * 2016: Ledena doba (mamut Julian) * 2014: Pingvini z Madagaskarja (Mort) == Radijske igre == Je avtor radijske igre ''Mrtva mati'' (črna groteska). Nastopil je tudi v vlogi Erika v radijski igri ''Tisočdevetstoenainosemdese''t [[Simona Semenič|Simone Semenič]] in režiji Alena Jelena. == Režije v ljubiteljskih gledališčih == * 2026: Marcolfa, PD Štandrež * 2025: Primorske zdrahe, KD Wlka Šempas * 2025:Jurij & Viktorija, KRD Brce * 2024: Operacija Rocco, PD Štandrež * 2024: Milost v imenu ljudstva, KD Wlka Šempas * 2023: Plešasta pevka, PD Štandrež * 2022: Pamela, PD Štandrež * 2022: Norčije v spalnicah, KRD Brce<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Zalesjak|url=https://sigledal.org/geslo/Andrej_Zalesjak|website=Geslo|accessdate=2026-04-18|language=sl}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Članki == * "[https://www.sng-ng.si/novice/2021092111515907/ Imamo veliko idej in želje po ustvarjanju]" (Goriška 15. 9. 2021) * [https://www.primorske.si/kultura/minutka-z-andrejem-zalesjakom Minutka z Andrejem Zalesjakom] (Primorske novice, 2021) * [https://sng-ng.si/novice/2019011815010965/ Pogovor z Andrejem Zalesjakom] (Goriška, 2019) == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * Andrej Zalesjak na [https://www.sng-ng.si/repertoar/arhiv/igralci/2005071212173347/ spletni strani SNG Nova Gorica] * Andrej Zalesjak na [https://sigledal.org/geslo/Andrej_Zalesjak portalu Sigledal.org] * Andrej Zalesjak na [https://zdus.si/andrej-zalesjak/ spletni strani ZDUS] * {{IMDb-ime|9724892}} *[http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=11890&l=0 Andrej Zalesjak] na portalu eKumba AGRFT {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Zalesjak, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki režiserji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] i60d9qjumuwyeh9drd7rvj6o7n03wcl Uroš Fürst 0 507833 6752843 6704750 2026-09-19T14:07:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752843 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Uroš Fürst''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec|gledališki]] in [[filmski igralec]], [[19. junij]] [[1974]], [[Ljubljana]].<ref name=sigledal>https://sigledal.org/geslo/Uroš_Fürst {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211105224104/https://sigledal.org/geslo/Uro%C5%A1_F%C3%BCrst |date=2021-11-05 }}, Sigledal, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> Po končani srednji šoli je študiral dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2001. Dodatno se je izpopolnjeval na gledališkem inštitutu Leeja Strasberga in v studiu Herberta Bergoffa v New Yorku.<ref name=sigledal/> Od leta 1999 je član ansambla [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|SNG Drama Ljubljana]], sodeluje pa tudi z drugimi gledališči in je umetniški vodja po drugih gledališčih in umetniško vodi [[SiTi Teater BTC|SiTi Teatra BTC]].<ref> https://www.drama.si/igralec/uros-furst/, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> Med drugim igra v [[Monokomedija|monokomediji]] ''Jamski človek'', ki je bila premierno uprizorjena leta 2002 in velja za največkrat odigrano predstavo za odrasle v Sloveniji.<ref> https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/uros-furst-ce-je-kaj-vredno-praznovati-sta-to-zagotovo-zaljubljenost-in-ljubezen.html, vpogled: 4. 11. 2021.</ref><ref>https://www.sititeater.si/predstave/jamski_clovek/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211105235423/https://www.sititeater.si/predstave/jamski_clovek/ |date=2021-11-05 }}, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> V seriji ''Mamin dan'' (2014) je igral Miho, v nanizanki ''[[Mame]]'' (2018) je igral Mirjaninega moža Janeza, v seriji ''[[V imenu ljudstva|V imenu ljudstva 3]]'' (2023) pa urednika časopisa, Mareta Pretnarja.<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Fürst |url=https://www.imdb.com/name/nm1076584/?ref_=nv_sr_srsg_1 |website=imdb.com |accessdate=2023-02-26}}</ref> == Zasebno življenje == Ima sina Vala (*1998) in hčer Milo. Oba sta že nastopala v slovenskih filmih.<ref> https://www.delo.si/nedelo/uros-furst-svobode-si-ljudje-ne-bomo-pustili-vzeti/, vpogled: 5. 11. 2021.</ref><ref> https://novice.svet24.si/clanek/zabava/estrada/5396ecc624bb1/oce-mi-nikoli-ne-reze-kril, vpogled: 5. 11. 2021.</ref> == Nagrade == * 2012 – [[Vesna (nagrada)|vesna]] za najboljšo glavno moško (''Vaje v objemu'') * 2010 – [[Borštnikova nagrada]] za igro za vlogo Lutza (''Zasebno življenje'', SNG Drama Ljubljana) * 2008 – [[Severjeva nagrada]] za vlogo Dr. Mlakarja (I. Cankar: ''Romantične duše''), za vlogo Vala Xavierja (T. Williams: ''Orfej se spušča''), za vlogo Teddija (H. Pinter: ''Vrnitev domov'') in za vlogo Pandolfa (D. Jovanović: ''Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali tuje hočemo - svojega ne damo'', vse SNG Drama Ljubljana) * 2008 – priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke v letu 2007, za vlogo za Mlakarja (I. Cankar: ''Romantične duše'') in za vlogo Vala Xavierja (T. Williams: ''Orfej se spušča'', obe v izvedbi SNG Drama Ljubljana) * 1999 – Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogo Ekarta (Brecht Baal, SNG Drama Ljubljana) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174969152 Zlati lev za Vse sijajne stvari - pogovor z Urošem Fürstom]. Naši umetniki pred mikrofonom (8. julij 2023). RTV Slovenija. * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174825750 Uroš Fürst, dramski igralec]. Naši umetniki pred mikrofonom (26. november 2021). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Fürst, Uroš}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] {{actor-stub}} 2z3rd0bsmhf9gb5zoe9cf36hikmm11q Anastazija Zichy 0 508591 6753077 6261863 2026-09-20T11:18:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753077 wikitext text/x-wiki {{Infobox family | name = Anastazija Zichy (=Asta Ziči) | type = članica [[Ogrsko kraljestvo|Ogrske]] ([[plemstvo|plemiške]]) [[družina|družine]] | coat_of_arms = Coa Hungary Family Zichy.svg | coat_of_arms_size = 170px | coat_of_arms_caption = Grb plemiške družine Zičijevih | parent_family = |country={{Flag|Madžarska}}<br>{{flag|Slovenija}} <br>{{Collapsible list |title = Former countries | *{{Flag|Madžarska}} *{{flag|Avstro-Ogrska}} *{{flag|Kraljevina Jugoslavija}}}} | etymology = "Zichy" (ime kraja in gradu v [[Zala (županija)|Zalski županiji]] | origin = [[Ogrsko kraljestvo]] | founded = [[13. stoletje]] | founder = Gal Zajk ({{lang-la|Zayk Gál}}) okrog 1260 | current_head = | dissolution = | cadet branches = več še živečih vej | final_head = | titles = {{Collapsible list}} | motto = '''Mindig készen!'''<ref>Valamely bizonyos, hogy megh kel halnunk, oly bizonytalan annak üdeje, helye és órája! (Ezért mindig készen kell állnia a halálra!)<br>Kakor je gotovo, da moramo umreti, tako je negotov čas, kraj in ura smrti. (Zato je treba biti na smrt vedno pripravljen!)</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|title=Idősebb gróf Zichy István végrendelete|publisher=Krudylib.hu|date=|accessdate=20. november 2021|archive-date=2021-11-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20211120230139/http://www.krudylib.hu/wiki/zichy-i-istvan|url-status=dead}}</ref> | motto_lang = '''Mindig készen!''' | motto_trans = {{lang-sl|Vedno priravljen!}}<br/>{{lang-la|Semper paratus!}}<br/>{{lang-en|Always ready!}}<br/>{{lang-sh|Uvek spreman}} | heirlooms = | estate = [[Dvorec Beltinci|Beltinški dvorec]], [[Káloz, grad|Kaloški grad]] in drugi [[grad]]ovi ter [[hiša|hiše]] | website = {{URL|https://www.arcanum.com/hu/online-kiadvanyok/Nagyivan-nagy-ivan-magyarorszag-csaladai-1/tizenkettedik-kotet-C1EA/zichy-csalad-zichi-es-vasonkeoi-gr-CD72/}} }} '''Anastazija Zichy''', tudi '''Asta Zičijeva''' ali kar '''Asta,''' (rojena kot Anastazija Avgusta pl. Zichy) je bila članica [[Ogrsko kraljestvo|ogrske]] [[plemstvo|plemiške]] [[družina|družine]] [[Zichy|Ziči]]jevih, ki spada k najbolj vplivnim grofovskim rodbinam v tej deželi. Bila je močna zlasti v [[novi vek|novem veku]], kadar je dala več uglednih politikov, umetnikov, gospodarjev in cerkvenih dostojanstvenikov. Rodovina živi še danes razdeljena v več vej, med njimi so tudi potomci Aste, medtem ko [[Teodora Zichy|Božidara]] in [[Marija Zichy|Marija]] nista bili poročeni. Njihovi starši so [[Avgust Zichy|Avgust pl. Ziči]] in [[Hedvika Zichy|Hedvika pl. Wimpfen]]. == Življenjepis == [[File:Anastasia_Zichy.jpg|thumb|left|Anastazija Zichy (Asta Ziči) okrog [[1920]]]] === Izvor in poreklo === '''Asta''' se je rodila v [[Beltinci]]h (v takratnem [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrskem cesarstvu]]) dne 16. julija 1891 kot tretja izmed štirih hčera [[Dvorec Beltinci|beltinskih graščakov]] [[Avgust Zichy|Avgusta pl. Zichyja]] in njegove žene [[Hedvika Zichy|Hedvike pl. Zičijeve r. Wimpffen]]. Prva je bila [[Marija Zichy|Marija]] (1883), sledila ji je [[Teodora Zichy|Teodora oziroma Božidara]] (1886), in Anastazija (1891). Mati Hedvika je umrla 1892. Viri omenjajo tudi [[Frida Zichy|Frido]], o kateri pa niso znane podrobnosti niti glede rojstva niti glede smrti, niti ni pokopana skupaj z drugimi člani družine v beltinški [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkvi svetega Ladislava]]; znano je samo to, da se njen mož Georgi Nikolov Ličev - sicer trgovec bolgarskega rodu, ni mogel ponašati z [[grof]]ovskim ali kakim drugim [[plemič|plemiškim]] naslovom; skratka - zanjo ni bilo mogoče izslediti kakršnihkoli življenjskih podatkov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Hedwig-von-Wimpffen-GR/6000000002764822481|title=Hedwig von Wimpffen, GR|publisher=Geni.com|date= |accessdate=19. november 2021}}</ref> === Graščakinja === Nastin oče Avgust je imel sicer štiri hčerke; ker pa ni imel sina-naslednika, sta dobila v last Zičijev [[Káloz, grad|Kaloški grad]] njegova hči Nasta in njen mož [[György Széchényi]], grof Sárvárski iz [[Lábod|Láboda ob Dravi]]<ref> György Széchényi (*28. maj 1889 Lábod † 28. avgust 1938 Monok) je bil generalpodpolkovnik, vrhovni župan oziroma načelnik okrožja Zemplén (sárvár-felsővidéki gróf, főhadnagy, Zemplén vármegye főispánja).</ref> V ta grad se je vrnila mati Hedvika, ko je njenemu možu Avgustu poteklo upravništvo nad Reškim ozemljem. Po moževi smrti leta 1938 je grofica Anastazija sicer ostala v gradu do leta 1945, ko ga je morala zapustiti, kajti nova oblast je v njem naselila stranke, pozneje (1973) pa pisarne [[kmetijstvo|kmetijske]] [[zadruga|zadruge]] [[Káloz]]. Naselje in graščina Káloz sta v last družine Zičijev prešla že leta 1650; 1655 so Zičijevi pridobili [[baron]]ski, 1679 pa [[grof]]ovski naslov. Njihov potomec in lastnik gradu ''Ödön Zichy'' je postal žrtev [[revolucija leta 1848|marčnega prevrata 1848]]. Grad je nasledil grof [[Ferenc Serafin I. Zichy|Ferenc Serafin I.]] iz [[Bratislava|Bratislave]],<ref>Ferenc Serafin Zichy (*Bratislava, 20. september 1774 †Bratislava, 15. avgust 1861) je bil nadporočnik</ref> nato pa njegov sin [[Ferenc Serafin II. Zichy|Ferenc Serafin II.]]<ref>Ferenc Serafin II. Zichy (*Bratislava, 24. januar 1811 †Káloz, 17. julij 1900) je bil vrhovni glavar, vrhovni župan in veleposlanik v Turčiji ter nosilec velikega križa vitezov reda Svetega Štefana (tárnokmester, főispán és törökországi nagykövet a Szent István rend nagykeresztes vitéze)</ref>, ki je prvi stalno živel v gradu in tam tudi umrl. Njegov sin in dedič je bil končno Astin oče, grof [[Avgust Zichy|Avgust]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kastelyok.com/adatlap.php?details=262 |title= Zichy–Széchényi-kastély (Káloz)|publisher=Kastelyok.com|date= |accessdate=19. november 2021}}</ref> === Med Prvo svetovno vojno === Sestre Zičijeve so skupaj prostovoljno pomagale med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] ranjenim vojakom na [[Dunaj]]u; medtem ko se je sestra Božidara okužila z jetiko in umrla 1915, sta Asta in Marija vojno preživeli. O njihovem skupnem delu in požrtvovalnosti za ranjence piše med drugim tudi lendavski časopis ''Alsolendvai Híradó'': Na [[Bela nedelja|Belo nedeljo]], 11. aprila 1915, je poročal ta dolnjelendavski časopis v madžarščini naslednje: {| |- ! A belatinci gróf Zichy-család gyásza.<ref>{{Navedi novice|url=https://epa.oszk.hu/03400/03435/00828/pdf/EPA03435_also-lendvai_hirado_1915_15.pdf|title=A belatinci gróf Zichy-család gyásza.|newspaper=Alsolendvai híradó|date=11. april 1915|page=3|language=hu}}</ref> ! Žalovanje beltinske grofovske družine Zičijeve. |- | <blockquote> Az alsólendvai járásnak mélységes gyásza van. A járás egyik jótékony, legendás tiszteletben élő főúri hölgye elköltözött az élők sorából. A belatinci dominius gróf Zichy Ágost v. b. t. t., föudvarnagyot érte a mindnyájunkat mélyen megrendítő csapás, hogy ''egyik leánya — a három közül a középső - hunyt''. Zichy Theodora grófnő halála mély megilletődést váltott ki belőlünk, mert ismertük azt a rajongó szeretetet, mellyel az özvegy édesapa csüngött gyermekein s tanúi voltunk az elhunyt komtesz szivbeli jóságának, aki valósággal jótékony angyala volt a környék szegényeinek és a belatinci jótékony intézményeknek. ''A 29 éves, egyszerű, rokonszenves külsejű grófnő — mint két másik nővére is kora fiatalságától kezdve a jótékonyság szolgálatában állott Belatinc vidékén, akit ne segített volna s aki most áldva ne gondolna emlekére.''<br> Betegségét is a jótékonyság szolgálata közben kapta. ''Egy bécsi katonakórházban teljesített nővéreivel együtt önkéntes ápolónői szolgálatot, eközben a múlt év decembereben meghűlt es megbetegedett.'' Édesapja a wienerwaldi szanatóriumban helyezte el, de hiába volt a gondos ápolás és az orvosi tudomány minden törekvése, a grófnő három és fel hónapi kínos szenvedés után f. hó 3-án befejezte jótékony életét.<br>A haláleset porig lesújtotta a gyermekeiért élő apát, aki felé most igaz, mélységes részvéttel fordul nemcsak Belatinc, de az egesz járás közönsége. Zichy Theodora grófnő holttestét f. hó 6-án hazaszállították Belatincra s a templomban ravatalozták fel. A díszes ravatalt, a koporsót és a ravatal környékét rengeteg koszorú és virág borította. A környék népe két napon át sűrű tömegekben zarándokolt a virágoskertté változott templomba, hogy a ravatalnál egy-egy imával adózzék az elhunyt emlékének. <br>A temetés f. hó 8-án, csütörtökön délután 3 órakor ment végbe óriási részvét mellett, nagy pompával.<br>A gyászszertartást gróf Mikes János szombathelyi megyéspüspök végezte nagy papi segédlettel, inig a gyászkart a helybeli és a környékbeli tanítók szolgáltatták. A koporsó beszentelése után a gyászmenet — mintegy 150 fehér ruhás leánykával az élén — a koporsóval megkerülte a templomot, majd pedig visszament a templomba.<br>A koporsó körül a Belatincon időző 7. ulánus-ezred képezett diszőrséget. A templomba visszatérve, a koporsót megható ceremónia és a résztvevők zokogása közben leeresztették a templom alatt levő családi sírboltba, hol boldog emlékű Zichy Ágosttié is örök álmát alussza. A belatinci gróf Zichy-család mély gyászában igaz szívvel osztozik e járás népe, a mely őszinte kegyelettel gondol mindenkor a nagy halottra. </blockquote> |<blockquote> Dolnjelendavski okraj je prizadejala huda žalost. Izmed živih se je ločila dobrodelna, pregovorno in živo spoštovana plemenita gospa. Beltinskega gospodarja - velespoštovanega dvornega dostojanstvenika - je prizadel udarec, ki je globoko razžalostil tudi vse nas. ''Umrla je ena od njegovih deklet – srednja med tremi.'' Smrt grofice Božidare Zičijeve je v nas vzbudila občutek globoke ganjenosti, saj smo poznali strastno ljubezen, s katero je bil ovdoveli oče navezan na svoje otroke. Bili smo priče srčne dobrote pokojne grofične, ki je bila pravzaprav dobrohoten angel revežem celega področja in dobrodelnih ustanov. ''Ta devetnidvajsetletna plemkinja, preproste in sočutne zunanjosti - kot tudi obe njeni sestri – je že od mladih let velikodušno služila blagru drugih na [[Beltinci|beltinškem]] področju, da ga ni človeka v potrebi, ki bi mu ne hotela pomagati in ki bi je danes ne blagoslavljal s hvaležnim spominom. <br>Bolezen si je nakopala prav med dobrodelnim delovanjem. Prostovoljno se je prijavila, da bo kot bolničarka skupaj s svojima sestrama pomagala v neki [[Dunaj|dunajski]] vojaški bolnišnici.'' Tam se je lanskega decembra prehladila in zbolela. Njen očka jo je poslal v [[Zdravilišče Wienerwald|Wienerwaldsko zdravilišče]], vendar je bila zaman vsa skrbna nega in vse prizadevanje zdravniške vede: grofica je po treh in pol mesecih hudega trpljenja tretjega tega meseca končala svoje dobrodelno življenje.<br>Smrt je brezmejno potrla očeta, ki je ves živel za svoje otroke. Globoko sočutje mu naklanjajo ne le prebivalstvo [[Beltinci|Beltincev]], ampak ljudstvo celotnega okraja. Truplo grofice [[Teodora Zichy|Božidare Zičijeve]] so prepeljali domov v Beltince in v cerkvi izpostavili na odru. Okrašene pare, krsto in okolico je prekrila velikanska množina vencev in rož. Okoliški prebivalci so skozi dva dni v gostih množicah romali v cvetlični vrt spremenjeno cerkev, da bi se pri odru oddolžili spominu rajnke s kako molitvijo.<br>Pogreb je potekal v četrtek dne 8. aprila ob 15. uri z velikim sožaljem in sijajem.<br>Pogreb je vodil somabateljski škof grof [[János Mikes|Ivan Mikeš]] ob udeležbi velikega števila duhovnikov, pogreb pa so oskrbeli domači in krajevni učitelji. Po blagoslovu krste je žalna procesija – s približno 150 dekleti v belih oblekah na čelu – obšla cerkev s krsto in se nato vrnila nazaj v cerkev.<br>Okoli krste je tvoril častno stražo v Beltincih nastanjeni 7. polk ulanske tisočnije. Ko so se vrnili v cerkev, so jo med ganljivim obredom in jokanjem udeležencev spustili v družinsko grobnico pod cerkvijo, kjer tudi sanja večne sanje blagega spomina žena [[Avgust Zichy|Avgusta Zičija]]. Prebivalstvo tega okrožja je prisrčno sodeležno z globoko žalostjo družine beltinskega grofa Zičija, ter z resničnim sočustvovanjem neprenehoma misli na veliko pokojnico. </blockquote> |} === Družina === Grofica '''[[Anastazija Zichy|Anastazija Széchényi de Zichy]]''' oziroma Asta Ziči se je torej rodila 16. julija 1892 v Beltincih, umrla pa 31. maja 1969 v 77. letu starosti na Dunaju. Njen mož je bil grof '''[[George Széchenyi|George Széchenyi de Sárvár-Felsővidék]]'''. V cerkvenem zakonu se jima je rodilo pet dečkov: # '''Pál''' Széchenyi de Sárvár-Felsővidék, <ref>Pál * 8. september 1918 Budimpešta, †23. november 1944 Budimpešta. </ref> # '''Ferenc''' Széchenyi de Sárvár-Felsővidék, <ref>Ferenc (Franc) *15. avgust 1919 Káloz † Dunaj</ref> # '''Ágost''' Széchenyi de Sárvár-Felsővidék, <ref>Ágost (Avgust) *23. januar 1921 Káloz † junij 2005 Dunaj</ref> # '''György''' Széchenyi de Sárvár-Felsővidék, <ref>György (Jurij) 30. junij 1923 † 2. marec 1986 Dunaj</ref> # '''Benedek''' Széchenyi de Sárvár-Felsővidék. <ref>Benedek (Benedikt) 23. december 1926 † Bibione (Benetke)</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Anastasia-Asta-Zichy/6000000002802731982|title=Grófnő Anastasia (Asta) Zichy|publisher=Geni.com|date= |accessdate=19. november 2021}}</ref> == Smrt in spomin == Anastazija Zichy je umrla stara 77 let na [[Dunaj]]u dne 31. maja 1969. Njeno truplo so prenesli v družinsko grobnico Zičijevih v [[Beltinci]]h, v [[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci|Cerkev svetega Ladislava]] - v Marijino kapelo, kjer je našla kraj počitka poleg svojih staršev in sester.<ref>{{navedi splet|url=https://www.geni.com/people/Anastasia-Asta-Zichy/6000000002802731982|title=grófnő Anastasia (Asta) Zichy|publisher=Geni.com|date= |accessdate=19. november 2021}}</ref> === Nagrobni napis Asti pl. Zičijevi === {| |- ! Comitissa Anastasia Széchényi (latinski izvirnik) ! Grofica Asta Sečenji (slovenski prevod) |- |<blockquote>Comitissa Anastasia Széchényi ex comitibus Zichy<br>vidua fidelis et mater beata<br> Huic mundo nata 16. Julii 1891.<br>Ad alterum translata 31. Maii 1969.<br> Fortis in fide. <br> Constans in spe. <br> Permanens in caritate. <br> Beneficiencia. <br> Felicitas aliorum. <br> Summa vitae suae. <br> Se ipse oblivicsat. <br> R. I. P. (Requiescat in pace) </blockquote> |<blockquote>Grofica Anastazija Sečenji od grofov Zičijevih<br>Zvesta vdova in blažena mati.<br> Za ta svet rojena 16. julija 1891.<br>Na drugi (svet) prenesena 31. maja 1969.<br> Močna v veri. <br> Trdna v upanju. <br> Vztrajna v ljubezni. <br> Dobrodelnost. <br> Sreča drugih. <br> Vsebina njenega življenja. <br> Samaopozabnost. <br> N. P. M. (Naj počiva v miru!) </blockquote> |} == Glej tudi == *[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] *[[Grad Beltinci]] *[[Družina]] [[Zichy]] *[[Seznam gradov v Sloveniji]] *[[Seznam plemiških družin na Slovenskem]] *[[Seznam plemiških družin na Madžarskem]] === Slikovna zbirka === <center> <gallery> File:Zichy-Avgust-Hedvika-Asta-Teodora-Maria.jpg|Fotke cele Zičijeve družine File:Zichy_Avgust_Beltinci.jpg|Avgust pl. Ziči File:Zichy Hedi 1892c.jpg|Hedvika pl. Wimpffen (1861-1892) File:Asta_Teodora_Maria_1907a.jpg|Asta-Božidara-Marija File:Church-Ladislav_Beltinci-35.jpg|[[Cerkev sv. Ladislava, Beltinci]] File:Beltinci_procelje1.jpg|Pročelje beltinške cerkve File:Beltinci_grba_Zichy2.jpg|Zičijev in Wimpfenov grb na cerkvenem pročelju File:Coatofarms_Zichy-61.jpg |Grofovska grba v Marijini kapeli File:IWindow_Hedvika-Zichy_Beltinci.jpg |Barvno spominsko okno Hedvike Zičijeve File:Ave-Maria_chapel-Beltinci.jpg |Marijina kapela File:Zichy_Beltinci_truge2.jpg|Ohranjene truge družine Zičijeve File:Holy_Mary_and-plaques-Zichy.jpg |Sveta Marija in spominske plošče Zičijevih File:Augustus_comes_Zichy-plaque.jpg |Spominska plošča očeta Avgusta File:Hedwig_Zichy_plaque.jpg |Spomindka plošča matere Hedvike File:Anastasia_Zichy-Szechenyi-plaque.jpg|Spominska plošča hčerke Aste </gallery> </center> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{DEFAULTSORT:Zichy Family}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1969]] [[Kategorija:Družina Zichy]] [[Kategorija:Madžarski plemiči]] [[Kategorija:Slovenski plemiči]] [[Kategorija:Pokopani v cerkvi svetega Ladislava v Beltincih]] mvrphepf0astn4ad2hax94kk78p0snd Afriški leopard 0 511840 6752998 6702159 2026-09-20T07:58:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752998 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | name = Afriški leopard | status = LC | status_ref = <ref>{{IUCN2006|assessors=Cat Specialist Group|year=2002|id=15954|title=Panthera pardus|downloaded=12. maja 2006}} Vnos v podatkovni zbirki pojasnjuje, zakaj je vrsta varstveno upoštevana</ref> | image = Namibie Etosha Leopard 01edit.jpg | image_width = 240px | image_caption = Leopard v NP Etoša, [[Namibija]] | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Carnivora]] (zveri) | familia = [[Felidae]] (mačke) | genus = ''[[Panthera]]'' | species = ''[[Panthera pardus|P. pardus]]'' (leoppard) | trinomial = ''Panthera pardus pardus'' | subspecies = pardus<ref name=MSW3>{{MSW3 Wozencraft |id=14000251 |page=547 |heading=Subspecies ''Panthera pardus pardus''}}</ref> | binomial = | binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10th edition of Systema Naturae|1758]]) | synonyms = {{collapsible list| *''P. p. panthera'' {{small|([[Johann Christian Daniel von Schreber|Schreber]], 1777)}} *''P. p. leopardus'' {{small|(Schreber, 1777)}} *''P. p. melanotica'' {{small|(Günther, 1885)}} *''P. p. suahelicus'' {{small|([[Oscar Neumann|Neumann]], 1900)}} *''P. p. nanopardus'' {{small|([[Oldfield Thomas|Thomas]], 1904)}} *''P. p. ruwenzorii'' {{small|(Camerano, 1906)}} *''P. p. chui'' {{small|([[Edmund Heller|Heller]], 1913)}} *''P. p. reichenowi'' {{small|([[Angel Cabrera (naturalist)|Cabrera]], 1918)}} *''P. p. antinorii'' {{small|(de Beaux, 1923)}} *''P. p. ituriensis'' {{small|([[Joel Asaph Allen|Allen]], 1924)}} *''P. p. adusta'' {{small|[[Reginald Innes Pocock|Pocock]], 1927}} *''P. p. shortridgei'' {{small|Pocock, 1932}} *''P. p. brockmani'' {{small|Pocock, 1932}} *''P. p. puella'' ({{small|Pocock, 1932}}) *''P. p. jarvisi'' {{small|Pocock, 1932}} *''[[Zanzibar leopard|P. p. adersi]]'' {{small|Pocock, 1932}}<ref name=msw3>{{MSW3 Wozencraft |id=14000250 |pages=547 |heading=Species ''Panther pardus''}}</ref> }} | range_map = Wiki-Panthera pardus.png | range_map_width = 240px | range_map_caption = Razširjenost }} '''Afriški leopard''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Panthera pardus pardus''''') je nominirana podvrsta [[leopard]]a, ki izvira iz številnih držav v Afriki. Široko je razširjena v večini podsaharske Afrike, vendar je bilo zgodovinsko območje razdrobljeno med spreminjanjem habitatov.<ref name=iucn>{{cite iucn |title=''Panthera pardus'' |author=Stein, A.B. |author2=Athreya, V. |author3=Gerngross, P. |author4=Balme, G. |author5=Henschel, P. |author6=Karanth, U. |author7=Miquelle, D. |author8=Rostro, S. |author9=Kamler, J.F. |author10=Laguardia, A. |date=2016 |page=e.T15954A160698029}}</ref> Leopardi so bili zabeleženi tudi v Severni Afriki.<ref name="MiththapalaSeidensticker1996">{{cite journal |last1=Miththapala |first1=S. |last2=Seidensticker |first2=J. |last3=O'Brien |first3=S. J. |title=Phylogeographic Subspecies Recognition in Leopards (''Panthera pardus''): Molecular Genetic Variation|url=https://archive.org/details/sim_conservation-biology_1996-08_10_4/page/1115 |journal=Conservation Biology |volume=10 |issue=4 |year=1996 |pages=1115–1132 |issn=0888-8892 |doi=10.1046/j.1523-1739.1996.10041115.x}}</ref><ref name="Uphyrkina_al.2001">{{cite journal |last1=Uphyrkina |first1=O. |last2=Johnson |first2=E. W. |last3=Quigley |first3=H. |last4=Miquelle |first4=D. |last5=Marker |first5=L. |last6=Bush |first6=M. |last7=O'Brien |first7=S. J. |year=2001 |title=Phylogenetics, genome diversity and origin of modern leopard, ''Panthera pardus'' |journal=Molecular Ecology |volume=10 |issue=11 |pages=2617–2633 |url=http://www.biosoil.ru/files/00001386.pdf |doi=10.1046/j.0962-1083.2001.01350.x |pmid=11883877 |s2cid=304770 |access-date=2012-05-10 |archive-date=2020-04-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200428212741/https://www.biosoil.ru/files/00001386.pdf |url-status=dead }}</ref> == Taksonomija == [[File:Leopard - Institut scientifique de Rabat - Morocco.jpg|thumb|Taksidermiziran primerek na Znanstvenem inštitutu v Rabatu, Maroko. Barbary leopard iz severozahodne Afrike je bil včasih razvrščen pod ''Panthera pardus panthera'', preden je bil vključen v ''P. p. pardus'']] ''Felis pardus'' je bilo znanstveno ime, ki ga je [[Carl Linnaeus]] uporabil v 10. izdaji ''Systema Naturae'' leta 1758. Njegov opis je temeljil na opisih prejšnjih naravoslovcev, kot je [[Conrad Gessner]]. Domneval je, da se je leopard pojavil v Indiji.<ref name="linnaeus">{{navedi knjigo |author=Linnaeus, C. |year=1758 |title=Caroli Linnæi Systema naturæ per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis |volume=Tomus I |edition=decima, reformata |location=Holmiae |publisher=Laurentius Salvius |page=41−42 |chapter=''Felis pardus'' |language=la |chapter-url=https://archive.org/stream/mobot31753000798865#page/41/mode/2up}}</ref> V 18. in 19. stoletju je več naravoslovcev opisalo različne leopardje kože in lobanje iz Afrike, vključno z:<ref name=Allen1939>{{navedi knjigo |last=Allen |first=G. M. |year=1939 |url=https://archive.org/stream/bulletinofmuseum83harv#page/244/mode/2up |title=A Checklist of African Mammals |series=Bulletin of the Museum of Comparative Zoology at Harvard College |volume=83 |pages=1–763 |publisher=The Museum |location=Cambridge, Mass.}}</ref> *Felis pardus panthera, ki ga je predlagal Johann Christian Daniel von Schreber leta 1778 na podlagi opisov prejšnjih naravoslovcev.<ref>{{navedi knjigo |author=Schreber, J. C. D. |year=1778 |chapter=Der Panther |chapter-url=https://archive.org/stream/SaYugthiereAbbiIIISchr#page/384/mode/2up |pages=384–386 |title=Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur, mit Beschreibungen |location=Erlangen |publisher=Wolfgang Walther}}</ref> *Felis leopardus var. Melanotica, Alberta Güntherja leta 1885 z Rta dobrega upanja v južni Afriki *Felis leopardus suahelicus, Oscarja Neumanna leta 1900 z ozemlja Tanganjike *Felis leopardus nanopardus, Oldfield Thomas leta 1904 iz italijanske Somalije *Felis pardus ruwenzorii, Lorenza Camerana leta 1906 iz gora Ruwenzori in Virunga <ref>{{cite journal |last=Camerano |first=L. |year=1906 |title=Spedizione al Ruwenzori di S.A.R. Luigi Amedeo di Savoia Duca degli Abruzzi |journal=Bollettino dei Musei di Zoologia ed Anatomia Comparata della R. Università di Torino |volume=21 |issue=545 |pages=1–6 |url=https://archive.org/details/bollettinodeimus2106univ/page/n209}}</ref> *Felis pardus chui, Edmunda Hellerja leta 1913 iz Ugande *Felis pardus iturensis, Joela Asapha Allena leta 1924 iz Belgijskega Konga <ref>{{cite journal |last1=Allen |first1=J. A. |year=1924 |title=Carnivora collected by the American Museum Congo Expedition |journal=Bulletin of the American Museum of Natural History |volume=47 |issue=3 |pages=1–281<!-- ''iturensis'' on page 259 --> |url=http://digitallibrary.amnh.org/bitstream/handle/2246/1896/B47a03.pdf?sequence=2&isAllowed=y}}</ref> *Felis pardus reichenowi, avtorja Ángel Cabrera leta 1927 iz Kameruna *Panthera pardus adusta, avtorja Reginalda Innesa Pococka leta 1927 iz etiopskega višavja *Panthera pardus adersi, avtorja Pococka leta 1932 z otoka Unguja, Zanzibar <ref name=Pocock1932>{{cite journal |last1=Pocock |first1=R. I. |date=1932 |title=The Leopards of Africa |journal=Proceedings of the Zoological Society of London |volume=102 |issue=2 |pages=543–591 |doi=10.1111/j.1096-3642.1932.tb01085.x}}</ref> *Panthera pardus brockmani, avtorja Pococka leta 1932 iz Somalije *Panthera pardus jarvisl, avtorja Pococka leta 1932 s Sinajskega polotoka Rezultati genetskih analiz kažejo, da so vse populacije afriških leopardov na splošno tesno povezane in predstavljajo samo eno podvrsto, in sicer ''P. p. pardus''. Vendar pa rezultati analize molekularne variance in indeksa parne fiksacije muzejskih vzorcev afriškega leoparda kažejo razlike v lokusu ND-5, ki zajema pet glavnih haploskupin, in sicer v Srednji-Južni Afriki, Južni Afriki, Zahodni Afriki, obalni zahodni-Srednji Afriki in srednje-vzhodni Afrika. V nekaterih primerih so indeksi fiksacije pokazali večjo raznolikost kot pri arabskih in perzijskih leopardih v Aziji.<ref>{{cite journal |last1=Anco |first1=C. |last2=Kolokotronis |first2=S. O. |last3=Henschel |first3=P. |last4=Cunningham |first4=S. W. |last5=Amato |first5=G. |last6=Hekkala |first6=E. |title=Historical mitochondrial diversity in African leopards (''Panthera pardus'') revealed by archival museum specimens |journal=Mitochondrial DNA Part A |volume=29 |issue=3 |pages=455–473 |doi=10.1080/24701394.2017.1307973 |year=2017 |pmid=28423965|s2cid=4348541}}</ref> == Značilnosti == [[File:Panthera pardus (Leopard (Kongo)).jpg|thumbnail| Temno obarvana leopardova koža iz Srednje Afrike (Kongo)]] [[File:Leopard (Panthera pardus).jpg|thumb| Leopard v Serengetiju]] Afriški leopard ima velike razlike v barvi dlake, odvisno od lokacije in habitata. Barva dlake se razlikuje od bledo rumene do temno zlate ali rumeno-rjave, včasih tudi črne in je vzorčena s črnimi rozetami, medtem ko so glava, spodnji udi in trebuh pikasti s polno črno. Samci leoparda so večji, v povprečju tehtajo 60 kg, pri čemer je največja teža, ki jo doseže samec, 91 kg. Samice v povprečju tehtajo približno 35 do 40 kg. Afriški leopard je spolno dimorfen; samci so večji in težji od samic.<ref name="Hoath2009">{{navedi knjigo |first=R. |last=Hoath |title=A Field Guide to the Mammals of Egypt |chapter=Leopard (''Panthera pardus'') Linnaeus, 1758 |chapter-url=https://books.google.com/books?id=agWfg6oEKKkC&pg=PA106 |year=2009|publisher=American University in Cairo Press |location=Cairo |isbn=978-977-416-254-1 |pages=106–107}}</ref> Med letoma 1996 in 2000 je imelo 11 odraslih leopardov radijske ovratnice na namibijskih kmetijskih zemljiščih. Samci so tehtali samo od 37,5 do 52,3 kg, samice pa od 24 do 33,5 kg. Najtežji znani leopard je tehtal približno 96 kg in je bil zabeležen v jugozahodni Afriki. Po besedah Alfreda Edwarda Peasea so bili črni leopardi v Severni Afriki po velikosti podobni levom. Poročali so, da je alžirski leopard, ubit leta 1913, meril približno 2,69 m, preden so mu odrli kožo.<ref name="Pease1913">{{navedi knjigo |last=Pease |first=A. E. |author-link=|title=The Book of the Lion |publisher=John Murray |chapter=Of dangerous game |pages=46–68 |location=London |chapter-url=https://archive.org/stream/bookoflion1913alfr#page/54/mode/2up |year=1913}}</ref> Leopardi, ki živijo v gorah provinc Cape, so videti manjši in manj težki kot leopardi severneje. Manjši naj bi bili tudi leopardi v Somaliji in Etiopiji. Lobanja osebka zahodnoafriškega leoparda je merila 28,6 cm v bazalno dolžino in 18,10 cm v širino in tehtala 790 g. Za primerjavo, indijski leopard je meril 28 cm v bazalno dolžino in 20 cm v širino in tehtal 1000 g.<ref>{{cite journal |author=Prater, S. H. |title=Record Panther Skull (''P. p. pardus'') |journal=The Journal of the Bombay Natural History Society |volume=XXVII |issue=1, part IV |pages=933–935 |url=https://www.biodiversitylibrary.org/item/95740#page/1055/mode/1up |date=1921}}</ref> == Razširjenost in habitat == [[File:Leopard Senegal.jpg|thumb| Leopard na meji med Gvinejo in Senegalom]] Afriški leopardi so naseljevali širok razpon [[habitat]]ov v Afriki, od gorskih gozdov do travnikov in [[savana|savan]], razen le izjemno peščene puščave. Najbolj ogrožen je na območjih polpuščave, kjer redki viri pogosto povzročijo konflikt z nomadskimi kmeti in njihovo živino.<ref name=Kirby1899>{{navedi knjigo |editor=Bryden, H. A. |author=Kirby, F. V. |year=1899 |chapter=The Leopard (''Felis pardus'') |pages=568–574 |title=Great and small game of Africa |location=London |publisher=Rowland Ward Ltd. |chapter-url=https://archive.org/stream/greatsmallgameof00majo#page/544/mode/2up}}</ref> Nekoč se je pojavljal v večini podsaharske Afrike in je zasedal tako deževne gozdove kot sušne puščavske habitate. Živel je v vseh habitatih z letno količino padavin nad 50 mm in lahko prodre v območja z manj kot to količino padavin ob rečnih tokovih. Doseže do 5700 m, opazili so ga na visokih pobočjih vulkanov [[Ruwenzori]] in [[Virunga]] in opazili pri pitju termalne vode 37 °C v [[narodni park Virunga|narodnem parku Virunga]]. Zdi se, da je uspešen pri prilagajanju na spremenjene naravne habitate in naseljena okolja brez intenzivnega preganjanja. Pogosto so ga zabeležili v bližini večjih mest. Toda že v 1980-ih je postal redek v večjem delu [[Zahodna Afrika|Zahodne Afrike]].<ref>{{cite report |last1=Martin |first1=R. B. |last2=De Meulenaer |first2=T. |year=1988 |title=Survey of the status of the leopard (''Panthera pardus'') in sub-Saharan Africa |publisher=CITES Secretariat |location=Lausanne}}</ref> Zdaj ostaja neenakomerno razporejen znotraj zgodovinskih meja. Med raziskavami leta 2013 je bil zabeležen v okrožju Gbarpolu in okrožju Bong v zgornjegvinejskih gozdovih v [[Liberija|Liberiji]]. Leopardi so v severni Afriki redki. [[Relikt (biologija)|Reliktna]] populacija obstaja v gorovju [[Atlas (gorovje)| Atlas]] v [[Maroko|Maroku]], v gozdnih in gorskih stepah na nadmorski višini od 300 do 2500 m, kjer je podnebje zmerno do hladno.<ref name="Cuzin2003">{{cite thesis |author=Cuzin, F. |year=2003 |title=Les grands mammifères du Maroc méridional (Haut Atlas, Anti Atlas et Sahara): Distribution, Ecologie et Conservation |location=Université Montpellier II |type=Ph.D. Thesis |publisher=Laboratoire de Biogéographie et Ecologie des Vertèbrés, Ecole Pratique des Hautes Etudes |url=http://www.carnivoreconservation.org/files/thesis/cuzin_2003_phd.pdf |archive-date=2022-10-06 |access-date=2022-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221006022530/https://www.carnivoreconservation.org/files/thesis/cuzin_2003_phd.pdf |url-status=dead }}</ref> Leta 2014 je bil na zavarovanem območju Elba v jugovzhodnem [[Egipt]]u ubit leopard. To je bilo prvo opazovanje leoparda v državi po 1950-ih.<ref name=Soultan2017>{{Cite journal |last1=Soultan |first1=A. |last2=Attum |first2=O. |last3=Hamada |first3=A. |last4=Hatab |first4=E.-B. |last5=Ahmed |first5=S. E. |last6=Eisa |first6=A. |last7=Sharif |first7=I. A. |last8=Nagy |first8=A. |last9=Shohdi |first9=W. |date=2017 |title=Recent observation for leopard ''Panthera pardus'' in Egypt |journal=[[Mammalia (journal)|Mammalia]] |volume=81 |issue=1 |doi=10.1515/mammalia-2015-0089 |pages=115–117|s2cid=90676105 }}</ref> Leta 2016 je bil leopard prvič zabeležen na polsušnem območju Yechilay v severni [[Etiopija|Etiopiji]].<ref name="WesterbergCraig2017">{{cite journal |last1=Westerberg |first1=M. |last2=Craig|first2=E. |last3=Meheretu |first3=Y. |title=First record of African leopard (''Panthera pardus pardus'' L.) in semi-arid area of Yechilay, northern Ethiopia |journal=African Journal of Ecology |year=2017 |doi=10.1111/aje.12436 |volume=56 |issue=2 |pages=375–377}}</ref> == Obnašanje in ekologija == V [[Krugerjev narodni park|Krugerjevem narodnem parku]] so bili samci leopardov in samice z mladiči ponoči bolj aktivni kot samo samice. Najvišje dnevne aktivnosti so zabeležili leopardi, ki uporabljajo goščave trnov v [[Deževna doba|deževni dobi]], ko jih je uporabljala tudi [[impala]].<ref name="Bailey1993">{{navedi knjigo|last=Bailey|first=T. N. |title=The African Leopard: Ecology and Behavior of a Solitary Felid|url=https://books.google.com/books?id=0HyXAAAACAAJ |year=2005 |publisher=Blackburn Press |isbn=978-1-932846-11-9 |orig-year=1993 |edition=Illustrated, reprint}}</ref> Leopardi so na splošno najbolj aktivni med sončnim zahodom in sončnim vzhodom in v tem času ubijejo več plena. === Prehrana in lov === [[File:Leopardo (Panthera pardus) devorando un antílope, parque nacional Kruger, Sudáfrica, 2018-07-26, DD 06.jpg|thumb| Leopard z impalo ubit v narodnem parku Kruger v Južni Afriki]] Leopard ima izjemno sposobnost prilagajanja spremembam razpoložljivosti plena in ima zelo široko prehrano. Jemlje majhen plen, kjer so veliki kopitarji manj pogosti. Znani plen leopardov sega od gnojnih hroščev do odraslih elandov, ki lahko dosežejo 900 kg. V podsaharski Afriki je bilo dokumentiranih najmanj 92 vrst plena v leopardovem jedilniku, vključno z glodavci, pticami, majhnimi in velikimi antilopami, hiraksi, zajci in členonožci. Leopardi na splošno osredotočajo svojo lovsko dejavnost na lokalno obilne srednje velike kopitarje v razponu od 20 do 80 kg, medtem ko oportunistično jemljejo drug plen. Povprečni intervali med usmrtitvijo kopitarjev se gibljejo od sedmih do 12–13 dni. Leopardi pogosto skrivajo velike usmrtitve na drevesih, kar je vedenje, za katerega je potrebna velika moč. Bilo je več opazovanj, kako so leopardi vlačili trupe mladih žiraf, ki tehtajo do 125 kg, to je 2–3-krat večja od teže leoparda, do 5,7 m visoko v drevesa. V narodnem parku Serengeti so leoparde prvič opremili z radijskimi ovratnicami v zgodnjih 1970-ih. Njihov lov ponoči je bilo težko opazovati; najboljši čas za opazovanje je bil po zori. Od njihovih 64 dnevnih lovov so bili le trije uspešni. V tem gozdnem območju so plenili večinoma impale, odrasle in mlade, v sušnem obdobju pa so ujeli nekaj Thomsonovih gazel. Občasno so uspešno lovili svinje bradavičarke, dik-dike, antilope, duikerje, gnuje in teličke topijev, šakale, kapske zajce, pegatke in škorce. Manj uspešni so bili pri lovu na zebre, kongone, žirafe, mungose, genete, hirakse in majhne ptice. Odvzem trupel velikih živali je predstavljal majhen delež njihove hrane.<ref name="Bertram1974">{{cite journal |last=Bertram |first= B. |date=1974 |title=Radio-Tracking Leopards in the Serengeti |journal=African Wildlife Leadership Foundation News 1974 |issue=9 |pages=8–10}}</ref> V tropskih deževnih gozdovih Srednje Afrike je njihova prehrana sestavljena iz duikerjev in primatov. Nekateri posamezni leopardi so pokazali močno naklonjenost pasavcem in ježevcem.<ref name="Jenny1993">{{cite journal|last=Jenny|first= D. |date=1993|title=Leopard research in Ivory Coast rain forest |journal=Cat News |issue=18|pages=12–13}}</ref> V severni Afriki leopard pleni makake Barbary (''Macaca sylvanus'').<ref name="Emmanuel1982">{{cite journal |last=Fa |first=J. E. |title=A survey of population and habitat of the Barbary macaque ''Macaca sylvanus'' L. in north Morocco |url=https://archive.org/details/biological-conservation_1982-09_24_1/page/45 |journal=Biological Conservation |date=1982 |volume=24 |issue=1 |pages=45–66 |doi=10.1016/0006-3207(82)90046-5}}</ref> Analiza leopardovega plena v narodnem parku Taï je pokazala, da so primati podnevi primarni plen leopardov. V narodnem parku Lope v Gabonu so ugotovili, da je najpomembnejši plen rdeči rečni prašič (''Potamochoerus porcus''). Kafrski bivoli (''Syncerus caffer'') in velike trsne podgane (''Thryonomys swinderianus'') so predstavljale po 13 % porabljene biomase.<ref name="HenschelAbernethy2005">{{cite journal |last1=Henschel |first1=P. |last2=Abernethy |first2=K. A. |last3=White |first3=L. J. T. |title=Leopard food habits in the Lope National Park, Gabon, Central Africa |journal=African Journal of Ecology |volume=43 |issue=1 |year=2005 |pages=21–28 |doi=10.1111/j.1365-2028.2004.00518.x}}</ref> V kompleksu zavarovanih območij Dzanga-Sangha v Centralno Afriški republiki naj bi leopard napadel in zasledoval veliko [[Zahodna nižinska gorila|zahodno nižinsko gorilo]] (''gorilla gorilla gorilla''), a je ni ujel. Deli gorile, ki so jih našli v leopardovem plenu kaže, da je leopard bodisi pobral ostanke gorile ali jo je ubil. Afriške leoparde so opazili, kako plenijo odrasle vzhodne gorile (''Gorilla beringei'') na območju Kisoro blizu meja Ugande z Ruando in Demokratično republiko Kongo.<ref>{{navedi knjigo |last=Schaller |first=G. B. |author-link= |date=2010 |title=The Year of the Gorilla |publisher=University of Chicago Press |chapter=7: A Home in the Highlands |page=139 |isbn=978-0-2267-3647-1 |location=Chicago |chapter-url=https://books.google.com/books?id=P8ca5WXqkMAC&pg=PA139}}</ref> == Grožnje == Po vsej Afriki sta glavni grožnji leopardom sprememba habitata in intenzivno preganjanje, zlasti v maščevanje za resnično in domnevno izgubo živine.<ref name="RayHunterZigouris2005">{{navedi knjigo|last1=Ray|first1=Justina C.|last2=Hunter|first2=Luke|last3=Zigouris|first3=Joanna|title=Setting Conservation and Research Priorities for Larger African Carnivores|url=https://canada.wcs.org/Portals/42/Publications/WCS_WorkingPaper_24_web.pdf|year=2005|publisher=Wildlife Conservation Society|location=New York|access-date=2022-01-24|archive-date=2019-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20190714045029/https://canada.wcs.org/Portals/42/Publications/WCS_WorkingPaper_24_web.pdf|url-status=dead}}</ref> Zgornjegvinejski gozdovi v Liberiji veljajo za žarišče biotske raznovrstnosti, vendar so že razdeljeni na dva bloka. Velika območja so prizadeta zaradi komercialne sečnje in rudarskih dejavnosti in so spremenjena za kmetijsko uporabo, vključno z velikimi nasadi oljnih palm v koncesijah, ki jih pridobi tuje podjetje. Vpliv lova na trofeje ni jasen, vendar ima lahko vplive na demografski in populacijski ravni, zlasti ko se ustrelijo samice. V Tanzaniji je dovoljeno loviti samo samce, samice pa so predstavljale 28,6 % od 77 ustreljenih trofej med letoma 1995 in 1998. Odstranitev pretirano velikega števila samcev lahko povzroči kaskado škodljivih učinkov na populacijo. Čeprav samci leopardov ne zagotavljajo starševske skrbi za mladiče, prisotnost očeta omogoča samicam, da vzgajajo mladiče z zmanjšanim tveganjem za detomor s strani drugih samcev. Malo je zanesljivih opazovanj detomora pri leopardih, vendar bodo novi samci, ki vstopijo v populacijo, verjetno ubili obstoječe mladiče.<ref>Cat Specialist Group (2005). [http://www.catsg.org/catsgportal/project-o-month/02_webarchive/grafics/nov2005.pdf Cat Project of the Month – November 2005: ''Conservation biology of leopards (''Panthera pardus'') in a fragmented landscape; spatial ecology, population biology and human threats''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161012193543/http://www.catsg.org/catsgportal/project-o-month/02_webarchive/grafics/nov2005.pdf |date=2016-10-12 }}. IUCN/SSC Cat Specialist Group</ref> Analiza leopardov in raziskav lova s kamerami v sosednjih gozdnih pokrajinah v porečju Konga je pokazala veliko prekrivanje prehranskih niš in izkoriščevalsko konkurenco med leopardi in lovci na meso. Z vse večjo bližino naselij in sočasnim pritiskom ljudi na lov, leopardi izkoriščajo manjši plen in se pojavljajo pri znatno zmanjšani gostoti populacije. V prisotnosti intenzivnega lova na meso v okolici človeških naselij se zdi, da so leopardi popolnoma odsotni.<ref name="HenschelHunter2011">{{cite journal|last1=Henschel|first1=P.|last2=Hunter|first2=L. T. B.|last3=Coad|first3=L.|last4=Abernethy|first4=K. A.|last5=Mühlenberg|first5=M.|title=Leopard prey choice in the Congo Basin rainforest suggests exploitative competition with human bushmeat hunters|journal=Journal of Zoology|year=2011 |pages=11–20 |doi=10.1111/j.1469-7998.2011.00826.x |archive-date=2012-03-15 |url=http://www.panthera.org/sites/default/files/Henschel_et_al_2011_Leopard_competition_with_bushmeat_hunters_JZO.PDF |archive-url=https://web.archive.org/web/20120315162624/http://www.panthera.org/sites/default/files/Henschel_et_al_2011_Leopard_competition_with_bushmeat_hunters_JZO.PDF}}</ref> Transhumantni pastirji z mejnega območja med Sudanom in Centralnoafriško republiko svojo živino odpeljejo na območje Činko. Spremljajo jih oboroženi trgovci, ki se v Am Dafoku ukvarjajo z lovom na velike rastlinojede živali, prodajo divjega mesa in prodajo leopardovih kož. Raziskave na tem območju so pokazale, da se je populacija leopardov zmanjšala s 97 osebkov v letu 2012 na 50 osebkov v letu 2017. Rangerji so v taboriščih pastirjev zaplenili velike količine strupa, in so priznali, da ga uporabljajo za zastrupljanje plenilcev.<ref>{{cite journal |author1=Äbischer, T. |author2=Ibrahim, T. |author3=Hickisch, R. |author4=Furrer, R. D. |author5=Leuenberger, C. |author6=Wegmann, D. |year=2020 |title=Apex predators decline after an influx of pastoralists in former Central African Republic hunting zones |journal=Biological Conservation |volume=241 |page=108326 |doi=10.1016/j.biocon.2019.108326 |url=https://doc.rero.ch/record/328409/files/weg_apd.pdf}}</ref> == Zaščita == Leopard je naveden v CITES Appendix I. Lov je prepovedan v Zambiji in Bocvani, v Južni Afriki pa je bil leta 2016 prekinjen. Populacije leopardov so prisotne na več zavarovanih območjih, vključno z: *Narodni park Taï *[[Narodni park Etoša]] *Narodni park Virunga *Krugerjev narodni Park == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons|Panthera pardus pardus}} * [http://www.catsg.org/index.php?id=110 Species portrait African leopard; IUCN/SSC Cat Specialist Group] * [http://leopards.wild-cat.org/ Leopards .:. wild-cat.org — Information about research and conservation of leopards] * [http://www.capeleopard.org.za/ The Cape Leopard Trust, South Africa] * [http://www.safarinow.com/destinations/south-africa/articles/African-Leopard.aspx Safarinow.com: ''African Leopard » Panthera pardus » 'Luiperd'''] * [http://www.sa-venues.com/wildlife/wildlife_leopard.htm South Africa Wildlife: ''Leopard {Panthera Pardus}''] * [https://web.archive.org/web/20140114072551/http://www.carltonward.com/index.php#mi=2&pt=1&pi=10000&s=18&p=1&a=4&at=0 Image of a leopard from the Central African forests of Gabon] * [https://web.archive.org/web/20100220015137/http://www.arkive.org/north-african-leopard/panthera-pardus-panthera/videos.html Video of the Barbary Leopard in the wild (broken link)] * [https://www.timeslive.co.za/news/africa/2018-05-07-toddler-eaten-by-leopard-in-ugandas-national-park/ Predation on a child] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200926064852/https://www.timeslive.co.za/news/africa/2018-05-07-toddler-eaten-by-leopard-in-ugandas-national-park/ |date=2020-09-26 }} at Queen Elizabeth National Park, Uganda {{Taxonbar|from=Q39153}} [[Kategorija:Velike mačke]] [[Kategorija:Zveri Afrike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 11jf6ze768e17ba8fjksh8j6mb9a15o Intef VI. 0 512416 6752966 5654734 2026-09-20T05:32:27Z Sàádî 260952 ([[c:GR|GR]]) [[File:17th Dynasty Crown (Nubkheperre Intef).jpg]] → [[File:17th Dynasty Crown Nubkheperre Intef.jpg]] [[c:COM:FR#FR1|Criterion 1]] (original uploader’s request) 6752966 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Faraon | Name= Nubkheperre Intef | Image=WoodenCoffinOfIntef-BritishMuseum-August21-08.jpg | Caption=Pokrov krste Nebkheperre Intefa; Britanski muzej | NomenHiero=<hiero>W25-i-n:t:f</hiero> | Nomen=Intef <br /> ''Jnj it=f'' <br /> ''Pripeljal ga je njegov oče'' | PrenomenHiero=<hiero>N5-S12-L1</hiero> | Prenomen=Nebukhepere <br /> ''Nbw-ḫpr-R՚'' <br /> ''Zlata prikazen Raja'' | Golden= [...]neteru <br /> ''[..]-nTrw'' <br /> ''...-bogov'' | GoldenHiero=<hiero>HASH-R8A </hiero> | Nebty=Heruhernesetef <br /> ''Hrw-ḥr-nst=f'' <br /> ''On, ki je ustvarja mir na svojem prestolu'' | NebtyHiero=<hiero>O4:r-D2:Z1-W11:Z1-t:f</hiero> | Horus= Neferkheperu <br /> ''nfr-ḫprw'' <br /> ''Hor, katerega prikazni so popolne'' | HorusHiero=<hiero>nfr-L1-Z3</hiero> | Reign=okoli 1571-sredina 1560. let pr. n. št.<ref>Kim Ryholt. ''The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period''. CNI Publications, Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997. str. 204.</ref> | Born= | Died= | Predecessor=[[Intef V.|Sekhemre-Vepmaat Intef]] | Successor=[[ Intef VII.|Sekhemre-Heruhirmaat Intef]] | Alt = | Dynasty=[[Sedemnajsta egipčanska dinastija| Sedemnajsta dinastija]] | Spouse= kraljica Sobekemsaf | Children= | Father=[[Sobekemsaf II.]] | Mother= | burial = piramida v [[Dra Abu el-Naga|Dra Abu el-Nagi]] }} '''Nubkheperre Intef''', '''Antef''' ali '''Injotef''' ali '''Intef VI.''' je bil egipčanski [[faraon]] iz [[Sedemnajsta egipčanska dinastija|Sedemnajste egipčanske dinastije]], ki je vladala v [[Tebe, Egipt|Tebah]] v [[Drugo vmesno obdobje Egipta|drugem vmesnem obdobju Egipta]]. V Egiptu je takrat vladalo več rivalskih dinastij, vključno s [[Hiksi]] v [[Spodnji Egipt|Spodnjem Egiptu]]. Znano je, da je bil brat in naslednik svojega neposrednega predhodnika Sekhemre-Vepmaata Intefa ([[Intef V.]]).<ref>PM I 2 (1964) 603; Kim S.B. Ryholt. ''The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800-1550 BC''. Carsten Niebuhr Institute Publications, vol. 20. Copenhagen: Museum Tusculanum Press, 1997. str. 270.</ref> ==Poreklo== Intef VI. (Nubkheperre Intef) in njegov brat [[Intef V.]] (Sekhemre Vepmaat Intef) sta bila zelo verjetno sinova faraona [[Sobekemsaf II.|Sobekemsafa II.]] (Sekhemre Šedtavi Sobekemsaf). Domneva temelji na napisu na podboju vrat, odkritih v ostankih templja iz Sedemnajste dinastije v Gebel-Antefu ob cesti iz Luksorja v Faršut.<ref>Ryholt, str. 270.</ref> ==Gradnje== [[Slika:Stele Nubkheperre Petrie 02.jpg|thumb|200px|levo|Stela iz Abidosa, na kateri sta upodobljena Intef VI. in Nakht<ref name=ref13> W.M.F. Petrie. Abydos I. EEF Memoir 22. London 1902. str. 28, 41-42.</ref>]] Intef V. je eden od najbolje izpričanih vladarjev iz Sedemnajste dinastije. Obnovil je veliko poškodovanih templjev v Gornjem Egiptu in zgradil nov tempelj v Gebel Antefu. Najbolje ohranjena zgradba iz obdobje njegove vladavine je majhna kapela v [[Qift|Koptosu]]. Na reliefih na rekonstruiranih štirih stenah je prikazan kralj pred [[Min (mitologija)|Minom]] in njegovo kronanje, ki ga opravlja [[Hor]] pred nekim drugim bogom. Reliefi so delno izbočeni in delno vbočeni.<ref>Reconstruction of the walls on Digital Egypt.</ref> V Koptosu so odkrili stelo s [[Koptoški odlok Intefa VI.|Koptoškim odlokom]], ki se nanaša na dejanja Intefa VI. proti Minhotepovemu sinu Tetiju.<ref>W.M. Petrie Flinders. ''Koptos''. London 1896. Pl. 8.</ref> V [[Abidos, Egipt|Abidos]]u je bilo najdenih več kamnitih kosov, vključno s stebri, ki pričajo o nekakšnih obnovitvenih delih.<ref>W.M.F. Petrie. ''Abydos I''. EEF Memoir 22. London 1902, str. 28, 41-2, pl. LV (3-5, 8), LVI.</ref> Na steli, najdeni v Abidosu, je omenjena Intefova hiša ki je zelo verjetno pripadala Intrefu VI.<ref name=ref13/> Najstarejše in edino leto vladanja Intefa VI. je 3. leto, omenjeno na steli iz Koptosa.<ref>''The Coptos decree of Nebkheperure-Intef''. Arhivirano iz izvirnika 10. novembra 2012. Pridobljeno 7. maja 2012.</ref> Vladal je zagotovo mnogo dlje, ker bi v tako kratkem času ne mogel dokončati vseh gradbenih del in svoje grobnice.<ref>Ryholt, str. 204.</ref> Intef VI. je omenjen na več kot dvajsetih sodobnih spomenikih, kar kaže, da je bil eden on najmočnejših vladarjev v Sedemnajsti egipčanski dinastiji. ==Časovni okvir== Intef VI. ni vladal na začetku, ampak bolj proti koncu Sedemnajste dinastije, verjetno tik pred zadnjimi tremi faraoni iz te dinastije (Senaktenre, Sekenenre in Ahmoz).<ref>Thomas Schneider. ''The Relative Chronology of the Middle Kingdom...'' str. 187.</ref> Njegov relativni položaj v Sedemnajsti dinastiji je nekoliko sporen, vsekakor pa je bil najbolje izpričan in najmočnejši od treh Intefov.<ref>Detlef Franke. "The Late Middle Kingdom (Thirteenth to Seventeenth Dynasties): The Chronological Framework". ''Journal of Egyptian History'', '''1''' (2, 2008): 279.</ref> ==Rop grobnice in ponovno odkritje== [[Slika:17th Dynasty Crown Nubkheperre Intef.jpg|thumb|right|200px|Kraljeva krona, domnevno iz grobnice Intefa VI. v [[Dra Abu el-Naga|Dra Abu el-Nagi]], zdaj v Kraljevem muzeju Nizozemske]] V Intefovo grobnico so roparji grobov vdrli leta 1827 in jo izropali. Del zaklada je prišel v last zahodnih zbiralcev. Njegovo edinstveno leseno krsto (''riši'') je kupil [[Britanski muzej]] od zbiralca Henryja Salta.<ref>''Coffin of King Nubkheperra Intef''.</ref> Grobnico so ponovno odkrili zgodnji egiptologi okoli leta 1881 in nato pozabili nanjo. Tretjič so jo leta 2001 odkrili nemški arheologi pod vodstvom Daniel Polz, namestnika direktorja Nemškega arheološkega inštituta.<ref>https://web.archive.org/web/20080127163352/http://www.dainst.org/index_55_en.html.</ref> V njej so našli nepoškodovano krsto in diadem ali krono, nekaj lokov in puščic in srčnega skarabeja kralja Sobekemsafa.<ref>I.E.S. Edwards, P. Posener-Kriéger (ur.), ''Mélanges Gamal Eddin Mokhtar I''. Kairo, 1985. str. 239.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{S-start}} {{S-hou|||||}} {{S-reg}} {{S-bef|before= [[Intef V.]] <br> (Sekhemre-Wepmaat Intef) }} {{S-ttl|title=[[Seznam faraonov|Faraon Egipta]] <br> (Sedemnajsta egipčanska dinastija) |years= 16. stoletje pr. n. št.}} {{S-aft|after=[[Intef VII.]] <br> (Sekhemre-Heruhirmaat Intef)}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Faraoni Sedemnajste egipčanske dinastije]] [[Kategorija:Vladarji v 16. stoletju pr. n. št.]] rfntvwy4mvydmt0tw1imxijoyo8ro65 Aleksander Dugin 0 512900 6753011 6620055 2026-09-20T09:03:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753011 wikitext text/x-wiki {{lektura}}{{Infopolje Filozof | name = Aleksandr Dugin | image = Aleksandr Dugin 13981126000.jpg | birth_name = Aleksandr Geljevič Dugin | era = [[Sodobna filozofija]] | region = [[Ruska filozofija]] | school_tradition = [[Neo-Evrazijanizem]]<br>(Evrazijsko gibanje)<br/>Nacionalni Bolševizem<br/>Neo-stalinizem | main_interests = [[Sociologija]], [[geopolitika]], [[filozogija]] | notable_ideas = [[Neo-Evrazijanizem]], <br />[[The Fourth Political Theory]], <br /> [[Telurokracija]]–[[talasokracija]] | institutions = Državna univerza v Moskvi (2008–2014) | influences = {{Flatlist| *[[Alain de Benoist|Benoist]] *[[Evola]] *[[Guénon]] *[[Karl Haushofer|Haushofer]] *[[Martin Heidegger|Heidegger]] *[[John M. Hobson|Hobson]] *[[Kalajić]] *[[Dimitri Kitsikis|Kitsikis]] *[[Lenin]] *[[Halford Mackinder|Mackinder]] *[[Karl Marx|Marx]] *[[Ernst Niekisch|Niekisch]] *[[Nietzsche]] *[[Gershom Scholem|Scholem]] *[[Carl Schmitt|Schmitt]] *[[Oswald Spengler|Spengler]] *[[Stalin]] *[[Ustryalov]] *[[Max Weber|Weber]] }}<ref>{{navedi splet|url=http://www.4pt.su/en/content/alexander-dugins-fourth-political-theory|title=Alexander Dugin's "The Fourth Political Theory"|work=4pt.su|date=24 July 2013}}</ref> | influenced =[[Eduard Limonov|Limonov]] · [[Richard B. Spencer|R. Spencer]]<ref>{{Navedi splet |url=https://www.newsweek.com/leaders-charlottesvilles-alt-right-protest-all-have-ties-russian-fascist-651384%3famp=1 |title=Charlottesville's Alt-right Leaders Have a Passion for Vladimir Putin |accessdate=2022-02-15 |archive-date=2021-12-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211207183607/https://www.newsweek.com/leaders-charlottesvilles-alt-right-protest-all-have-ties-russian-fascist-651384?amp=1 |url-status=dead }}</ref> | website = {{URL|http://www.4pt.su/}} }} '''Aleksander Gelijevič Dugin''' (Алекса́ндр Ге́льевич Ду́гин), [[Rusi|ruski]] [[Skrajna desnica|skrajno desničarski]] [[filozof]] in [[Politologija|politični analitik]], * [[7. januar]] [[1962]], [[Moskva]]. Bil je glavni organizator Nacionalne boljševiške stranke, Nacionalne boljševiške fronte, in Evrazijske stranke. Bil je tudi svetovalec '''govorniku Državne dume''', Genadiju Železnjovu<ref>Eurasian Mission: An Introduction to Neo-Eurasianism, Arktos (2014) p.26</ref> in vodilnemu članu vodeče stranke na oblasti [[Združena Rusija]], Sergeju Nariškinu.<ref>{{Navedi novice|last=Shaun Walker|title=Ukraine and Crimea: what is Putin thinking?|url=https://www.theguardian.com/world/2014/mar/23/ukraine-crimea-what-putin-thinking-russia|work=[[The Guardian]]|date=23 March 2014}}</ref> Dugin je avtor več kot 30 knjig, med njimBil je tudi svetovalec '''govorniku Državne dume''', Genadiju Železnjovui ''Temelji geopolitike'' (1997) in ''Četrta Politična Teorija'' (2009). Njegovi politični pogledi so bili opisani kot [[fašizem]].<ref>Več virov: *In a 1999 interview for the Polish magazine ''Fronda'', Dugin explains: "In [[Russian Orthodox]] christianity a person is a part of the Church, part of the collective organism, just like a leg. So how can a person be responsible for himself? Can a leg be responsible for itself? Here is where the idea of state, total state originates from. Also because of this, Russians, since they are Orthodox, can be the true fascists, unlike artificial Italian fascists: of Gentile type or their Hegelians. The true [[Hegelianism]] is Ivan Peresvetov – the man who in 16th century invented the ''[[oprichnina]]'' for [[Ivan the Terrible]]. He was the true creator of Russian fascism. He created the idea that state is everything and an individual is nothing." {{navedi splet|url=http://www.fronda.pl/a/aleksander-dugin-czekam-na-iwana-groznego,45653.html?part=2|title=Czekam na Iwana Groźnego|trans-title=I'm waiting for Ivan the Terrible|language=pl|work=11/12|publisher=Fronda|year=1999|access-date=23 February 2015|pages=133}} *{{cite journal|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2008|title=The Palingenetic Thrust of Russian Neo-Eurasianism: Ideas of Rebirth in Aleksandr Dugin's Worldview|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|url-status=dead|journal=[[Totalitarian Movements and Political Religions]]|volume=9|pages=491–506|doi=10.1080/14690760802436142|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918015508/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|archive-date=18 September 2020|access-date=24 February 2015|quote=Numerous studies reveal Dugin – with different degrees of academic cogency – as a champion of fascist and ultranationalist ideas, a geopolitician, an 'integral Traditionalist', or a specialist in the history of religions. . . . This paper is not aimed at offering an entirely new conception of Dugin and his political views, though it will, hopefully, contribute to a scholarly vision of this political figure as a carrying agent of fascist Weltanschauung.|number=4|s2cid=144301027}} *{{cite journal|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2009|title=Aleksandr Dugin's Neo-Eurasianism: The New Right à la Russe|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|url-status=dead|journal=Religion Compass: Political Religions|volume=3|pages=697–716|doi=10.1111/j.1749-8171.2009.00158.x|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103021517/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|archive-date=3 November 2020|access-date=24 February 2015|number=4}} *{{cite journal|last=Ingram|first=Alan|date=November 2001|title=Alexander Dugin: geopolitics and neo-fascism in post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_political-geography_2001-11_20_8/page/1029|journal=[[Political Geography (journal)|Political Geography]]|volume=20|issue=8|pages=1029–1051|doi=10.1016/S0962-6298(01)00043-9}} *{{navedi splet|title=The Most Dangerous Philosopher in the World|url=https://bigthink.com/the-past/the-dangerous-philosopher-behind-putins-strategy-to-grow-russian-power-at-americas-expense/|access-date=13 April 2022|website=Big Think|date=18 December 2016|language=en-US}} *{{navedi splet|last=Rascoe|first=Ayesha|date=27 March 2022|title=Russian intellectual Aleksandr Dugin is also commonly known as 'Putin's brain'|url=https://www.npr.org/2022/03/27/1089047787/russian-intellectual-aleksandr-dugin-is-also-commonly-known-as-putins-brain|accessdate=21 August 2022|website=NPR News|quote=Dugin is a good old-fashioned mystical fascist of the sort that kind of flourished after World War I, when many people in Europe felt lost, felt like the Old World had failed, and were searching around for explanations. And a certain set of them decided the problem was all of modern thinking, the idea of freedom, the idea of individual rights. And in Dugin's case, he felt that the Russian Orthodox Church was destined to rule as an empire over all of Europe and Asia. And eventually, in a big book in 1997, he laid out the road map for accomplishing that. He's continued to be intimately involved in the Russian military, Russian intelligence services and Putin's inner circle.}} *{{navedi splet|last=Dunlop|first=John B.|date=31 January 2004|title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics|url=https://tec.fsi.stanford.edu/docs/aleksandr-dugins-foundations-geopolitics|accessdate=13 May 2022|website=The Europe Center, Stanford University|quote=By summer 2001, Aleksandr Dugin, a neo-fascist ideologue, had managed to approach the center of power in Moscow, having formed close ties with elements in the presidential administration, the secret services, the Russian military, and the leadership of the state Duma.}} *{{cite journal|last1=Umland|first1=Andreas|date=July 2010|title=Aleksandr Dugin's transformation from a lunatic fringe figure into a mainstream political publicist, 1980–1998: A case study in the rise of late and post-Soviet Russian fascism|journal=Journal of Eurasian Studies|series=Disciplinary and Regional Trends in Russian and Eurasian Studies: Retrospective Glances and New Steps|volume=1|issue=2|pages=144–152|doi=10.1016/j.euras.2010.04.008|doi-access=free|s2cid=154863277}}</ref><ref name="VonDrehle">{{navedi novice|last=Burton|first=Tara Isabella|date=12 May 2022|title=The far-right mystical writer who helped shape Putin's view of Russia|newspaper=[[The Washington Post]]|location=Washington D.C.|url=https://www.washingtonpost.com/outlook/2022/05/12/dugin-russia-ukraine-putin/|access-date=21 August 2022|quote=In the early 1990s, he co-founded the National Bolshevik Party with controversial punk-pornography novelist Eduard Limonov, blending fascist and communist-nostalgic rhetoric and imagery; edgy, ironic (and not-so-ironic) transgression; and genuine reactionary politics. The party’s flag was a black hammer and sickle in a white circle against a red background, a communist mirror image of a swastika. The party’s half-sincere mantra? 'Da smert' (Yes, death), delivered with a sieg-heil-style raised arm.}}</ref> Čeprav Dugin nima uradnih povezav s Kremljem, je pogosto imenovan za očeta Putinove ideologije,<ref>{{Navedi novice|title=Putin's Brain|url=https://www.foreignaffairs.com/articles/russia-fsu/2014-03-31/putins-brain|newspaper=Foreign Affairs|date=2014-03-31|accessdate=2024-04-28|issn=0015-7120|language=en-US|first=Anton|last=Barbashin|first2=Hannah|last2=Thoburn}}</ref> nekateri pa trdijo, da so te navedbe pretirane.<ref>{{Navedi novice|title=Russia Probes Car Bomb That Killed Daughter of Putin Ideologist|url=https://www.bloomberg.com/news/articles/2022-08-21/russia-probes-car-bomb-that-killed-daughter-of-putin-ideologist|newspaper=Bloomberg.com|date=2022-08-21|accessdate=2024-04-28|language=en}}</ref> Dugin [[Rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinsko vojno]] opisuje kot »sveto vojno« proti »absolutnemu zlu«, ki ga po njegovem mnenju uteleša zahodna civilizacija.<ref>{{Navedi revijo|last=Lewis|first=Alexandra|last2=Lall|first2=Marie|date=2024-05-01|title=From decolonisation to authoritarianism: the co-option of the decolonial agenda in higher education by right-wing nationalist elites in Russia and India|url=https://doi.org/10.1007/s10734-023-01074-0|magazine=Higher Education|language=en|volume=87|issue=5|pages=1471–1488|doi=10.1007/s10734-023-01074-0|issn=1573-174X}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=vol.97 The Ukraine War: A Global Perspective ASTEION SUNTORY FOUNDATION|url=https://www.suntory.com/sfnd/asteion/vol97-en/magazine-002.html|website=web.archive.org|date=2023-03-31|accessdate=2024-04-28|archive-date=2023-03-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20230331011316/https://www.suntory.com/sfnd/asteion/vol97-en/magazine-002.html|url-status=bot: unknown}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Degeneracy, Depravity, and the New Right|url=https://www.thedailystar.net/opinion/project-syndicate/news/degeneracy-depravity-and-the-new-right-3102961|website=The Daily Star|date=2022-08-25|accessdate=2024-04-28|language=en|first=Slavoj|last=Žižek}}</ref> == Zgodnja leta in izobrazba == Dugin se je rodil v [[Moskva|Moskvi]] v družino generalpolkovnika [[GRU|Sovjetske vojaške obveščevalne službe]] in pravnika, Gelija Aleksandroviča Dugina in matere Galine, zdravnice in znanstvenice na področju medicine.<ref name="Literaturnaya">{{Navedi splet|url=http://www.litrossia.ru/2007/15/01412.html|publisher=Литературная Россия|accessdate=18 March 2012|language=ru|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121022031837/http://www.litrossia.ru/2007/15/01412.html|archivedate=22 October 2012}}</ref> Njegov oče je družino zapustil, ko je bil sin star tri leta, vendar je poskrbel, da so imeli dober življenjski standard; Duginu je občasno pomagal iz težav z oblastmi.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|pages=234–235|language=en|quote=Dugin, who left Alexander's mother when his son was three. While Dugin had very little contact with the man after that, it does appear that his father loomed large in his life. Dugin has been vague in various interviews about his father's profession. He told me and others that Geli was a general in military intelligence (the GRU). But when pressed, he admitted he didn't actually know for a fact what he did. 'At the end of his life he worked for the customs police, but where he worked before that – he did not tell me. That I do not really know.' Dugin's friends, however, are adamant that his father must have been someone of rank within the Soviet system. For starters, the family had the accoutrements of prestige – a nice dacha, relatives with nice dachas, and access to opportunities. According to Dugin's close friend and collaborator Gaidar Dzhemal, Geli Dugin had, on more than one occasion, intervened from a high-ranking position in the Soviet state to get his son out of trouble.}}</ref> Zaradi vedenja sina so ga leta 1983 premestili v carinsko službo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Alexander, Geli was transferred to the customs service after his son's detention in 1983 by the KGB.}}</ref> Leta 1979 je Aleksander vstopil v Moskovski Letalski Inštitut, vendar ni diplomiral in je moral opraviti dopisni tečaj drugje.<ref>«Континент»№ 21(83)- 22(84),2002 р.</ref> Nato je pridobil magisterij iz filozofije in sčasoma dva doktorata znanosti, enega iz sociologije, enega iz političnih ved.<ref>Aleksandr Gel'evic Dugin, Prefazione, Comprendere Dugin - Vita, in Andrea Virga (a cura di), La Quarta Teoria Politica, 2ª ed., NOVAEUROPA, 2017, pp. </ref> Leta 1980 se je Dugin pridružil ''Južinski skupini'', združenju avantgardnih disidentov, ki so se šli [[Satanizem]] in druge oblike okultizma.<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=41|language=en}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=The Yuzhinsky circle gained a reputation for Satanism, for séances, a devotion to all things esoteric – mysticism, hypnotism, Ouija boards, Sufism, trances, pentagrams and so forth}}</ref> Znan je bil po svojem nagnjenju za [[Nacionalsocializem|nacizem]], kar pripisuje uporu proti svoji sovjetski vzgoji, ne pa resnični simpatiji za Hitlerja.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Dugin is very forthright about his early Nazi antics, which he says were more about his total rebellion against a stifling Soviet upbringing than any real sympathy for Hitler. Still, virtually everyone who remembers Dugin from his early years brings it up.}}</ref> Privzel je [[alter ego]] z imenom 'Hans Siever', sklicujoč se na Wolframa Sieversa, nacističnega raziskovalca paranormalnih tem.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=before. He adopted the nom de plume 'Hans Sievers', which added a hint of Teutonic severity to an already colourful and fairly camp militaristic–folklore style. The impression he created was, as his later collaborator Eduard Limonov described it, a 'picture of Oscar Wildean ambiguity'. Sievers was not just a stage name: it was a complete persona and alter ego. This was painstakingly composed of as many antisocial elements as its creator could find – a total and malevolent rebellion not just against the Soviet Union, but against convention and public taste as a whole: his namesake, Wolfram Sievers}}</ref> Kot samouk se je naučil italijanščino, nemščino, francoščino in anglešćino;<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=In the evenings he read voraciously, learned to speak Italian, German, French and English, played the guitar and wrote songs.}}</ref> govori tudi špansko.<ref>{{Navedi AV medij|archiveurl=https://web.archive.org/web/20220213201540/https://www.youtube.com/watch?v=1VcjIyUtulc|archivedate=2022-02-13|url=https://www.youtube.com/watch?v=1VcjIyUtulc|title=Alexandr Dugin en Argentina: "Nada puede frenar la transición hacia el mundo multipolar"|access-date=2022-02-13|url-status=bot: unknown}}</ref> V [[Ruska državna knjižnica|Državni Knjižnici V. I. Lenina]] , je odkril spise [[Julius Evola|Juliusa Evol]]<nowiki/>e in privzel prepričanja [[Tradicionalizem|Tradicionalistične Šole]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=43|language=en}}</ref> == Kariera in politični pogledi == === Zgodnje aktivnosti === V osemdesetih letih je bil Dugin disident<ref name="Clover">{{Navedi novice|last=Charles Clover|title=Putin's grand vision and echoes of '1984'|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/2/2917c3ec-edb2-11e0-a9a9-00144feab49a.html|work=[[Financial Times]]|date=5 October 2011}}</ref> in protikomunist.<ref name="Neef">{{Navedi novice|last=Christian von Neef|title=Jeder Westler ist ein Rassist|url=http://www.spiegel.de/spiegel/print/d-128101577.html|work=[[Der Spiegel]]|issue=29|date=14 July 2014|language=de}}</ref> Delal je kot novinar, preden je tik pred padcem komunizma šel v politiko. Leta 1988 se je s prijateljem Gejdarom Džemalom pridružil ultra-nacionalistični skupini Pamjat (Spomin), iz katere je kasneje izšel ruski [[fašizem]].<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=The KGB's goal, according to Yakovlev, was to allow the dissident movement to 'let off steam', but it quickly lost control of Pamyat. 'From Pamyat there grew a new generation of more extreme Nazi movements. In this way the KGB gave birth to Russian fascism.'}}</ref> Pomagal je napisati politični program za novo ustanovljeno Komunistično partijo Ruske federacije pod vodstvom Genadija Zjuganova.<ref name="Dunlop">{{Navedi časopis|last=John Dunlop|date=January 2004|title=Aleksandr Dugin's Foundations of Geopolitics|url=http://connection.ebscohost.com/c/articles/12596047/aleksandr-dugins-foundations-geopolitics|url-status=dead|journal=[[Demokratizatsiya (journal)|Demokratizatsiya]]|volume=12|issue=1|page=41|archive-url=https://web.archive.org/web/20140511230458/http://connection.ebscohost.com/c/articles/12596047/aleksandr-dugins-foundations-geopolitics|archive-date=2014-05-11}}</ref> === Publicistična kariera === Dugin je objavil leta 1997 ''Temelje geopolitike''; delo se je uporabljalo kot učbenik v Akademiji Generalštaba ruske vojske - na radarju politologov v ZDA,<ref name="HI01">{{Navedi splet|url=http://www.hoover.org/research/russias-new-and-frightening-ism|title=Russia's New—and Frightening—"Ism"|last=Dunlop|first=John B.|date=July 30, 2004|website=Hoover Institution|accessdate=12 October 2017}}</ref> kot so delo med drugim imenovali " ruski Manifest Destiny".<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://foreignpolicy.com/2016/07/27/geopolitics-russia-mackinder-eurasia-heartland-dugin-ukraine-eurasianism-manifest-destiny-putin/|title=The Unlikely Origins of Russia's Manifest Destiny|website=Foreign Policy|accessdate=2017-10-23}}</ref> Leta 1997 je prav tako njegov članek "fašizem – brez meja in rdeč" razglasil prihod "pristnega, resničnega, radikalno revolucionarnega in doslednega fašističnega fašizma" v Rusijo. Prepričan je, da " nikakor niso rasistični in šovinistični vidiki [[Nacionalsocializem|Nacionalsocializma]] pogojevali narave njegove ideologije. Ekscesi te ideologije v Nemčiji so stvar izključno Nemcev{{Presledki}}... medtem ko ruski fašizem združuje naravni nacionalni konzervativizem s strastno željo po resničnih spremembah.<ref name="Andreas">{{Navedi novice|last=Andreas Umland|title=Will United Russia become a fascist party?|url=http://www.hurriyetdailynews.com/will-united-russia-become-a-fascist-party.aspx?pageID=438&n=will-united-russia-become-a-fascist-party-2008-04-15|work=[[Hürriyet Daily News]]|date=15 April 2008|authorlink=Andreas Umland}}</ref> "''[[Waffen-SS]]'' in še posebej znanstveni sektor te organizacij''e, Ahnenerbe'', " sta bila po njegovem "intelektualna oaza v okviru nacionalsocialističnega režima"."<ref name="Andreas" /> Dugin je kmalu začel objavljati revijo ''Elementi'', ki jo je začel s hvalo Francosko-belgijskemu avtorju Jean-[[:en:Jean-François_Thiriart|François Thiriart]], zagovorniku ''"evro-sovjetskega imperija, ki naj bi se raztezal od [[Dublin|Dublina]] do [[Vladivostok]]<nowiki/>a in bi se moral razširiti tudi na jug, saj potrebuje pristanišče na [[Indijski ocean|Indijskem Ocean]]<nowiki/>u''."<ref name="warq">{{Navedi knjigo|last=Allensworth|first=Wayne|title=The Russian Question: Nationalism, Modernization and Post-Communist Russia|date=1998|publisher=Rowman and Littlefield|location=Lanham, MD|page=251}}</ref> ''Elementi'', v katerih je Dugin dosledno izražal občudovanje za caristično in stalinistično Rusijo, [[Julius Evola|so tudi častili Juliusa Evolo]]. Dugin je sodeloval tudi s tednikom ''Den'' (Dan), ki ga je pred tem vodil Aleksander Prohanov.<ref name="Dunlop"/> === Ideologija === Dugin ne odobrava [[liberalizem|liberalizma]] zahoda, še posebno ne [[Hegemonija|hegemonije ZDA]].<ref name="BBC 2014">{{Navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/russian/russia/2014/06/140630_dugin_msu_university_dismissal|publisher=[[BBC Russian Service]]|date=30 June 2014|language=ru}}</ref> Izjavlja, da smo "na strani Stalina in Sovjetske zveze".<ref>{{Navedi splet|last=Иван Зуев|url=http://www.nakanune.ru/articles/16845|publisher=Nakanune.ru|language=ru|date=31 October 2012}}</ref> Imenuje se za konservativca:"''Mi konservativci želimo močno, trdno državo, želimo red in zdravo družino, pozitivne vrednote, krepitev pomena religije in cerkve v družbi"''. Dodaja: "''Želimo domoljubni radio, televizijo, domoljubne strokovnjake, domoljubne klube. Želimo medije, ki izražajo nacionalne interese''".<ref>{{Navedi splet|last=Дугин|url=http://www.nakanune.ru/articles/16946/|publisher=Nakanune.ru|language=ru|date=28 September 2012}}</ref> Po mnenju politologinje Marlene Laruelle bi miselnost Dugina, glavnega tvorca fašizma ''a-La-russe'', lahko opisali kot koncentrične kroge skrajno desnih ideologij, katerih jedro so politične in filozofske tradicije kot ezoterični nacizem, [[Tradicionalizem]]/[[Philosophia perennis|Perenializem]], nemška konservativna revolucija in evropska nova resnica.{{Sfn|Laruelle|2019|pp=95–96}} Dugin podpira misel [[Martin Heidegger|Martina Heideggerja]], predvsem njegov geo-filozofski koncept ''Daseina'' (eksistence). <ref name="DuginDaesin">{{Navedi splet|language=it|title=''Ereticamente'' intervista Aleksandr Dugin, a cura di Eduardo Zarelli|trans-title=''Ereticamente'' interviews Aleksandr Dugin, edited by Eduardo Zarelli|date=31 March 2018|accessdate=27 April 2020|website=Ereticamente.net|url=https://www.ereticamente.net/2018/03/ereticamente-intervista-aleksandr-dugin-a-cura-di-eduardo-zarelli.html|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803150104/https://www.ereticamente.net/2018/03/ereticamente-intervista-aleksandr-dugin-a-cura-di-eduardo-zarelli.html|url-status=dead}}</ref> Po Duginu predstavljajo sile [[Liberalizem|liberalne]] in [[Kapitalizem|kapitalistične]] zahodne civilizacije tisto, kar so [[Antična Grčija|stari Grki]] imenovali [[Hubris|''ὕβρις'' (hubris)]], "bistveno obliko titanizma" (proti-idealna oblika), ki nasprotuje nebesom ("idealna oblika - v smislu prostora, časa, bitja"). Z drugimi besedami, Zahod predstavlja "upor Zemlje proti Nebu". "Atomizirajočemu" univerzalizmu Zahoda Dugin postavlja kot nasprotje univerzalizem, izražen bogu, ki ga ljudje niso sposobni doumeti, in v politični ideji "imperija". <ref name="DuginDaesin" /> Vrednote kot demokracija, človekove pravice, individualizem itd. zanj niso univerzalne, temveč edinstvene za zahod. <ref>{{Navedi splet|date=5 May 2018|title=Did philosopher Alexander Dugin, aka "Putin's brain," shape the 2016 election?|url=https://www.salon.com/2018/05/05/did-philosopher-alexander-dugin-aka-putins-brain-shape-the-2016-election/}}</ref> ==== Evroazijanstvo, fašizem in pogledi na geopolitiko ==== Dugin se je zavzel za fašistična stališča,<ref name="Anton1">{{Navedi časopis|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2009|title=Aleksandr Dugin's Neo-Eurasianism: The New Right à la Russe|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|url-status=dead|journal=Religion Compass: Political Religions|volume=3|pages=697–716|doi=10.1111/j.1749-8171.2009.00158.x|archive-url=https://web.archive.org/web/20201103021517/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov2.html|archive-date=3 November 2020|access-date=24 February 2015}}</ref><ref name="Ingram1">{{Navedi časopis|last=Ingram|first=Alan|date=November 2001|title=Alexander Dugin: geopolitics and neo-fascism in post-Soviet Russia|url=https://archive.org/details/sim_political-geography_2001-11_20_8/page/1029|journal=[[Political Geography (journal)|Political Geography]]|volume=20|issue=8|pages=1029–1051|doi=10.1016/S0962-6298(01)00043-9}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Shekhovtsov|first=Anton|year=2008|title=The Palingenetic Thrust of Russian Neo-Eurasianism: Ideas of Rebirth in Aleksandr Dugin's Worldview|url=http://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|url-status=dead|journal=[[Totalitarian Movements and Political Religions]]|volume=9|pages=491–506|doi=10.1080/14690760802436142|archive-url=https://web.archive.org/web/20200918015508/https://www.mod-langs.ox.ac.uk/russian/nationalism/shekhovtsov1.html|archive-date=18 September 2020|access-date=24 February 2015}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=23 February 2015|title=Aleksander Dugin: Czekam na Iwana Groźnego|trans-title=Aleksander Dugin: I am waiting for Ivan the Terrible|url=http://www.fronda.pl/a/aleksander-dugin-czekam-na-iwana-groznego,45653.html?part=2|accessdate=27 April 2020|website=Fronda|pages=133|language=pl|quote=In [[Russian Orthodox]] christianity a person is a part of the Church, part of the collective organism, just like a leg. So how can a person be responsible for himself? Can a leg be responsible for itself? Here is where the idea of state, total state originates from. Also because of this, Russians, since they are Orthodox, can be the true fascists, unlike artificial Italian fascists: of Gentile type or their Hegelians. The true [[Hegelianism]] is Ivan Peresvetov – the man who in 16th century invented the ''[[oprichnina]]'' for [[Ivan the Terrible]]. He was the true creator of Russian fascism. He created the idea that state is everything and an individual is nothing.}}</ref> in teorijo ustanovitve "Evroazijskega imperija", sposobnega upreti se Zahodu pod vodstvom ZDA.<ref name="Anton1" /><ref name="Ingram1" /><ref>{{Navedi knjigo|last=Stephen Shenfield|title=Russian Fascism: Traditions, Tendencies, Movements|url=https://archive.org/details/russianfascismtr0000shen|publisher=[[M. E. Sharpe]]|year=2001|pages=[https://archive.org/details/russianfascismtr0000shen/page/195 195]}}</ref> Bil je organizator in prvi predsednik Narodne boljševiške stranke med letoma 1993 do 1998 (skupaj s [[Edvard Limonov|Edvardom Limonov]]<nowiki/>im), kasneje Nacionalne boljševiške fronte in Evrazijske stranke, ki je nato postala nevladno združenje. Duginova evrazijska ideologija je tako usmerjena v združitev vseh rusko govorečih narodov v eno samo državo s prisilnim teritorialnim razkosanjem preteklih republik Sovjetske zveze.<ref>{{Navedi splet|last=Robert Horvath|date=21 August 2008|title=Beware the rise of Russia's new imperialism|url=https://www.theage.com.au/politics/federal/beware-the-rise-of-russias-new-imperialism-20080820-3yw6.html?page=-1|accessdate=27 April 2020|website=[[The Age]]}}</ref><ref>{{Navedi splet|date=8 August 2008|title=Вопросы к интервью – В ГОСТЯХ:Александр Дугин|trans-title=Questions for the interview – GUEST: Alexander Dugin|url=https://echo.msk.ru/programs/personalno/532383-echo/|accessdate=27 April 2020|website=[[Echo of Moscow]]|language=ru}}</ref> V začetku leta 1990 Dugin pri Nacionalni Boljševiški Fronti med drugim raziskoval korenine nacionalnih gibanj in dejavnosti podpiranja ezoteričnih skupin v prvi polovici 20.stoletja. Sodeloval je s Christian Bouchetom,<ref>The Ordo Templi Orientis Phenomenon. </ref><ref>Fr. Marsyas. </ref> takratnim članom francoskega ''Ordo Templi Orientis,'' in z njim gradil fašistična in integrativna interesna gibanja v [[Azija|Aziji]] in [[Evropa|Evropi]] in s tem približeval mednarodno politiko evrazijskim geopolitičnim konceptom Rusije. Dugin je dve leti preučeval geopolitične, semiotične in ezoterične teorije kontroverznega nemškega učenjaka Hermana Wirths (1885-1981), enega od ustanoviteljev nemškega ''Ahnenerbe''. Posledica tega je bila knjiga ''Hiperborejska Teorija'' (1993), v kateri je Dugin v veliki meri podprl Wirthove ideje kot možen temelj za svoje Evrazijanstvo.<ref>Aleksandr G. Dugin, ''Hyperborean Theory: The Experience of Ariosophical Research'' (''Giperboreiskaia teoriia: Opit ariosofskogo issledovaniia''), Moscow 1993. </ref> Očitno je to "''eden najobsežnejših povzetkov in del o Wirthu v katerem koli jeziku''".<ref>Jafe Arnold, ''[https://www.academia.edu/40386287/Mysteries_of_Eurasia_The_Esoteric_Sources_of_Alexander_Dugin_and_the_Yuzhinsky_Circle Mysteries of Eurasia: The Esoteric Sources of Alexander Dugin and the Yuzhinsky Circle] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230405023917/https://www.academia.edu/40386287/Mysteries_of_Eurasia_The_Esoteric_Sources_of_Alexander_Dugin_and_the_Yuzhinsky_Circle |date=2023-04-05 }}'', Research Masters Thesis, Amsterdam 2019, p. 72-73.</ref> Po besedah moldavskega antropologa Leonida Mosionjnika so se Wirthove odkrito divje ideje zelo dobro prilegle v ideološko praznino po propadu komunizma, liberalizma in demokracije.<ref>Highly critical of Dugin's enthousiasm for Wirth: Leonid A. Mosionjnik, ''Technology of the Historical Myth'' (''[https://books.google.nl/books?id=K05TDwAAQBAJ&pg=PA96 Tekhnologiya istoricheskogo mifa]''), Saint Petersburg 2012, p. 95-102 et passim ([https://histrf.ru/biblioteka/b/tiekhnologhiia-istorichieskogho-mifa here for download]).</ref> Dugin je zagovarjal tudi legendo, da je Wirth napisal pomembno knjigo o zgodovini judovskega ljudstva in o Stari zavezi, tako imenovano ''Palestinabuch,'' ki bi lahko spremenila svet, ko je ne bi ukradli.<ref>Aleksandr G. Dugin, 'Herman Wirth: In Search of the Holy Grail of Meanings' (''[http://arcto.ru/article/120#14 German Virt: v poiskakh Sviatogo Graalia smislov] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200407202220/http://arcto.ru/article/120#14 |date=2020-04-07 }}'') (1998), in: Ibidem, ''Philosophy of Traditionalism'' (''[http://hadit.ru/wp-content/uploads/2018/08/filosofiya_traditcionalizma.pdf Filosofiia Traditsionalizma] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200924180343/http://hadit.ru/wp-content/uploads/2018/08/filosofiya_traditcionalizma.pdf |date=2020-09-24 }}''), Moscow 2002, p. 135-167, 162.</ref>Na Duginove ideje, zlasti ideje o ''"t[[Turška ljudstva|urško]]-[[Slovani|slovansk]]<nowiki/>em zavezništvu v Evroazijski sferi"'' so začeli postajati pozorni v nekaterih nacionalističnih krogih v Turčiji, predvsem med domnevnimi člani mreže Ergenekon, ki je predmet odmevnega sodnega procesa zaradi obtožb zarote.  Duginova evrazijska ideologija je bila povezana tudi na njegovo pristajanje doktrin [[Tradicionalizem|Tradicionalistične šole]] - Duginova tradicionalistična prepričanja so predmet študije v dolžini knjige J. Heiserja, ''Ameriški imperij je treba uničiti—Aleksander Dugin in nevarnosti imanentizirane Eshatologije.''<ref name="Heiser">{{Navedi knjigo|last=James D. Heiser|title=The American Empire Should Be Destroyed: Alexander Dugin and the Perils of Immanentized Eschatology|date=May 2014|publisher=Repristination Press|isbn=978-1891469435}}</ref> Dugin se zavzema tudi za rusko-arabsko zavezništvo.<ref>{{Navedi novice|last=Megah Stack|date=4 September 2008|title=Russian nationalist advocates Eurasian alliance against the U.S.|work=[[Los Angeles Times]]|location=California|url=http://www.latimes.com/world/la-fgw-dugin4-2008sep04-story.html|accessdate=26 August 2016}}</ref><blockquote>Načeloma, ostajata Evrazija in naš prostor, osrednja Rusija, srčika nove anti-buržuazne, proti-amerikanskje revolucije {{nbsp}}... Novi [[Ruski imperij| Eurazijski imperij]] bo zgrajen na temeljnem načelu skupnega sovražnika: na odkanjanju atlanticizma, strateškem nadzoru nad ZDA in uporu, da bi liberalne vrednote prevladale nad nami. Ta skupni civilizacijski impulz bo osnova politične in strateške unije. ''Basics of Geopolitics'' </blockquote>Prerojena Rusija naj bi po Buginovem konceptu (Charles Clover v ''Financial Times)'' bila nekoliko predelana različica Sovjetske zveze z odmevi ''[[1984 (roman)|Orwelovega]] 1984'' , z Evrazijo kot eno od treh super držav velikosti celine, Vzhodno Azijo in Oceanijo kot drugima dvema, v stalnem konfliktu med sebod.<ref name="Clover"/> V evro-azijski sferi javnega diskurza pomeni totalitarna komunistična politika, ki jo v več kot tri desetletja zastopajo različne mednarodne skupine, "''za Rusijo'' o''bliko ponovne integracije postsovjetskega okolja v Evro-azijsko vplivno sfero''".<ref>{{Navedi splet|last=RAND|date=2017|title=Russian Views of the International Order|url=https://www.rand.org/pubs/research_reports/RR1826.html|accessdate=21 November 2017}}</ref> Severnoameriški program "''sodeluje s široko paleto partnerjev iz vseh sektorjev civilne družbe"'' in "ga podpirajo nepovratna sredstva, mediji, regionalne pobude in tesno sodelovanje".<ref>{{Navedi splet|last=OSF|title=Eurasia Program|url=https://www.opensocietyfoundations.org/about/programs/eurasia-program|accessdate=21 November 2017}}</ref> ==== Rusko pravoslavje in rodnoverstvo ==== Dugina je pri šestih letih v [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruski Pravoslavni]] cerkvi Mičurinskega krstila njegova prababica Elena Mihajlovna Kargalceva. Od leta 1999 je uradno vstopil v podružnico Starovercev, rusko versko gibanje, ki je zavrnilo 1652-1666 reforme uradne [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske Pravoslavne Cerkve]].{{Sfnp|Laruelle|2006}} Duginova evroazijska filozofija dolguje veliko t[[Tradicionalizem|radicionalnemu Integralizmu]] in ''Nouvelle Droite'' gibanjem in kot taka odmeva Neopaganizem,{{Sfnp|Laruelle|2006}} kategorijo, ki v tem okviru pomeni gibanje [[Staroverstvo|''Slovanska Domača Vera'']] (Rodnoverstvo). Duginovo Evroazijstvo pogosto navajajo kot pripadnost istemu spektru teh gibanj,<ref>[[Marat Shterin]] (2016). </ref> poleg tega tudi vplivajo nanj [[Hermetizem|hermetične]], [[Gnosticizem|Gnostične]] in Vzhodne tradicije.{{Sfnp|Laruelle|2006}} Sam poziva, da naj se razvoj "Vzhodne teologije in mističnih tokov" nasloni na Četrto Politično Teorijo.<ref>Aleksandr Dugin. </ref> Po Marlene Laruelle nagnjenje k Staroverstvu Duginu omogoča, da stoji med poganstvom in pravoslavnim krščanstvom, ne da bi formalno sprejel ne eno ne drugo. Njegova izbira ni paradoksalna, saj je po njegovem mnenju - v luči Ren Russell Guenona - rusko pravoslavje in še posebej staroverci so ohranili ezoterični in pristni značaj, ki se je v zahodnem krščanstvu popolnoma izgubil. Kot taka se lahko Ruska pravoslavna tradicija združi z Neopaganizmom in tako gosti "nacionalistične sile Neopaganizma, ga zasidra na ruska tla in ga loči od dveh drugih krščanskih izpovedi".{{Sfnp|Laruelle|2006}} === Politične stranke === ==== Evrazijska Stranka ==== Evrazijska Stranka, ki zastopa novo-evrazijske ideje, se je ustanovila aprila 2001. Za Dugina poročajo, da je bil ustanovitelj skupine. Dejal je, da bo gibanje poudarilo kulturno raznolikost v ruski politiki in nasprotovalo "globalizaciji v ameriškem slogu in se uprlo tudi vrnitvi k komunizmu in nacionalizmu." Uradno je Ministrstvo za pravosodje stranko 31. maja 2001 priznalo.<ref name="Dunlop"/> Stranka Evrazija naj bi imela podporo v nekaterih vojaških krogih in s strani voditeljev [[Ruska pravoslavna Cerkev|Pravoslavne krščanske]] vere v Rusiji; stranka upa, da bo igrala ključno vlogo pri reševanju [[Čečenija|Čečenskega]] problema in pripravila temelje za Duginov cilj ruskega strateškega zavezništva z evropskimi in bližnjevzhodnimi državami, predvsem z Iranom. [[Slika:New_Horizons_International_Conference_01.jpg|sličica|250x250_pik|Aleksander Dugin na mednarodni konferenci "Novo obzorje" maja 2018 v Mashadu, [[Iran]]]] Leta 2005 je Dugin ustanovil Evroazijsko Mladinsko Zvezo Rusije kot mladinsko krilo mednarodnega Evrazijskega Gibanja.<ref name="The Daily Beast">{{Navedi novice|title=Alexander Dugin: The Crazy Ideologue of the New Russian Empire|url=http://www.thedailybeast.com/articles/2014/04/02/alexander-dugin-the-crazy-ideologue-of-the-new-russian-empire.html|work=The Daily Beast|date=4 February 2014|last=Shynkarenko|first=Oleg}}</ref> ==== Nacionalna boljševiška stranka ==== Leta 1992 je [[Edvard Limonov]] ustanovil Nacionalno boljševiško fronto (NBF) z združenjem šestih manjših skupin.<ref>Lee, p. 314</ref> Aleksander Dugin je bil med najzgodnejšimi člani in je bil ključnega pomena pri prepričevanju Limonova, da vstopi v politiko. Leta 1993 je podpisal izjavo o ustanovitvi stranke.<ref>{{Navedi splet|date=21 September 2008|title=Нацбол.ру - Нацбол должен знать - Декларация о создании НБП|url=http://www.nazbol.ru:80/rubr28/index0/249.html|archiveurl=https://web.archive.org/web/20080921193029/http://www.nazbol.ru/rubr28/index0/249.html|archivedate=21 September 2008|accessdate=2 September 2018}}</ref> Stranka je prvič pritegnila pozornost leta 1992, ko so dva člana aretirali zaradi posedovanja bomb. Incident je NBP dal priliko za bojkot proti zahodnemu blagu.<ref>Lee, p. 320</ref> NBF je združil moči z Nacionalno Fronto Odrešenja (široka koalicija ruskih komunistih in nacionalistov).<ref>Lee, p. 321</ref> Leta 1998 je Dugin zapustil NBP zaradi nesporazumov z drugimi člani stranke.<ref>{{Navedi splet|title=ВОС|url=http://w-o-s.ru/visual/nazboli/index.html|accessdate=2 September 2018|website=w-o-s.ru|archive-date=2018-09-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20180916095433/http://w-o-s.ru/visual/nazboli/index.html|url-status=dead}}</ref> Posledica je bila, da se je stranka premaknila na levo v ruskem političnem spektru, člani stranke pa so Dugina in njegovo skupino obsodili za fašiste.<ref name="radioliberty">{{Navedi splet|last=Yasmann|first=Victor|date=29 April 2005|title=Russia: National Bolsheviks, The Party Of 'Direct Action'|url=https://www.rferl.org/a/1058689.html|accessdate=15 November 2018|website=Radio Free Europe Radio Liberty|quote=For this mobilization, the NBP used a bizarre mixture of totalitarian and fascist symbols, geopolitical dogma, leftist ideas, and national-patriotic demagoguery.}}</ref> === Stališče do Ukrajine in vloga v ruski politiki === Dugin podpira Putina in njegovo zunanjo politiko, vendar je nasprotoval ekonomski politiki ruske vlade. Njegov citat iz leta 2007: "''Putinovih nasprotnikov ni več in če obstajajo, so duševno bolni in jih je treba poslati na klinični pregled. Putin je povsod, Putin je vse, Putin je absoluten, in Putin je nepogrešljiv''" je na listi laskanj pri bralcih ''Komersanta'' pristal na drugem mestu.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.kommersant.ru/Tests/Test10.aspx|trans-title=Who will praise him better than the rest|language=ru|work=Kommersant|date=2007|accessdate=24 March 2016}}</ref> V [[Moskovski kremelj|Kremlju]], Dugin predstavlja "vojno stranko", vejo znotraj vodstva nad Ukrajino.<ref name="Jensen">{{Navedi splet|last=Donald N. Jensen|title=Are the Kremlin Hardliners Winning?|url=http://imrussia.org/en/analysis/world/2041-are-the-kremlin-hardliners-winning|publisher=[[Institute of Modern Russia]]|date=1 October 2014|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006064911/http://imrussia.org/en/analysis/world/2041-are-the-kremlin-hardliners-winning|url-status=dead}}</ref> Dugin je avtor Putinove pobude za priključitev Krima k Rusiji.<ref name="Newman">{{Navedi novice|last=Dina Newman|title=Russian nationalist thinker Dugin sees war with Ukraine|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-28229785|work=[[BBC News]]|date=10 July 2014}}</ref> Menil je, da je vojna med Rusijo in Ukrajino neizogibna in pozval Putina, naj začne z [[Donbaška vojna|vojno v Donbasu]].<ref name="Newman" /> Dugin je dejal: "ruska renesansa se lahko ustavi le v Kijevu."<ref name="За Ахметова">{{Navedi splet|last=Александр Дугин|url=http://www.nakanune.ru/news/2014/5/21/22353563/|publisher=Nakanune.ru|language=ru|date=21 May 2014}}</ref> Med proruskim konfliktom v Ukrajini leta 2014, Dugin je bil v rednih stikih s [[Donbaška vojna|proruskimi separatističnimi uporniki]].<ref name="DOUPOU">{{Navedi novice|last=Ben Hoyle|title=Putin accused of betraying and abandoning Ukraine separatists|url=http://www.theaustralian.com.au/news/world/putin-accused-of-betraying-and-abandoning-ukraine-separatists/story-fnb64oi6-1226976223365|work=[[The Australian]]|date=3 July 2014}}</ref> Svoje stališče je opisal kot ''"brezpogojno pro-DPR in pro-LPR''".<ref name="lenta.ru">{{Navedi splet|url=http://lenta.ru/news/2014/06/27/dugin/|title=Ректор МГУ уволил Александра Дугина|website=lenta.ru|accessdate=29 March 2018}}</ref> Klic na ''skype'', objavljen na YouTube, ga kaže, kako daje navodila separatistom Južne in vzhodne Ukrajine ter deli nasvete Ekaterini Gubarev - njen mož Pavel Gubarev se je razglasil za guvernerja Regije Donetsk, nakar ga je Varnostna služba Ukrajine aretirala.<ref name="The Daily Beast"/> 31.Marca 2014 je bil aretiran Oleg Bahtijarov, član Eurasijske Mladinske zveze Rusije, ki jo je ustanovil Dugin.<ref name="The Daily Beast" /> Po podatkih ukrajinske varnostne službe je pripravil skupino približno 200 ljudi, da zasedejo parlament in druge vladne stavbe.<ref name="The Daily Beast" /> Dugin je izjavil, da je razočaran nad [[Vladimir Putin|Putinom]], češ da med Ukrajinsko [[Donbaška vojna|ofenzivo v začetku julija 2014]] ni podprl proruskih upornikov.<ref name="DOUPOU"/> Avgusta 2014 je Dugin pozval k izkoreninjenju ukrajinske identitete.<ref name="FT150128">{{Navedi novice|url=http://www.ft.com/intl/cms/s/0/a87747de-a713-11e4-b6bd-00144feab7de.html|title=Alarm bells ring over Syriza's Russian links|first=Sam|last=Jones|first2=Kerin|last2=Hope|first3=Courtney|last3=Weaver|work=[[Financial Times]]|date=28 January 2015}}</ref> Po Halji Koinašu (Harkovska Skupina Za Varstvo Človekovih Pravic) je Duginova ''"Evrazijska ideologija"'' nedvomno vplivala na dogodke v vzhodni Ukrajini in na rusko invazijo na Krim.<ref>{{Navedi splet|last=Halya Coynash|title=Intrigue over 'dismissal' of Putin's ideologue, Alexander Dugin|url=http://khpg.org.ua/en/index.php?id=1404029911|publisher=[[Kharkiv Human Rights Protection Group]]|date=2 July 2014}}</ref> Po mnenju Vincenta Jauverta je Duginova radikalna ideologija postala osnova za notranjo in zunanjo politiko ruskih oblasti.<ref name="Jauvert">{{Navedi novice|last=Vincent Jauvert|title=Le Raspoutine de Poutine|url=http://tempsreel.nouvelobs.com/ukraine-la-revolte/20140503.OBS6009/le-raspoutine-de-poutine.html|work=[[Le Nouvel Observateur]]|date=3 May 2014|language=fr|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006115920/http://tempsreel.nouvelobs.com/ukraine-la-revolte/20140503.OBS6009/le-raspoutine-de-poutine.html|url-status=dead}}</ref> "Splača se prisluhniti Duginu, čer želiš razumeti, kakšno usodo Kremelj pripravlja svoji državi in celotni Evropi."<ref name="Jauvert" /> Ukrajina je Duginu junija 2006 za pet let prepovedala vstop,<ref name="СБУ">{{Navedi splet|date=20 October 2007|trans-title=The Security Service of Ukraine identified persons who outraged Ukraine's state symbols on the mountain of Hoverla|url=http://newvv.net/politics/ukraine/188184.html|language=ru}}</ref> Kijev pa ga je leta 2007 razglasil za ''[[persona non grata]]''.<ref name="Laruelle">{{Navedi splet|last=Marlène Laruelle|date=3 September 2008|title=Neo-Eurasianist Alexander Dugin on the Russia–Georgia conflict|url=http://www.cacianalyst.org/?q=node/4928|publisher=Central Asia-Caucasus Institute Analyst}}</ref> Njegova evroazijska Mladinska zveza je bila v Ukrajini prepovedana.<ref name="СБУ" /> Leta 2007 je Varnostna služba Ukrajine identificirala osebe Evrazijske mladinske Unije, krive za [[:uk:вандалізм на Говерлі 2007 року|vandalizem na gori Hoverli leta 2007]]: povzpeli so se na [[Hoverla]], najvišjo goro Ukrajine, posneli, kako žagajo grb Ukrajine, in naslikali emblem Evroazijske Mladinske zveze na spominskem simbolu Ustava Ukrajine.<ref name="СБУ" />ko je prispel na Mednarodno Letališče Simferopol junija 2007 so ga izgnali nazaj v Rusijo.<ref>{{Navedi splet|last=Andreas Umland|authorlink=Andreas Umland|date=14 June 2007|title=Vitrenko's flirtation with Russian "Neo-Eurasianism"|url=http://www.kyivpost.com/opinion/op-ed/vitrenkos-flirtation-with-russian-neo-eurasianism-26787.html|website=[[Kyiv Post]]|type=op-ed}}</ref> Pred [[Rusko-gruzijska vojna|izbruhom vojne]] med Rusijo in Gruzijo leta 2008, je Dugin obiskal Južno Osetijo in napovedal: "''naše čete bodo zasedle gruzijsko prestolnico Tbilisi, celotno državo in morda celo Ukrajino in polotok Krim, ki je zgodovinsko del Rusije''."<ref>{{Navedi novice|date=25 August 2008|title=Road to War in Georgia: The Chronicle of a Caucasian Tragedy|work=[[Der Spiegel]]|url=http://www.spiegel.de/international/world/road-to-war-in-georgia-the-chronicle-of-a-caucasian-tragedy-a-574812.html}}</ref> Nato je dejal, da se Rusija "''ne bi smela ustaviti pri osvoboditvi Južne Osetije, ampak bi se morala naprej''", in ''"nekaj podobnega moramo ukreniti v Ukrajini''."<ref name="Interview">{{Navedi splet|last=Alexander Dugin|date=8 August 2008|title=Interview|url=http://www.echo.msk.ru/programs/personalno/532383-echo/|publisher=[[Echo of Moscow]]|language=ru}}</ref> Leta 2008 je Dugin izjavil, da bi morala Rusija ponoviti Gruzijski scenarij v Ukrajini, to je jo napasti.<ref>{{Navedi splet|last=Ірина Біла|date=10 September 2008|url=http://www.radiosvoboda.org/content/article/1197679.html|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=uk}}</ref> Septembra 2008 po rusko-gruzijski vojni ni skrival jeze na Putina, ki si "''ni upal pasti drugega čevlja''" in "''obnoviti imperija''".<ref name="Jauvert"/> 10. oktobra 2014 je Dugin dejal: "''Šele po obnovi Velike Rusije, to je [[Evrazijska ekonomska unija|Evrazijska Unija]], lahko postanemo verodostojen svetovni igralec. Zdaj so se ti procesi zelo upočasnili. Ukrajinski maidan je bil odziv zahoda na napredovanje ruske integracije.''"<ref name="Медведева">{{Navedi splet|last=Татьяна Медведева|url=http://portal-kultura.ru/articles/person/64670-aleksandr-dugin-nuzhno-borotsya-s-shestoy-kolonnoy/|website=Газета "Культура"|language=ru|date=10–16 October 2014}}</ref> Protestno gibanje [[Evromajdan]] je opisal kot državni udar, ki so ga izvedle ZDA: "''Amerika želi vojno proti Rusiji voditi ne na svojo roko, temveč z prek Ukrajincev. ZDA so v času majdana izvedle državni udar za namen te vojne. ZDA so spravile neonacistične rusofobe na oblast za namen te vojne''."<ref>{{Navedi novice|last=Руслан Горевой|url=http://versia.ru/articles/2014/jun/30/na_poroge_voyny|work=Газета "Версия"|issue=24|date=30 July 2014|language=ru}}</ref> Dugin je dejal, da je Rusija glavna gonilna sila v trenutnih dogodkih v Ukrajini: "''Rusija vztraja pri svoji suverenosti, pri svoji svobodi in odgovarja na izzive, k jim je bila izpostavljena, na primer v Ukrajini''. Rusija poskuša integrirati postsovjetski prostor{{Presledki}}..."<ref name="Медведева" /> Kot pravi Izraelski politolog Vjačeslav Lihačov, "''če resno vzamemo dejstvo, da je nekdo kot Aleksander Dugin ideolog cesarskega galopa za Zahod, potem lahko sklepamo, da se Rusija do Atlantskega oceana ne bo ustavila''."<ref>{{Navedi splet|last=Юрій Савицький|url=http://www.radiosvoboda.org/content/article/26599384.html|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=uk|date=22 September 2014}}</ref> 9.julija 2014 je Dugin na svojem Facebook računu napisal [[Križan deček|lažen prispevek]], po katerem naj bi Ukrajinci 6-letnega otroka pribili na oglasno desko in ustrelili pred materinimi očmi.<ref name="Епифанова">{{Navedi novice|last=Мария Епифанова|url=http://www.novayagazeta.ru/politics/64440.html|work=[[Novaya Gazeta]]|issue=77|date=16 July 2014|language=ru|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006080712/http://www.novayagazeta.ru/politics/64440.html|url-status=dead}}</ref> 16. Julija 2014, ''Nova Gazeta'' je predvajala video prispevek svojega dopisnika Eugena Feldmana na sprehodu po glavnem trgu v Slovjansku, sprašujoč lokalne stare ženske, če so slišale za umor otroka. Rekle so, da se tak dogodek ni zgodil.<ref name="Епифанова" /> Spletna stran Change.org je gostila peticijo državljanov, ki so zahtevali "celovito preiskavo z identifikacijo vseh oseb, ki so bile vpletene v to izmišljotino"<ref name="Епифанова" /> 2. oktobra 2014 je Dugin opisal razmere v Donbasu:" ''The humanitarna kriza že dolgo divja na ozemlju Novorosije. Beguncev v Ruski federaciji je že do milijon, če ne več. Velik del prebivalcev DPR in LPR se je preprosto preselil v tujino''."<ref name="заговор">{{Navedi splet|last=Александр Дугин|url=http://www.nakanune.ru/articles/19518/|publisher=Nakanune.ru|date=2 October 2014|language=ru}}</ref> Konec oktobra 2014 je Dugin separatistom svetoval, da vzpostavijo diktaturo v Novorosiji toliko časa, dokler ne zmagajo v spopadu.<ref>{{Navedi splet|url=http://joinfo.ua/politic/1041112_Novosti-Novorossii-dostizheniya-pobedi-Dugin.html|publisher=Joinfo.ua|language=ru|date=29 October 2014|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-11-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20141101182957/http://joinfo.ua/politic/1041112_Novosti-Novorossii-dostizheniya-pobedi-Dugin.html|url-status=dead}}</ref> ==== Odnosi z radikalnimi skupinami v drugih državah ==== Dugin je vzpostavil stik s francoskim skrajno desničarskim mislecem [[Alain de Benoist]]<nowiki/>om leta 1990.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Before being introduced to Alexander Dugin in June 1990, the French writer Alain de Benoist had never really gone out of his way to meet Russians, and they had never really gone out of their way to meet him.}}</ref> Približno v istem času je spoznal tudi Belgijca Jean-Franoisa in Lacostea.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Another radical Dugin courted was Jean-François Thiriart, an eccentric Belgian optician, who was a proponent of National Bolshevism and a European empire stretching from Vladivostok to Dublin{{nbsp}}... Dugin also met Yves Lacoste, publisher of Hérodote, a journal devoted to geopolitics, who appears to have been an adviser to various French political figures.}}</ref> Leta 1992 je v Rusijo povabil nekatere evropske skrajno desne osebnosti, ki jih je bil pred tem srečal.<ref>{{Navedi knjigo|last=Clover|first=Charles|url=https://books.google.com/books?id=c5TBCwAAQBAJ|title=Black Wind, White Snow: The Rise of Russia's New Nationalism|date=2016-04-26|publisher=Yale University Press|isbn=978-0-300-22394-1|language=en|quote=Dugin travelled extensively in Europe. He spoke at a colloquium organized by de Benoist, and appeared on Spanish TV and at various conferences. In 1992 he would ultimately invite his new cohort of European far-rightists to Moscow, where they met some of Dugin's new patrons, who – they were surprised to realize – included quite a few military men.}}</ref> Pripeljal je tudi člane Jobbik in Zlata Zora v Rusijo, da bi okrepili svoje vezi z državo.<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ&q=war+for+eternity|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=58|language=en}}</ref> Po knjihi ''Vojna za večnost'' Benjamina R. Teitelbauma sta ste Dugin in Steve Bannon srečala v [[Rim|Rimu]] leta 2018 na razpravi o geopolitičnih odnosih Rusije z ZDA in Kitajsko ter o tradicionalistični filozofiji.<ref>{{Navedi knjigo|last=Teitelbaum|first=Benjamin R.|url=https://books.google.com/books?id=QdHADwAAQBAJ&q=war+for+eternity|title=War for Eternity: The Return of Traditionalism and the Rise of the Populist Right|date=2020-04-21|publisher=Penguin Books Limited|isbn=978-0-14-199204-4|pages=1–2|language=en}}</ref> Dugin je razvil tudi stike s skrajno desnimi in skrajno levimi strankami v Evropski uniji, tako s Syrizo v Grčiji, Atako v Bolgariji, Svobodno stranko Avstrije in Front National v Franciji, v želji, da bi vplival na politiko EU do Ukrajine in Rusije.{{R|FT150128}}<ref name="RFE150128">{{Navedi novice|last=Coalson|first=Robert|date=28 January 2015|title=New Greek Government Has Deep, Long-Standing Ties With Russian 'Fascist' Dugin|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|url=http://www.rferl.org/content/greek-syriza-deep-ties-russian-eurasianist-dugin/26818523.html}}</ref><ref>{{Navedi splet|last=Shekhovtsov|first=Anton|date=28 January 2015|title=Aleksandr Dugin and Greece's SYRIZA Connection|url=http://www.interpretermag.com/aleksandr-dugin-and-greeces-syriza-connection/|website=The Interpreter Magazine|accessdate=2022-02-13|archive-date=2015-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924035604/http://www.interpretermag.com/aleksandr-dugin-and-greeces-syriza-connection/|url-status=dead}}</ref><ref>Mehmet Ulusoy: "Rusya, Dugin ve‚ Türkiye'nin Avrasyacılık stratejisi" ''Aydınlık'' 5. </ref> Dugin je tesno povezan tudi z izraelskim novinarjem Avigdor Eskin, ki je prej služil v upravnem odboru Duginove stranke Evrazija.<ref>{{Navedi knjigo|title=Black Wind, White Snow|url=https://archive.org/details/blackwindwhitesn0000clov|first=Charles|last=Clover|page=[https://archive.org/details/blackwindwhitesn0000clov/page/240 240]|publisher=Yale University Press|year=2016}}</ref> === Peta kolona === Tipično retoriko o [[Peta kolona|peti koloni]] kot tujih agentih Dugin uporablja za politične obtožbe v številnih publikacijah. V intervjuju za leto 2014, ki ga je objavil ''Vzgljad'' in ''Komsomolskaja Pravda'', pravi: "''Vodi se velik boj. In seveda ima Evropa svoj peto kolono.... In če jih imamo sedel križem rok in delaš grde stvari na Dozhd, V Evropi resnično prevladuje in vlada peta kolona v polnem razmahu. To je ena in ista finta ZDA''"<ref name="великая война">{{Navedi novice|last=Петр Акопов|url=http://www.vz.ru/politics/2014/2/20/672632.html|work=[[Vzglyad (newspaper)|Vzglyad]]|date=20 February 2014|language=ru}}</ref><ref name="KP">{{Navedi novice|url=http://www.kp.ru/daily/26197.4/3084361/|work=[[Komsomolskaya Pravda]]|date=20 February 2014|language=ru}}</ref> Vidi ZDA za vsako sceno, tako tudi za rusko peto kolono; po njegovi izjavi "''nevarnost naše pete kolone ni v tem, da bi bile močna, vredne vi vredna omembe, ampak najel jih je največji "boter" sodobnega sveta—ZDA. Zato so učinkoviti, delujejo, poslušajo jih, lahko si privoščijo vse, ko imajo za seboj svetovno silo''."<ref name="великая война" /><ref name="KP" /> Ameriško veleposlaništvo vidi kot središče za financiranje in vodenje pete kolone in zatrjuje: "''vemo, da peta kolona prejema denar in navodila ameriškega veleposlaništva.''"<ref name="заговор"/> Po Duginu je peta kolona podprla razpad [[Sovjetska zveza|Sovjetske Zveze]], prevzela oblast pod [[Boris Jelcin|Borisom Jelcinom]] in vladala nad Rusijo kot politično-ekonomska in kulturna elita do 2000; peta kolona je režim liberalnih reformatorjev iz 1990-ih in v njej so nekdanji ruski oligarhi Vladimir Gusinski, Boris Berezovski, pa nekdanji vladni uradniki Mihail Kasjanov, [[Boris Jefimovič Nemcov|Boris Nemcov]], Vladimir umetniški, kulturni in medijski delavci,<ref name="Шестая">{{Navedi novice|last=Александр Дугин|url=http://vz.ru/opinions/2014/4/29/684247.html|work=[[Vzglyad (newspaper)|Vzglyad]]|date=29 April 2014|language=ru}}</ref> pa Odmev Moskve, Ruska državna univerza za humanistične vede, najvišje vrste Nacionalne raziskovalne univerze višje Ekonomske šole, pomemben del učiteljev. Moskovski državni inštitut za mednarodne odnose in manjšinski del učiteljev [[Državna univerza v Moskvi|Moskovske Državne Univerze]].<ref>{{Citat|last=Александр Дугин|trans-title=The fifth column and liberal ideology: an anomaly of permissiveness|url=http://eurasiainform.md/pyataya-kolonna-i-liberalnaya-ideologiya-anomaliya-vsedozvolennosti-aleksandr-dugin.html|publisher=Eurasiainform.md|language=ru|date=24 March 2014|access-date=4 October 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140729212858/http://eurasiainform.md/pyataya-kolonna-i-liberalnaya-ideologiya-anomaliya-vsedozvolennosti-aleksandr-dugin.html|archivedate=29 July 2014}}</ref> Dugin predlaga, da se peti koloni odvzame rusko državljanstvo in skupino deportira iz Rusije: "''menim, da je treba peto kolono deportirati in jim odvzeti državljanstvo.''"<ref name="Макаревич">{{Navedi splet|last=Елена Янкелевич|url=http://riafan.ru/56800-andrey-makarevich-pyataya-kolonna-ili-zhertva-travli/|publisher=Riafan.ru|language=ru|date=18 August 2014|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20141006081007/http://riafan.ru/56800-andrey-makarevich-pyataya-kolonna-ili-zhertva-travli/|url-status=dead}}</ref> Vendar je Dugin leta 2007 trdil: "''nasprotnikov Putinove politike ni več in če že obstajajo, so duševno bolni in jih je treba poslati na profilaktični zdravstveni pregled''."<ref>{{Navedi novice|last=Максим Соколов|trans-title=Putin is absolute|url=http://izvestia.ru/news/329407|work=[[Izvestia]]|date=5 October 2007|language=ru}}</ref><ref>{{Navedi časopis|last=Григорий Пасько|year=2007|script-title=ru:Шизофрения, или Будьте здоровы!|trans-title=Schizophrenia, or To your health!|url=http://index.org.ru/journal/27/pask27.html|journal=[[Index on Censorship]]|language=ru|issue=27}}</ref> Leta 2014 je Dugin v intervjuju za ''Der Spiegel'' potrdil je, da meni, da so nasprotniki Putina duševno bolni.<ref name="Neef"/> Dugin je v eni od svojih publikacij uvedel izraz ''šesta kolona'' in jo opredelil kot "peto kolono, ki se samo pretvarja, da je nekaj drugega",<ref name="Шестая"/> to je tiste, ki so naklonjeni Putinu, vendar zahtevajo, da se zavzema za liberalne vrednote (v nasprotju z liberalno peto kolono, ki je posebej proti Putinu). Med postopkom 2014 rusko vojaško intervencijo v Ukrajini je Dugin dejal, da se je vsa ruska šesta kolona odločno bila za ukrajinskega oligarha Rinat Akhmetova.<ref name="За Ахметова"/> Kot trdi, " ''se moramo boriti proti peti in šesti koloni''."<ref name="Медведева"/> Rusko-ameriški umetnik Mihail Čemjakin pravi, da Dugin "šesto kolono" izumlja. "Kmalu bo verjetno na vrsti že sedma. "''Peto kolono" se lahko razume. To smo mi, inteligenca, ničvredni, umazani, beremo [[Albert Camus|Camus]]<nowiki/>a. "šesta kolona" pa je po njegovem mnenju bolj nevarna, ker gre za osebno okolje Vladimirja Putina. Ta pa je naiven in ničesar ne razume. Po Duginu mu lahko ukaže, koga naj se ustreli in koga naj se zapre. Mogoče, Kudrina in morda, [[Dimitrij Medvedjev|Medvedjev]]<nowiki/>a''{{Presledki}}..."<ref>{{Navedi splet|last=Виктор Резунков|url=http://www.svoboda.org/content/article/26646237.html|publisher=[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]|language=ru|date=20 October 2014}}</ref> Po mnenju Dugina bi bilo treba celoten Internet prepovedati: "''mislim, da je Internet kot tak, kot pojav, vredno prepovedati, ker nikomur ne daje nič dobrega''."<ref>{{YouTube|74QT-Wcgjbs|God is against Internet (Dugin's speech in Russian)}}</ref> Junija 2012 je Dugin na predavanju dejal, da sta kemija in fizika demonski znanosti in da se morajo vsi pravoslavni Rusi po zgledu Irana in Severne Koreje združiti okoli predsednika Rusije v zadnji bitki med dobrim in zlim.<ref name="Гольянов">{{Navedi splet|last=Владислав Гольянов|url=http://www.baltinfo.ru/2012/06/13/Vladimir-Puti-kak-spasitel-ot-sataninskogo-Zapada-284483|publisher=Baltinfo.ru|language=ru|date=13 June 2012|title=arhivska kopija|accessdate=2022-02-13|archive-date=2014-10-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20141027053625/http://www.baltinfo.ru/2012/06/13/Vladimir-Puti-kak-spasitel-ot-sataninskogo-Zapada-284483|url-status=dead}}</ref> Dodal je: ''"če se želimo osvoboditi zahoda, se moramo znebiti učbenikov fizike in kemije''."<ref name="Гольянов" /> Dugin je svoje stališče do ukrajinskega konflikta označil za "''neomejno nasprotovanje hunti in ukrajinskemu nacizmu, ki uničujeta mirne civiliste''", pa tudi kot zavračanje liberalizma in ameriške hegemonije.<ref name="lenta.ru"/> === Izguba vodstva oddelka === Med vojno v Ukrajini je Dugin izgubil tudi ponujeno mesto vodje Oddelka za sociologijo mednarodnih odnosov Fakultete za sociologijo [[Državna univerza v Moskvi|Moskovske Državne Univerze]] (medtem ko je namestnik vodje od leta 2009).<ref name="DOUPOU"/><ref name="Fitzpatrick2014">{{Navedi novice|last=Fitzpatrick|first=Catherine A|title=Russia This Week: Dugin Dismissed from Moscow State University? (23–29 June). Entry at 2002GMT|url=http://www.interpretermag.com/russia-this-week-what-will-be-twitters-fate-in-russia/|accessdate=12 January 2015|work=The Interpreter|date=27 June 2014|archive-date=2015-02-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20150219213049/http://www.interpretermag.com/russia-this-week-what-will-be-twitters-fate-in-russia/|url-status=dead}}</ref> Leta 2014 je peticijo z naslovom ''"zahtevamo razrešitev profesorja Fakultete za sociologijo MSU A. G. Dugina''!" podpisalo več kot 10.000 ljudi in poslalo rektorju MSU Viktorju Sadovničijusu.<ref>{{Navedi splet|title=Требуем увольнения профессора факультета социологии МГУ А. Г. Дугина!|url=https://www.change.org/p/ректору-мгу-им-ломоносова-академику-в-а-садовничему-требуем-увольнения-профессора-факультета-социологии-мгу-а-г-дугина|publisher=[[Change.org]]|year=2014}}</ref> Peticija se je začela po Duginovem intervjuju, v katerem je dejal v zvezi z proruski protestniki, ki so 2. maja 2014 umrli v požaru v Odesi: "''Toda to, kar vidimo 2. maja, presega vse meje. Ubij jih, ubij jih, ubij jih. Ne bi smelo biti več pogovorov. Kot profesor menim, da je tako"''. Medtem ko je govoril o "''tistih, ki so 2. maja zagrešili brezpravje''",<ref>[https://m.youtube.com/watch?v=4-3khItD8s0] with transcript (retrieved December 26, 2018)</ref> kar so mediji so to razlagali kot poziv k poboju Ukrajincev.<ref>{{Navedi splet|title=В России собирают подписи за увольнение профессора МГУ, призвавшего убивать украинцев|url=http://www.unian.net/politics/928851-v-rossii-sobirayut-podpisi-za-uvolnenie-professora-mgu-prizvavshego-ubivat-ukraintsev.html|date=15 July 2014}}</ref> Dugin je trdil, da je bil odpuščen s tega delovnega mesta; univerza je trdila, da je bila ponudba za mesto vodje oddelka posledica tehnične napake in je bila zato preklicana ter da bo do septembra 2014 po pogodbi ostal profesor in namestnik vodje oddelka.<ref name="DOUPOU" /> Dugin je napisal izjavo o odstopu od z mesta oseba Fakultete, ki ga je bilo treba zaradi ponujenega položaja vodje oddelka ponovno imenovati v osebje Moskovske državne univerze. Ker pa je bilo imenovanje odpovedano, ni bil več niti uslužbenec fakultete niti uslužbenec Moskovske državne univerze (obe članstvi sta formalno različni na MSU).<ref name="BBC 2014"/> === Glavni urednik Tsargrada TV === Dugina je poslovnež Konstantin Malofeev kmalu po ustanovitvi televizijske postaje imenoval za glavnega urednika Tsargrad TV za.<ref name="lstd">{{Navedi novice|last=Shymko|first=Lesia|title=The weaponization of religion: How the Kremlin is using Christian fundamentalism to advance Moscow's agenda|url=http://day.kyiv.ua/en/article/day-after-day/weaponization-religion-how-kremlin-using-christian-fundamentalism-advance|publisher=The Day (Kiev)|date=5 September 2019}}</ref> == Sankcije == 11. marca 2015 je Ministrstvo za finance ZDA dodalo Dugina na svoj seznam ruskih državljanov, ki so sankcionirani zaradi njihove vpletenosti v ukrajinsko krizo; njegova Evroazijska Mladinska Zveza je bil tudi na spisku.<ref name="USSanctions">{{Navedi novice|url=http://www.treasury.gov/resource-center/sanctions/OFAC-Enforcement/Pages/20150311.aspx|title=U.S. Department of the Treasury Ukraine-related Designations|publisher=treasury.gov|date=11 March 2015}}</ref> Junija 2015 je Kanada dodala Dugina na svoj seznam sankcioniranih posameznikov.<ref name="CA150629">{{Navedi novice|url=http://pm.gc.ca/eng/news/2015/06/29/expanded-sanctions-list|title=Expanded Sanctions List|publisher=pm.gc.ca|date=29 June 2015|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150820173127/http://pm.gc.ca/eng/news/2015/06/29/expanded-sanctions-list|archivedate=20 August 2015}}</ref> == Duginova dela == Arktos Media, založnik v angleškem jeziku za tradicionalistično in novo desno literaturo, je izdal Duginovih knjig <ref>{{Navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=8ljODQAAQBAJ&q=lions+of+the+north|title=Lions of the north : sounds of the new Nordic radical nationalism|last=R.|first=Teitelbaum, Benjamin|isbn=9780190212599|location=New York, NY|pages=51|oclc=953576248|date=2 January 2017}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.splcenter.org/get-informed/intelligence-report/browse-all-issues/2014/winter/White-Identity-Worldwide|title=White Identity Worldwide|last=Heidi Beirich|date=21 November 2014|website=[[Southern Poverty Law Center]]}}</ref> * ''Politični Platonizem'', Arktos (2019) * ''Etnos in družba'', Arktos (2018) ** ''Konflikte der Zukunft-Die Rückkehr der Geopolitik'', Bonus (2015) * ''Voini uma. Tri Logosa: Apollon, Dionis, Kibela'', Akademičeskiji proekt (2014) * ''Jetnosociologija'', Akademicheskii proekt (2014) ** ''Etnosociologija'', Arktos (2019) * ''Martin Hajdegger: filosofija drugogo Nachala'', Akademičeskiji proekt (2013) ** ''Martin Heidegger: filozofija drugega začetka'' Vrh ZDA (2014) * ''V poiskah Tiomnogo Logosa'', Akademičeskiji proekt (2013) * ''Geopolitika Rossii'', Gaudeamus (2012) ** ''Zadnja vojna Sveta-otok: geopolitika sodobne Rusije'', Arktos (2015) * ''Putin protiv Putina'', Jauza (2012) ** ''Putin proti Putinu'', Arktos (2014) * ''ZDA in novi svetovni red'' (razprava z Olavo de Carvalho), Vide Uvodnik (2012) * ''Chetvertaja Politicheskaja Teorija'', Amfora (2009) ** ''Četrta Politična Teorija'', Arktos (2012) ** ''Die Vierte Politische Theorie'', Arktos (2013) ** ''Vzpon četrte politične teorije'', Arktos (2017) * ''Evrazijskaja missija'', Evrazija (2005) ** ''Evrazijska misija: Uvod v Novoevrazijanstvo'', Arktos (2014) * ''Pop-kultura i znaki vremeni'', Amfora (2005) * ''Filosofija voini'', Jauza (2004) * ''Absoliutnaja rodina'', Arktogeia-tsentr (1999) == Glej tudi == * [[Ruski imperializem]] * [[Ukrajinofobija]] * [[Križan deček]] == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Seznam ruskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Dugin, Aleksander}} [[Kategorija:Ruski filozofi]] [[Kategorija:Ruski politologi]] [[Kategorija:Ruski nacionalizem]] [[Kategorija:Fašisti]] t67pfd7vbk3vnpr6viptrov0v7lnqvc Timi Max Elšnik 0 530718 6752865 6560081 2026-09-19T15:53:07Z ~2026-46638-15 264975 popravek tipkarske napake 6752865 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Timi Max Elšnik | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 182 cm<ref>{{navedi splet |title=Timi Max Elšnik |url=https://www.nkolimpija.si/timi-max-elsnik-igr |website=nkolimpija.si |publisher=[[NK Olimpija Ljubljana]] |access-date=2 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201202132647/https://www.nkolimpija.si/timi-max-elsnik-igr |archive-date=2 December 2020 }}</ref> | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | currentclub = [[Crvena zvezda]] | clubnumber = 21 | youthyears1 = | youthclubs1 = Zlatoličje<ref name="zurnal24">{{navedi splet |last1=Levstik |first1=Vanda |title=Timi Elšnik: Učil se bo od slavnega angleškega reprezentanta |url=https://www.zurnal24.si/sport/nogomet/timi-elsnik-ucil-se-bo-od-slavnega-angleskega-reprezentanta-311855 |website=[[Žurnal24]] |access-date=2 December 2020 |date=24 June 2018}}</ref> | youthyears2 = 2008–2015 | youthclubs2 = [[NK Aluminij|Aluminij]] | youthyears3 = 2015–2016 | youthclubs3 = [[Derby County F.C.|Derby County]] | years1 = 2016–2019 | clubs1 = [[Derby County F.C.|Derby County]] | caps1 = 0 | goals1 = 0 | years2 = 2017–2018 | clubs2 = → [[Swindon Town F.C.|Swindon Town]] (pos.) | caps2 = 22 | goals2 = 3 | years3 = 2018–2019 | clubs3 = → [[Mansfield Town F.C.|Mansfield Town]] (pos.) | caps3 = 19 | goals3 = 3 | years4 = 2019 | clubs4 = → [[Northampton Town F.C.|Northampton Town]] (pos.) | caps4 = 9 | goals4 = 1 | years5 = 2020–2024 | clubs5 = [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] | caps5 = 129 | goals5 = 21 | years6 = 2024– | clubs6 = [[Crvena zvezda]] | caps6 = 44 | goals6 = 6 | nationalyears1 = 2014–2015 | nationalteam1 = Slovenija do 17 let | nationalcaps1 = 13 | nationalgoals1 = 1 | nationalyears2 = 2015 | nationalteam2 = Slovenija do 18 let | nationalcaps2 = 5 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2015–2016 | nationalteam3 = Slovenija do 19 let | nationalcaps3 = 18 | nationalgoals3 = 2 | nationalyears4 = 2019–2021 | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps4 = 6 | nationalgoals4 = 0 | nationalyears5 = 2021– | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps5 = 28 | nationalgoals5 = 1 }} '''Timi Max Elšnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[29. april]] [[1998]], [[Ptuj]]. Timi Max Elšnik je slovenski profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]], prihaja iz [[Zlatoličje|Zlatoličja]], občina [[Starše]], ki leži na Dravskem polju med Mariborom in Ptujem .<ref name="zurnal24"/> Od julija leta 2024 je član srbskega nogometnega velikana [[Crvena zvezda|Crvena zvezda]]. Že v svoji prvi sezoni v Crveni zvezdi je postal viden član večkratnega srbskega prvaka. V svoji premierni sezoni je dosegel kar 16 asistenc (od tega 2 v Uefa Champions League), s čimer je bil najboljši asisten Crvene zvezde v sezoni 2024/25, ter dodal še 6 zadetkov. S Crveno zvezdo je v sezoni 2024/25 prvič zaigral tudi v Ligi prvagov. Pred prestopom v Crveno zvezdo je za [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]] odigral več kot 140 tekem. Po številu nastopov v vlogi kapetana je na večni lestvici NK Olimpije na drugem mestu z več kot 100 nastopi v vlogi kapetana. Od leta 2021 je tudi član [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]], za katero je doslej odigral 28 tekem. S slovensko nogometno reprezentanco se je tudi uvrstil na EURO 2024. Na tem evropskem prvenstvu, kjer se je Slovenija prvič v zgodovini uvrstila v izločilne boje in jih je šele po kazenskih strelih v osmini finala premagala Portugalska je odigral vidno vlogo in nastopil v prvi enajsterici na vseh 4 tekmah. V začetku kariere je igral za angleške klube [[Derby County F.C.|Derby County]], [[Swindon Town F.C.|Swindon Town]], [[Mansfield Town F.C.|Mansfield Town]] in [[Northampton Town F.C.|Northampton Town]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral več kot 110 tekem in dosegel več kot 15 golov. Z Olimpijo je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2022/23 ter [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] v letih 2021 in 2023. Bil je član slovenske nogometne reprezentance, ki si je izborila nastop na Evropskem prvenstvu v Nemčiji l.2024. Bil je tudi član mlajših slovenskih reprezentanc do 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Slovenia squad UEFA Euro 2024}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Elšnik, Timi Max}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Udeleženci Evropskega prvenstva v nogometu 2024]] [[Kategorija:Nogometaši Derby Countyja]] [[Kategorija:Nogometaši Swindon Towna]] [[Kategorija:Nogometaši Mansfield Towna]] [[Kategorija:Nogometaši Northampton Towna]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši Crvene zvezde]] pk3euwzq786g8854sitsefnm1kazh3b Zermatt 0 531115 6752951 6747980 2026-09-19T22:31:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752951 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name = Zermatt |native_name = |settlement_type = [[Seznam mest v Švici|Mesto]] |nickname = |image_skyline = 1 zermatt evening 2022.jpg |image_caption = Pogled iz Moosstrasse, junij 2022 |image_flag = |flag_size = |image_shield = Zermatt Wappen.svg |shield_size = 60px |pushpin_map = Švica |pushpin_label_position = |latd=46 |latm=1 |lats=25 |latNS=N |longd=7 |longm=44 |longs=55 |longEW= E |coordinates_display = inline,title |coordinates_region = CH |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Švica}} |subdivision_type2 = [[Kantoni Švice|Kanton]] |subdivision_name2 = [[Slika:Flag of Canton of Valais.svg|16px|link=]] [[kanton Valais|Valais]] |subdivision_type3 = Okrožje |subdivision_name3 = [[Visp]] |leader_title = |leader_name = |established_title = |established_date = |elevation_m = 1608 |area_total_km2 = 242,85 |area_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/dienstleistungen/geostat/geodaten-bundesstatistik/administrative-grenzen/generalisierte-gemeindegrenzen.assetdetail.24106762.html Generalisierte Grenzen 2023]</ref> |population_total = 5746 |population_as_of = 31. december 2022 |population_footnotes = <ref>[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/bevoelkerung/stand-entwicklung.assetdetail.26565262.html Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022]</ref> |population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = |population_metro_date = |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = +2 |postal_code_type = Poštna številka |postal_code = 3920 |area_code = |blank_name = |blank_info = |footnotes = }} '''Zermatt''' [cermát]<ref>{{navedi splet |url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/zermatt/ |title=Zermatt |work=Govorni pomočnik – Spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru |accessdate=2024-06-22}}</ref> je občina v okrožju Visp v nemško govorečem delu kantona [[Valais]] v [[Švica|Švici]]. Naselje ima približno 5800 stalnih prebivalcev in je po švicarskem zveznem statističnem uradu (FSO) opredeljeno kot [[mesto]]. Leži na zgornjem koncu [[Mattertal]]a na nadmorski višini 1620 m, ob vznožju najvišjih vrhov Švice. Leži približno 10 km od več kot 3292 m visokega prelaza Theodul, ki meji na Italijo. Zermatt je najjužnejša občina nemškega ''Sprachrauma'' (»jezikovno območje«, geografska regija, kjer se govori skupni prvi jezik (materni jezik) z različnimi narečnimi različicami ali skupino jezikov). Zermatt slovi kot gorniško in smučarsko središče [[Švicarske Alpe|Švicarskih Alp]]. Do srede 19. stoletja je bil pretežno kmetijska skupnost; prvemu in tragičnemu vzponu na [[Matterhorn]] leta 1865 je sledilo hitenje po gorah, ki obkrožajo vas, kar je vodilo v gradnjo številnih turističnih objektov. Celoletno prebivalstvo (od decembra 2020) znaša 5820, čeprav je lahko v Zermattu naenkrat nekajkrat več turistov. Velik del lokalnega gospodarstva temelji na turizmu, saj je približno polovica delovnih mest v mestu v hotelih ali restavracijah in nekaj manj kot polovica vseh stanovanj je počitniških apartmajev. Nekaj več kot tretjina stalnega prebivalstva se je rodila v mestu, druga tretjina pa se je v Zermatt preselila izven Švice. == Etimologija == Ime ''Zermatt'', kot tudi ime ''Matterhorn'', izhaja iz alpskih travnikov ali ''matten'' (v nemščini) v dolini. Ime se je najprej pojavilo kot ''Zur Matte'' (na travniku) in kasneje postalo ''Zermatt''. Pojavi se šele leta 1495 na zemljevidu ali leta 1546 v besedilu, vendar je bil morda uporabljen že veliko prej. ''Praborno'' ali ''Prato Borno'' (''Prato'' pomeni tudi travnik) sta starejši imeni Zermatta; na starih zemljevidih se pojavljajo že v 13. stoletju.<ref>[[W. A. B. Coolidge]], " Swiss Travels and Guide Books," p. 255</ref> Romansko govoreči ljudje iz [[dolina Aoste|doline Aoste]] in romansko govorečega dela kantona Wallis ([[Valais]]) so to ime uporabljali do leta 1860 v obliki ''Praborne'' ali ''Praborgne''. Razlog za to spremembo iz ''Praborne'' v ''Zermatt'' pripisujejo postopni zamenjavi romansko govorečega ljudstva z nemško govorečo kolonijo.<ref>[https://www.jstor.org/stable/pdfplus/550613.pdf The names of Zermatt], W. A. B. Coolidge</ref><ref>Rey, Guido, The Matterhorn, p. 290</ref> == Geografija == Mesto Zermatt leži na južnem koncu doline Matter (nemško ''Mattertal''), ki je eden od stranskih krakov velike doline [[Rona|Rone]]. Zermatt je skoraj v celoti obdan z visokimi gorami [[Peninske Alpe|Peninskih Alp]], vključno z [[Monte Rosa|Monte Roso]] (natančneje z njenim najvišjim vrhom, imenovanim [[Dufourspitze]]), najvišjim vrhom Švice s 4634 metri nadmorske višine. Sledijo mu [[Dom (gora)|Dom]] (4545 m), [[Liskamm]] (4527 m), [[Weisshorn]] (4505 m) in [[Matterhorn]] (4478 m). Večina alpskih štiritisočakov leži v okolici Zermatta ali v sosednjih dolinah. [[File:Hauteroute.jpg|thumb|left|Visoki vrhovi okoli Zermatta]] [[File:Zermatt from east2.jpg|thumb|Pogled na Zermatt z glavno cerkvijo (z vzhodne strani)]] [[File:31.07-14.8.2010 Zermatt 136.jpg|thumb|Pogled na središče Zermatta (z zahodne strani)]] [[File:Zermatt août 2010.jpg|thumb|Pogled iz Riffelalpa proti Zermattu]] Zermatt prečka glavna reka doline: Matter Vispa, [10] ki izvira na ledenikih ob vznožju najvišjih vrhov: [[ledenik Gorner]] na vzhodni strani blizu Monte Rosa in ledenik Zmutt na zahodni strani med Dent d'Hérens in Dent Blanche. Mesto Zermatt je sicer gosto naseljeno, a geografsko majhno. Obstajajo tri glavne ulice, ki potekajo ob bregovih Matter Vispa, in številna križišča, zlasti okoli postaje in cerkve, ki tvorijo središče Zermatta. Na splošno je vse oddaljeno največ trideset minut hoje. V Zermattu je več "predmestij". Winkelmatten/Moos, ki je bil nekoč ločen zaselek, leži na hribu (1670 m) na južni strani. Steinmatten je na vzhodnem bregu glavne reke. Veliko zaselkov je v dolinah nad Zermattom, vendar običajno niso naseljeni vse leto. Zum See (1766 m) leži južno od Zermatta na zahodnem bregu soteske Gorner, blizu kraja Furi, kjer je postaja žičnice (1867 m). Na strani doline Zmutt (zahodno od Zermatta) leži zaselek Zmutt (1936 m), severno od potoka Zmuttbach. Findeln (2051 m) leži v vzhodni dolini nad potokom Findelbach. Leži pod postajo Sunnegga (2278 m). V bližini železniške postaje [[Železniška proga Gornergrat|Gornergratbahn]] je Riffelalp (2222 m) eden najvišje ležečih zaselkov s kapelo. Zermatt je imel območje (od raziskave 2004/09) 242,91 km².<ref> Arealstatistik Standard - Gemeindedaten nach 4 Hauptbereichen[https://www.bfs.admin.ch/bfs/de/home/statistiken/raum-umwelt/bodennutzung-bedeckung/gesamtspektrum-regionalen-stufen/gemeinden.html]</ref> Od tega je približno 9,4 % kmetijskih površin, 4,6 % pa gozdov. Od ostalih zemljišč je 0,8 % poseljenih (stavb ali prometnic) in 85,2 % neproduktivnih zemljišč. V zadnjih dveh desetletjih (1979/85-2004/09) se je poseljena površina povečala za 54 ha, kmetijska zemljišča pa zmanjšala za 160 ha.<ref name=SFSO2016>[http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html Swiss Federal Statistical Office – Regional portraits] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20160105172441/http://www.bfs.admin.ch/bfs/portal/en/index/regionen/02/key.html |date=5 January 2016 }} Retrieved 2 May 2016</ref> === Podnebje === Zermatt ima subarktično podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: ''Dfc''). Poletje je v Zermattu hladno, z blagimi dnevi in hladnimi nočmi, medtem ko je zima hladna in snežna, z najvišjimi temperaturami okoli ledišča in povprečno letno količino snega 128 palcev (325 cm). [[File:1 matterhorn panorama 2012.jpg|950px|centre|thumbnail|Panoramski pogled na vrhove]] == Turizem == [[File:KleinMatterhorn edit.jpg|thumb|left|Žičnica proti Klein Matterhornu ]] Vas so »odkrili« britanski alpinisti sredi 19. stoletja, predvsem Edward Whymper, čigar vrh Matterhorn je naredil vas slavno. Matterhorn je bil ena zadnjih alpskih gora, ki je bila osvojena (leta 1865), in prva odprava, ki je dosegla vrh, se je dramatično končala, saj so le 3 od 7 plezalcev preživeli spust. Zgodba je prikazana v muzeju Matterhorn. Zermatt je izhodišče za pohode v gore, vključno s potjo [[Haute Route]], ki vodi do [[Chamonix]]a v [[Francija|Franciji]] in [[Patrouille des Glaciers]]. Žičnice in sedežnice prevažajo smučarje pozimi in pohodnike poleti; najvišja med njimi vodi na Klein Matterhorn na 3883 m, vrh na grebenu med [[Breithorn]]om in Matterhornom, ki ponuja obširne razglede v vse smeri. V Italijo je možen prehod preko postaje žičnice Cervinia. Železniška proga Gornergratbahn, najvišja odprta železnica v Evropi) poteka do vrha Gornergrata na 3089 m. Zermatt je tudi zahodna končna postaja za železniško storitev [[Glacier Express]], ki povezuje [[St. Moritz]] in MGB (Matterhorn Gotthard Bahn). Zermatt je skupaj z enajstimi drugimi mesti član skupnosti ''Best of the Alps''.<ref>[http://www.bestofthealps.com/en/d/zermatt/ Zermatt member page on Best of the Alps] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160309184537/http://www.bestofthealps.com/en/d/zermatt/ |date=9 March 2016 }}</ref> == Promet == [[File:Gelbes Elektroauto in Zermatt.jpg|thumb|Električni avtomobili na ulicah Zermatta]] Da bi preprečili onesnaženje zraka, ki bi lahko zakrilo pogled iz mesta na Matterhorn, je celotno mesto območje brez avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Skoraj vsa vozila v Zermattu poganjajo baterije in so skoraj popolnoma tiha. Električna vozila so dovoljena za lokalno trgovino. Kantonalna policija lahko izda dovoljenje, ki prebivalcem dovoljuje vožnjo in parkiranje na severnem obrobju ter dovoljenje za prihod vozil z motorjem z notranjim izgorevanjem v mesto, kot so gradbena vozila. Reševalna in komunalna vozila (gasilska vozila, reševalna vozila, policija itd.) običajno uporabljajo motorje z notranjim izgorevanjem, čeprav so celo nekateri od njih brez izgorevanja (smetarska vozila itd.). Osebna vozila, ki vozijo v Zermattu, vključujejo majhne električne avtobuse, ki jih nudijo hoteli za prevoz obiskovalcev od glavne železniške postaje (ali točke za prevoz s taksijem tik pred mestom) do hotelskih posesti, "električne" taksije, ki jih upravljajo štiri velike družine in "elektro" avtobusi, ki služijo dvema linijama: ena med glavnimi hotelskimi območji in postajami različnih žičnic, druga pa po podobni poti, vendar služi tudi bolj podeželskemu "predmestu" Winkelmatten. Najdemo lahko tudi konjske vprege; nekatere upravljajo hoteli, druge pa se lahko najame. Večina obiskovalcev pride do Zermatta z vlakom iz bližnjega mesta Täsch (Zermatt shuttle). Vlaki pripeljejo v Zermatt tudi iz nižje doline v Visp in Brig, ki sta na glavnem švicarskem železniškem omrežju. Mesto ima tudi heliport (ICAO: LSEZ) in lokalnega operaterja helikopterjev Air Zermatt, ki nudi tudi alpsko reševalno službo. Leta 2007 je bila ustanovljena projektna skupina, ki je ocenila možnosti za razvoj lokalnega prometnega omrežja (ker »elektro« avtobusi nimajo dovolj kapacitet). Rezultati te študije so objavljeni v izdaji revije ''Zermatt Inside'' iz decembra 2007. Šest raziskanih možnosti je tirno vozilo, vzpenjača, metro, premikajoči se pločniki, gondola in več "električnih" avtobusov.<ref name="zermatt inside">{{navedi splet|url=http://inside.zermatt.ch/|title=Zermatt Inside|publisher=Zermatt|access-date=2023-01-21|archive-date=2006-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20060902072002/http://inside.zermatt.ch/|url-status=dead}}</ref> Leta 2019 so se začela dela za izboljšanje dostopa do Kirchbrücke – enega najbolj priljubljenih krajev za fotografiranje Matterhorna. Razgledno območje bodo razširili, da bodo turisti odvrnjeni od ceste in električnih vozil. Projekt naj bi bil zaključen do jeseni 2019.<ref>{{navedi splet|url=https://www.matterhornchalets.com/2019/03/06/famous-kirchbrucke-viewpoint-in-zermatt-to-be-improved/|title=Famous Kirchbrücke viewpoint in Zermatt to be improved|date=2019-03-06|website=Matterhorn Chalets|access-date=2019-04-03}}</ref> === Smučanje v Zermattu === [[File:Breithorn plateau.jpg|thumb|Smučišče na planoti Breithorn, 3900 m]] Zermatt je znan po vsem svetu po svojih smučiščih, še posebej Triftji po svojih mogotcih. Visoka nadmorska višina omogoča dosledno neprekinjeno smučanje vse poletje. Smučanje v Zermattu je razdeljeno na štiri območja: Sunnegga, Gornergrat, Klein Matterhorn in Schwarzsee. Obstaja tudi povezava s Cervinio in Valtournenchejem v Italiji preko ledenika Plateau Rosa.<ref>[http://www.zermatt.ch/en/page.cfm/lifts_and_pistes/piste_map Trail Map 2007/08]</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://www.ski-zermatt.com/winter.html |title=ski-zermatt.com |accessdate=2023-01-21 |archive-date=2023-03-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230331201206/http://www.ski-zermatt.com/winter.html |url-status=dead }}</ref> Leta 2008 je Zermatt gostil "Infinity Downhill Race". Tekma je potekala 13. in 14. decembra in je vključevala progo spusta z Matterhorn Glacier Paradise (3800 m) in cilj v samem Zermattu (1600 m). Proga je bila dolga 20 kilometrov in je vključevala 2200 metrov spusta.<ref>[http://www.snowskiing.com/blog/the-worlds-biggest-drop/ The world's biggest drop] snowskiing.com</ref> === Sunnegga === V Sunnegga Paradise se lahko pripeljete z vzpenjačo SunneggaExpress, ki ji sledi gondola do Blauherda in nazadnje žičnica naprej do Rothorna (3103 m) zgoraj. Topografija gore in doline ohranja Rothorn čist in sončen, tudi ko je Zermatt potopljen v oblake. Od Blauherda se gondola spusti v Gant, od tam pa povezovalna žičnica do Hohtälli. Ta žičnica in novejša 4-sedežnica Sunnegga-Findeln-Breitboden zagotavljata povezave med Sunneggo in Gornergratom. Z nekaj strmimi pobočji se ta gora pogosto uporablja za treniranje mlajših smučarjev. === Gornergrat === [[File:Gornergrat03.jpg|thumb|Železniška postaja Gornergrat, 3100 m]] [[Gornergrat]] povezuje [[Železniška proga Gornergrat|železnica Gornergrat]], 29-minutna vožnja do vrha Gornergrat (3089 m) preko Riffelalpa, Rotenbodna in Riffelberga (z omejenimi postanki v Findelbachu in Landtunnelu tik nad Zermattom). Na vrhu so prenovili hotel in restavracijo ter uredili nakupovalno središče. Postaja Riffelalp je z letoviščem Riffelalp povezana s kratko tramvajsko progo, imenovano Riffelalptram.<ref>{{in lang|de}} [http://www.riffelalp.com/riffelalp_tram_107.html Riffealptram on Riffelalp Resort website] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140303152601/http://www.riffelalp.com/riffelalp_tram_107.html |date=3 March 2014 }}</ref> Iz Hohtällija se vzpenja žičnica na Rote Nase (3247 m). Ta končna vlečnica služi območju za freeride, vendar je lahko nezanesljiva, saj je na tem gorskem pobočju potrebna dobra snežna odeja, da je primerno za smučanje. Žičnice na tem območju se običajno odprejo za sezono konec februarja ali v začetku marca – žičnica je zdaj trajno zaprta, nadomestna žičnica ni predvidena. Novo pobočje, ki vodi nazaj od Hohtällija do Kellenseeja tik pod Gornergratom, je nadomestilo to žičnico, da bi ohranilo povezavo od Rothorna do Gornergrata. === Klein Matterhorn / Schwarzsee === [[File:Furi2.jpg|thumb|Pogled na Zermatt z žičnice na Furi]] V bližini južnega konca Zermatta gondola Matterhorn Express prevaža potnike do postaje za izmenjavo v Furiju. Od tod je dostop do Schwarzseeja preko gondole na desni, žičnice, ki vodi do srednje postaje Trockener Steg (in nato do Klein Matterhorn); in nova gondola, odprta 18. decembra 2006, povezuje Furi z Riffelbergom na gori Gornergrat. Ta vlečnica obravnava eno najbolj vztrajnih kritik Zermatta: da je zelo težko presmučati obe strani doline brez utrujajočega trekinga skozi Zermatt med Gornergratbahn in Matterhorn Express na nasprotnih koncih mesta. Testa Grigia na vrhu prelaza Theodul služi kot povezava z italijanskima smučiščema Cervinia in Valtournenche. S švicarske strani je dosegljiva samo z vlečnico, z italijanske strani pa s sedežnico in žičnico. Marca 2019 je bilo objavljeno, da bo nova žičnica – 'Alpine Crossing' – od pomladi 2021 povezovala Testa Grigia in Klein Matterhorn.<ref>{{navedi splet|url=https://www.matterhornchalets.com/2019/03/01/the-zermatt-cervinia-alpine-crossing-the-ultimate-guide/|title=The Zermatt-Cervinia Alpine Crossing: The Ultimate Guide|date=2019-03-01|website=Matterhorn Chalets|access-date=2019-03-12}}</ref> Tu so carinarnice in manjši planšarski muzej. Zermatt se trži kot celoletno smučarsko središče, poleti pa je smučanje omejeno na ledenik Theodul za Klein Matterhornom. Čeprav je popolnoma res, bosta med izven sezone v maju in juniju običajno odprta samo ena ali dve progi, glavno območje ledenika pa se odpre šele julija. Šestsedežnica Furggsattel, ki deluje od 25. oktobra 2003, ima dvanajst (od osemnajstih) stebrov, ki stojijo neposredno na ledeniškem ledu ledenika Theodul – prva v Švici. Nova žičnica 3S Glacier Ride v vrednosti 52 milijonov CHF od letovišča do Klein Matterhorna je bila odprta 29. septembra 2018. Ima zmogljivost dviga 2000 ljudi na uro in potrebuje samo 9 minut, da doseže vrh z uporabo 25 kabin, vsaka z 28 sedeži.<ref>{{navedi novice|url=https://www.matterhornchalets.com/2018/07/04/3s-matterhorn-glacier-ride-zermatt/|title=The 3S Matterhorn Glacier Ride Cable Car in Zermatt: The Ultimate Guide – Matterhorn Chalets|date=2018-07-04|work=Matterhorn Chalets|access-date=2018-11-19|language=en-GB}}</ref> == Demografija == [[File:3804 - Winkelmatten - Matterhorn viewed from Gornergratbahn.JPG|thumb|Vas Winkelmatten blizu Zermatta]] Zermatt ima (od decembra 2020) 5820 prebivalcev. Od leta 2013 je 39,0 % prebivalstva tujih državljanov. Večina prebivalstva (od leta 2000) govori nemško (4093 ali 68,4 %) kot svoj prvi jezik, portugalščina je drugi najpogostejši (719 ali 12,0 %) in italijanščina tretji (474 ali 7,9 %). 226 ljudi govori francosko in 1 oseba, ki govori romanščino. Leta 2008 je bilo prebivalstvo 51,6 % moških in 48,4 % žensk. Prebivalstvo je sestavljalo 1840 Švicarjev (31,6 % prebivalstva) in 1166 (20,0 %) Nešvicarjev. Bilo je 1837 Švicark (31,5 %) in 985 (16,9 %) Nešvicark.[27] Od prebivalcev v občini jih je bilo 2.214 ali približno 37,0 % rojenih v Zermattu in so tam živeli leta 2000. V istem kantonu je bilo rojenih 720 ali 12,0 %, 774 ali 12,9 % pa nekje drugje v Švici, 2039 ali 34,1 % je bilo rojenih zunaj Švice. == Dediščina državnega pomena == [[Petroglif]]i in prazgodovinski brusni kamen v Hubelwängu so navedeni kot švicarska dediščina nacionalnega pomena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |title=Kantonsliste A-Objekte |year=2009 |work=KGS Inventar |publisher=Federal Office of Civil Protection |language=de |access-date=25 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100628110559/http://www.bevoelkerungsschutz.admin.ch/internet/bs/de/home/themen/kgs/kgs_inventar/a-objekte.html |archive-date=28 June 2010 }}</ref> == Gospodarstvo == Približno polovica delovnih mest v Zermattu je v hotelirstvu in gostinstvu. Od leta 2012 je bilo v občini skupaj zaposlenih 6370 ljudi. Od tega jih je v primarni gospodarski panogi v 19 podjetjih delalo skupaj 42 oseb. Sekundarni sektor je zaposloval 521 delavcev v 68 ločenih podjetjih. Končno je terciarni sektor zagotovil 5807 delovnih mest v 736 podjetjih. V letu 2013 je socialno pomoč prejemalo skupaj 13,7 % prebivalcev. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} {{wikivoyage}} *{{official website|http://burgergemeinde.zermatt.ch}} Burgergemeinde Zermatt {{in lang|de}} *[http://www.zermatt.ch/ Zermatt.ch] Touristic information *[http://www.air-zermatt.ch/ Air Zermatt website] {{in lang|de}} *[http://gemeinde.zermatt.ch Municipality of Zermatt] {{in lang|de}} *[https://web.archive.org/web/20020621070211/http://www.zermatt.info/ Live Webcam Zermatt] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Švici]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1330]] j2ag4iugkvt0qwvl1ftrk9dvsno1sqo Portal:V novicah/Stranska letvica 100 533753 6752907 6751300 2026-09-19T18:18:27Z TadejM 738 umrla [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] 6752907 wikitext text/x-wiki <templatestyles src="Portal:V novicah/Stranska letvica/styles.css"/> {{#ifeq:{{FULLPAGENAME}}|Portal:V novicah/{{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}| <div role="note" class="current-events-sidebar-header"><!-- --><div style="padding:0.2em_ 0; background-color:#ccc"> <!-- -->(prevključeno iz [[Portal:V novicah|portala V novicah]]) </div> </div> }}<div class="noprint" style="clear:both; margin:0.7em 0; border:1px solid {{{1|#cedff2}}}; padding:0.7em 0.5em; background-color: #f8f9fa; line-height:2; text-align:center; font-size:80%"><!-- -->[[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah|O tej strani]] <br><!-- -->[[Wikipedija:Obvestilni panel V novicah|Sporočite napako]] • [[:en:Wikipedia:Wikipedia Signpost|Novice o Wikipediji]] </div> <!-- Ongoing events section --> <div role="region" aria-labelledby="Ongoing_events" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>Aktualno dogajanje</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Ohranite seznam abecedno urejen! --> <h3>Nesreče in humanitarne katastrofe</h3> * {{ill|epidemija ebole leta 2026{{!}}afriška epidemija ebole|en|2026 Ebola epidemic}} * {{ill|genocid v Gazi|en|Gaza genocide}} * {{ill|Ameriška blokada goriva na Kubi{{!}}kubanska blokada goriva|en|2026 United States fuel blockade on Cuba }} <h3>Ekonomija</h3> * {{ill|kriza z gorivom zaradi iranske vojne|en|2026 Iran war fuel crisis}} * {{ill|kriza Hormuške ožine|en|Strait of Hormuz crisis}} * {{ill|svetovno pomanjkanje pomnilnika|en|2024–present global memory supply shortage}} * {{ill|Ameriška trgovinska vojna s Kanado (2025–2026){{!}}ameriška trgovinska vojna s Kanado|en|2025–2026 United States trade war with Canada}} <h3>Politika in diplomacija</h3> * {{ill|Kitajsko-japonska diplomatska kriza (2025–2026){{!}}kitajsko-japonska diplomatska kriza|en|2025–2026 China–Japan diplomatic crisis}} * {{ill|ceutska migrantska kriza (2026)|en|2026 Ceuta migrant crisis}} * {{ill|mirovna pogajanja med Izraelom in Libanonom|en|2026 Israel–Lebanon peace talks}} in {{ill|premirje med Izraelom in Libanonom 2026{{!}}premirje|en|2026 Israel–Lebanon ceasefire}} * {{ill|mirovni načrt za Gazo|en|Gaza peace plan}} <h3>Protesti in stavke</h3> * {{ill|flamingo revolucija{{!}}albanski protivladni protesti|en|Flamingo revolution}} <h3>Vreme</h3> * {{ill|el niño v letih 2026–2027|en|2026–2027 El Niño event}} * {{ill|kanadski gozdni požari|en|2026 Canadian wildfires}} * {{ill|evropski vročinski valovi|en|2026 European heatwaves}} * {{ill|severnoameriški vročinski val|en|2026 North American heat wave}} <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Tekoči dogodki o volitvah in referendumih --> <div role="region" aria-labelledby="Elections_and_referenda" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[Volilni koledar 2023|Volitve in referendumi]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <h3>Nedavno</h3> <!-- Volitve, zaključene v prejšnjih 15 dneh --> * '''Avgust''' :*30: '''[[volitve v Gvineji Bissau|Gvineja Bissau]]''', [[ustavni referendum v Gvineji Bissau leta 2026|ustavni referendum]] * '''September''' :*{{0}}2: '''[[volitve v Estoniji|Estonija]]''', [[predsedniške volitve v Estoniji leta 2026|predsednik {{resize|(posredne)}}]] :*13: '''[[volitve na Švedskem|Švedska]]''', [[splošne volitve na Švedskem leta 2026|Riksdag]] <!--:<h3>Ongoing</h3>--> <!-- Elections currently ongoing which take place over three or more consecutive days --> :<h3>Upcoming</h3> <!-- Elections starting within the next ~15 days --> :*18: '''[[Volitve v Južni Osetiji|''Južna Osetija'']]''', [[predsedniške volitve v Južni Osetiji leta 2026|''predsednik'']] :*18–20: '''[[Volitve v Rusiji|Rusija]]''', [[zakonodajne volitve v Rusiji leta 2026|državna duma]] :*23: '''[[Volitve v Maroku|Maroko]]''', [[splošne volitve v Maroku leta 2026|predstavniški dom]] :*24: '''[[Volitve na Otoku Man|''Otok Man'']]''', [[splošne volitve na Otoku Man leta 2026|''House of Keys'']] :*27: '''[[Volitve v Franciji|Francija]]''', [[volitve senata v Franciji leta 2026|senat {{resize|(posredne)}}]] :*27: '''[[volitve na Svetem Tomažu in Princu|Sveti Tomaž in Princ]]''', [[parlamentarne volitve na Svetem Tomažu in Princu leta 2026|narodna skupščina]] :*27: '''[[Volitve v Švici|Švica]]''', [[Referendumi v Švici leta 2026#September|referendumi]] <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <!-- Razdelek Nedavne smrti --> <div role="region" aria-labelledby="Recent_deaths" class="mw-collapsible current-events-sidebar" style=width:30em> <div><h2>[[2026#Smrti|Nedavne smrti]]</h2></div> <div class="mw-collapsible-content"> <!-- Notable deaths within the previous 30 days, maximum ~60 names --> <!-- Copy this: {{ subst:RD item | Article link/name goes here }} --> <!-- Use a different gridlist for each month, don't just write <h3>Month1 / Month2</h3> --> <h3>Avgust</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *10.: [[Slavko Pregl]] *10.: [[Adrijan Rustja]] *15.: [[Milena Zupančič]] *17.: [[Mile Korun]] }} ;V tujini {{gridlist| *16.: [[Hayden Panettiere]] *18.: [[Vedrana Rudan]] *25.: [[Dolly Parton]] *27.: [[Ratko Mladić]] *28.: [[Harald V. Norveški]] *31.: [[Ada E. Yonath]] }} <h3>September</h3> ;V Sloveniji {{gridlist| *17.: [[Lidija Kodrič (pevka)|Lidija Kodrič]] }} ;V tujini {{gridlist| *2.: [[Gloria Steinem]] *11.: [[Astrid Norveška]] }} </div> <div class="editlink noprint plainlinks">[{{SERVER}}{{localurl:Portal:V novicah/Stranska letvica|action=edit}} uredi razdelek]</div> </div> </div> <noinclude> {{Dokumentacija|content= == Glej tudi == * [[Wikipedija:Kako deluje stran V novicah]] [[Kategorija:Predloge portala V novicah| ]] }}</noinclude> gwg6sq0gqeal2azfm7y4zk1visihi6e Ukrajinsko-sovjetska vojna 0 539533 6752829 6652454 2026-09-19T12:57:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752829 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški spopad | conflict = Ukrajinsko-sovjetska vojna | partof = ukrajinske vojne za neodvisnost, sovjetske ofenzive proti zahodu in ruske državljanske vojne | width = 300px | image = Pic U N UNR Army (March 1918).jpg | image_size = 300px | caption = Vojaki Ukrajinske ljudske vojske pred Samostanom sv. Mihaela z zlato kupolo v [[Kijev]]u | date = 8. november 1917 – 17. november 1921 | place = [[Ukrajina]] | territory = vključitev ukrajinskega ozemlja v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] | result = zmaga boljševikov * ustanovitev Ukrajinske sovjetske socialistične republike (UkSSR) | combatant1 = {{flagicon image|Flag of Ukrainian People's Republic 1917.svg}} [[Ukrajinska ljudska republika]] <br /> * [[File:ZUNR coa.svg|20px]] Ukrajinska galicijska armada ---- {{flag|Avstro-Ogrska}}<br />{{small|(1918)}}<br /> {{flag|Nemško cesarstvo}}<br />{{small|(1918)}}<br /> {{flagicon image|Flag of Poland (1919–1928).svg}} [[Poljska]]<br />{{small|(1920–1921)}} | combatant2 = {{flagicon image|Flag of Russia.svg}} Oborožene sile južne Rusije<br />{{small|(1919–20)}}<br /> {{flagicon image|Flag of Poland (1919–1928).svg}} [[Poljska]]<br />{{small|(1918–1919)}} ---- {{small|''različni neodvisni uporniki''}} | combatant3 = {{flag|Ruska SFSR|1918}}<br />{{flagicon image|Flag_of_the_Ukrainian_SSR_(1919-1929).svg}} [[Ukrajinska SSR]] | commander1 = {{flagicon image|Flag of Ukrainian People's Republic 1917.svg}} [[Simon Petljura]]<br />{{flagicon image|Flag of Ukrainian People's Republic 1917.svg}} [[Mihajlo Pavlenko]]<br />{{flagicon image|Flag of Ukrainian People's Republic 1917.svg}} [[Oleksandr Udovičenko]]<br />{{flagicon image|Royal Standard of the Hetman of Ukraine (1918).svg}} [[Pavlo Skoropadski]] | commander2 = {{flagicon|Russia}} [[Anton Denikin]]<br />{{flagicon|Russia}} [[Pjotr Vrangel]]<br />{{flagicon image|Flag of Poland (1919–1928).svg}} [[Józef Piłsudski]] | commander3 = {{flagicon|Ruska SFSR|1918}} [[Mihail Muravjev]]<br />{{flagicon|Ruska SFSR|1918}} [[Vladimir Antonov-Ovsenko]]<br /> {{flagicon image|Flag_of_the_Ukrainian_SSR_(1919-1929).svg}} [[Georgij Pjatakov]]<br />{{flagicon image|Flag_of_the_Ukrainian_SSR_(1919-1929).svg}} [[Volodimir Zatonski]]<br />{{flagicon image|Flag_of_the_Ukrainian_SSR_(1919-1929).svg}} [[Nikolaj Šors]] | combatant4 = {{flagicon image|Black flag.svg}} [[Mahnovščina]] | commander4 = {{flagicon image|Black flag.svg}} [[Nestor Mahno]]<br />{{flagicon image|Black flag.svg}} [[Semen Karetnik]]<br />{{flagicon image|Black flag.svg}} [[Fedir Šus]]<br />{{flagicon image|Black flag.svg}} [[Viktor Bilaš]] | strength1 = | strength2 = | casualties1 = | casualties2 = | notes = }} '''Ukrajinsko-sovjetska vojna'''<ref name=ref1>[https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkPath=pages\U\K\Ukrainian6SovietWar1917hD721.htm Ukrainian-Soviet War, 1917–21] (encyclopediaofukraine.com).</ref> ({{Jezik-uk|радянсько-українська війна|translit=radjans'ko-ukrajins'ka vijna}}) je izraz, s katerim se v posovjetski Ukrajini običajno označuje spopad med ukrajinskimi nacionalističnimi silami in boljševiki v letih 1917–1921. Mnogi Ukrajinci v njem vidijo vojno med Ukrajinsko ljudsko republiko ter Rusko Sovjetsko federativno socialistično republiko in Ukrajinsko Sovjetsko socialistično republiko. Vojna je izbruhnila kmalu po [[Oktobrska revolucija|oktobrski revoluciji]], ko je [[Vladimir Lenin|Lenin]] poslal Antonovo ekspedicijsko skupino v [[Ukrajina|Ukrajino]] in južno [[Rusija|Rusijo]]. Sovjetsko zgodovinopisje je na zmago boljševikov gledalo kot na osvoboditev Ukrajine izpod okupacije armad zahodne in srednje Evrope, kot del ruske državljanske vojne in poljsko-sovjetske vojne. Nasprotno pa sodobni ukrajinski zgodovinarji menijo, da gre za spodletelo vojno za neodvisnost Ukrajinske ljudske republike proti boljševikom. Konflikt je bil med drugim zapleten zaradi vključitve nenacionalističnih Ukrajincev v Revolucionarno uporniško armado Ukrajine ter neboljševiških Rusov v Belo armado in vojske [[Poljska|Druge poljske republike]], [[Avstro-ogrske oborožene sile|Avstro-Ogrske]] in [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]]. ==Zgodovinopisje== V sovjetskem zgodovinopisju in terminologiji je oboroženi spopad prikazan kot del širše ruske državljanske vojne. V Ukrajini je ta vojna potekala med nacionalno vlado pod vodstvom Simona Petljure in boljševiško vlado pod vodstvom Vladimirja Lenina. Vojno se lahko razdeli na tri faze: * December 1917 – april 1918: revolucionarni dnevi, boljševiški upori, vdor Rdeče garde, podpis pogodbe o protektoratu in osvoboditev izpod boljševikov. * December 1918 – december 1919: državljanska vojna v Ukrajini, vdor Rdeče armade, združitev Ukrajine, protisovjetski kmečki upori, Denikinova prostovoljna armada in zavezniška intervencija, izguba Zahodne Ukrajine v korist Poljske. * Pomlad 1920 – jesen 1921: poljsko-sovjetska vojna (Varšavska pogodba), ruska državljanska vojna med boljševiškimi vojskami in oboroženimi silami Južne Rusije, ukrajinske gverilske operacije (prva in druga zimska kampanja), vlada v izgnanstvu. ===Pomembni dokumenti=== * izjave centralnega sveta Ukrajine (univerzali) * ultimat Sovnarkoma centralnemu svetu Ukrajine * [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami|Brestlitovski sporazum s Centralnimi silami]], ki je Ukrajini podelil status nevtralnosti kot tamponskega območja za centralne sile, pa tudi vojaško zaščito pri mirovnih pogajanjih z boljševiki Ruske sovjetske federativne socialistične republike * [[Akt o združitvi]], združitev z zahodno Ukrajine * [[Varšavski sporazum (1920)|Varšavski sporazum]], poljsko-ukrajinski protiboljševiški pakt * [[Riški mirovni sporazum]], razcepitev Ukrajine ==Ozadje== Po februarski revoluciji leta 1917 so narodi Carske Rusije, preimenovane v Rusko republiko, od [[Sankt Peterburg|Petrograda]] zahtevale nacionalno avtonomijo. Poleti 1917 je začasna vlada odobrila regionalno upravo v nekaterih delih nekdanje carske Ukrajine. Oktobra 1917 je ukrajinska vlada obsodila oboroženi upor boljševikov in izjavila, da se bo odločno borila proti vsakemu poskusu državnega udara v Ukrajini. Poveljstvo vojaškega okrožja v Kijevu je poskušalo preprečiti boljševiški državni udar, kar je privedlo do uličnih bojev in nazadnje do predaje proboljševiških čet v mestu. 14. novembra 1917 je ukrajinska Centralna rada izdala svoj "Poziv Centralnega sveta državljanom Ukrajine", v katerem je odobrila prenos državne oblasti v Ukrajini nase. 16. novembra je skupna seja Rade in Izvršilnega odbora lokalnih delavskih in vojaških sovjetov priznala Centralno rado kot regionalno oblast v Ukrajini. 20. novembra 1917 je Rada razglasila Ukrajino za Ukrajinsko ljudsko republiko kot avtonomni del Ruske republike in za 9. januar 1918 razpisala volitve v ukrajinsko ustavodajno skupščino. Sekretar za vojaške zadeve Simon Vasiljevič Petljura je izrazil namen združiti jugozahodno in romunsko fronto, ki sta bili raztegnjeni čez Ukrajino, v eno ukrajinsko fronto pod poveljstvom generalpolkovnika Dimitrija Ščerbačeva. 17. decembra 1917 so boljševiki načrtovali vseukrajinski kongres sovjetov in 11.–12. decembra 1917 sprožili številne vstaje po Ukrajini v Kijevu, Odesi, Vinici. Rada jih je uspešno zatrla. 17. decembra 1917 je Sovnarkom, ki je v začetku tega meseca sprožil mirovne pogovore s [[Centralne sile|Centralnimi silami]], Radi poslal 48-urni ultimat, v katerem je zahteval, naj ustavi "kontrarevolucionarne akcije" ali se pripravi na vojno. Tudi 17. decembra 1917 je Reinholds Berzinš povedel svoje čete iz [[Minsk]]a proti [[Harkov]]u na [[Don (reka)|Donu]]. Na železniški postaji v Bahmaču se je zapletel v oborožen spopad z ukrajinskimi enotami, ki niso dovolile prehoda rdečih sil (trije polki in topniški divizion). Centralna rada ni sprejela pritožb in navedla svoje pogoje: priznanje Ukrajinske ljudske republike, nevmešavanje v njene notranje zadeve in zadeve novoorganizirane ukrajinske fronte, dovoljenje za premestitev ukrajiniziranih čet v Ukrajino in delitev nekdanje cesarske vojske in financ in sodelovanje Ukrajinske ljudske republike v splošnih mirovnih pogajanjih. Istega dne je vseukrajinski kongres sovjetov v Kijevu po odhodu boljševiške delegacije priznal oblast ukrajinske vlade in obsodil ultimat ruske vlade. Kijevski boljševiki so ta kongres obsodili in načrtovali drugega v Harkovu. Naslednji dan se je Sovnarkom v Moskvi odločil za vojno. [[Vladimir Antonov-Ovsejenko]] je bil imenovan za glavnega poveljnika ekspedicijskih sil proti Kaledinu in južni Rusiji, medtem ko so se blizu meja z Ukrajino ([[Brjansk]], [[Belgorod]]) začele zbirati rdeče čete. Kijevski boljševiki, ki so pribežali v Harkov, so se pridružili regionalnemu kongresu sovjetov Sovjetske republike Doneck-Krivoj rog in nato srečanje razglasili za prvi vseukrajinski kongres sovjetov, ki je razglasil ustanovitev Ukrajinske ljudske republike sovjetov. Centralno rado Ukrajine je označil za sovražnika ljudstva in ji 2. januarja napovedal vojno. Rada je nato 22. januarja 1918 prekinila vse vezi s Petrogradom in razglasila neodvisnost, s čimer se je začela ukrajinska vojna za neodvisnost.<ref name=ref2>{{cite encyclopedia|url=http://www.britannica.com/eb/article-30076/Ukraine|title=Ukraine.|author=J. Kim Munholland|access-date=8. novembra 2007|encyclopedia=Encyclopædia Britannica}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Reid|first=Anna|title=Borderland: A Journey Through the History of Ukraine|url=https://archive.org/details/borderlandjourne0000reid|publisher=Westview Press|year=2000|isbn=0-8133-3792-5|pages=[https://archive.org/details/borderlandjourne0000reid/page/n48 33]}}</ref> Približno na tej točki so boljševiške čete začele vdirati iz Rusije v Ukrajino.<ref name=ref4>Orest Subtelny. ''Ukraine: A History''. University of Toronto Press, 1988.</ref> V Ukrajino so vdrle ruske vojaške enote iz Harkova, Moskve, Minska in Baltske flote.<ref>Robert Sullivant. ''Soviet Politics and the Ukraine 1917–1957.'' New York: Columbia University Press, 1962.</ref> ==Vojna== ===December 1917 – april 1918=== Boljševiško vojsko okoli 30.000 mož so sestavljali redni vojaki ruske vojske, nameščeni na fronti, številne garnizijske enote in oddelki Rdeče garde, sestavljeni iz delavcev iz Harkovske gubernije in Donbasa. Vojska pod vodstvom Vladimirja Antonova-Ovsejenka in Mihailaa Muravjova je začela s severovzhoda prodirati proti Kijevu.<ref name=ref6>Nicholas Chirovsky. ''An introduction to Ukrainian History Volume III 19th and 20th Century Ukraine.'' New York, Philosophical Library, 1986</ref> Ukrajinske sile je v tem času sestavljalo okoli 15.000 pripadnikov prostovoljnih odredov in več bataljonov svobodnih kozakov in siških strelcev. Invazijo prosovjetskih sil iz Rusije so spremljale vstaje, ki so jih na celotnem ozemlju Ukrajine sprožili lokalni boljševiki. Boljševiki pod vodstvom Jevgenije Bosch so decembra 1917 izvedli uspešno vstajo v Vinici in krenili proti Kijevu, a so jih pri Žmerinki ustavili in razorožiti in deportirati v Rusijo. Druge boljševiške sile so na poti v Kijev zavzele Harkov (26. decembra), Jekaterinoslav (9. januarja), Aleksandrovsk (15. januarja) in Poltavo (20. januarja). 27. januarja so se boljševiške vojske zbrale v Bahmaču in nato pod poveljstvom Muravjova krenile zavzet Kijev.<ref name=ref1/> [[Slika:Січові стрільці Київ(1918).jpg|thumb|left|250px|Prvi oddelek sišlih strelcev po zasedbi KIjeva januarja 1918]] 29. januarja 1918 se je v kijevskem arzenalu začela januarska vstaja, ki so jo organizirali boljševiki. Delavcem tovarne so se pridružili vojaki Pontonskega bataljona, 3. letalskega polka in polka Sahajdačni. Po šestih dneh bitke so zaradi pomanjkanja hrane in streliva protirevolucionarne sile vstajo zadušile.<ref>{{navedi knjigo|last=Subtelny|first=Orest|title=Ukraine: A History|year=2000|publisher=University of Toronto Press|isbn=0-8020-8390-0|author-link=|page=[https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/352 352]|url-access=registration|url=https://archive.org/details/ukrainehistory00subt_0/page/352}}</ref> V bojih je umrlo 300 upornikov, po prosovjetskih podatkih 1500. 8. februarja je ukrajinska vlada evakuirala Kijev, da bi se izognila uničenju. V Kijev so 9. februarja vstopile sovjetske čete pod vodstvom Mihaila Muravjova. Po zasedbi Kijeva so začeli boljševiki ofenzivo v [[Desnobrežna Ukrajina|Desnobrežni Ukrajini]], Ukrajinska ljudska republika pa je 9. februarja podpisala [[Brestlitovski sporazum Ukrajine s Centralnimi silami|Brestlitovski sporazum]] in konec februarja prejela pomoč več kot 450.000 nemških in avstro-ogrskih vojakov.<ref name=ref4/> V zameno za vojaško pomoč naj bi Ukrajinci centralnim silam dostavili živila.<ref name=ref4/> Združene sile pod poveljstvom Simona Petljure so izrinile boljševike iz Desnobrežne Ukrajine in 1. marca ponovno zavzele Kijev. Zaradi socialistične politike Rade, predvsem zaradi politike nacionalizacije zemlje, ki je vplivala na izvoz hrane Centralnim silam, so nemške sile 28. aprila razpustile Rado in na njeno mesto postavile hetmansko vlado. Ukrajinska, nemška in avstro-ogrska vojska so še naprej napredovale in zavzele [[Levobrežna Ukrajina|Levobrežno Ukrajino]], [[Krim (polotok)|Krim]] in [[Donbas]].<ref>{{in lang|uk}} [http://www.istpravda.com.ua/short/2018/04/18/152320/ 100 years ago Bakhmut and the rest of Donbass liberated], Ukrayinska Pravda (18. april 2018)</ref> Ti neuspehi so prisilili boljševike, da so 12. junija podpisali mirovni sporazum z ukrajinsko vlado. ===Intervencija po ukinitvi hetmanata=== [[Slika:Polish-Ukrainian and Polish-Soviet Wars early 1919.JPG|thumb|left|200px|Poljsko-ukrajinske, poljsko-sovjetske in ukrajinsko-sovjetske vojne na začetku leta 1919]] Novembra 1918 so čete Direktorata Ukrajine z nekaj pomoči boljševikov strmoglavile Hetmanat. Nemške sile, ki jih je vodil Soldatenrat, so med dva tedna trajajočo državljansko vojno med umikom iz države zaradi poraza nemškega imperija v prvi svetovni vojni ohranile svojo nevtralnost. Direktorat je ponovno vzpostavil Ukrajinsko ljudsko republiko. 22. januarja 1919 so se sosednje ukrajinske republike v skladu z [[Akt o združitvi|Aktom o združitvi]] združile v eno republiko. Centralni vojaško-revolucionarni komite v Kursku je 22. oktobra 1918 izdal ukaz o oblikovanju dveh divizij v okviru armadne skupine Ukrajinska fronta (ali Kurska smer). Skupini so dodelili moskovsko delavsko divizijo, 9. sovjetsko divizijo, 2. brigado Orlova in dva oklepna vlaka. Po besedah Antonova-Ovsejenka je vojska štela okoli 6000 vojakov, 170 topniških orožij, 427 mitraljezov, 15 vojaških letal in 6 oklepnih vlakov. 15. decembra 1918 je bil v Kijevu sklican sestanek ukrajinskega načelnika generalštaba, ki ga je vodil Otaman Osetski in v katerem so bili načelnik general Petljura, polkovnik Bolbahan, polkovnik Šapoval in stotnik Oskilko. Pogovarjali so se o zavarovanju meje in oblikovali načrt v primeru ogroženosti z vseh strani. Da bi ustavila bližajočo se vojno z boljševiki, je vlada Čehivskega v Moskvo poslala delegacijo pod vodstvom ministra za zunanje zadeve Semena Mazurenka. Delegaciji je uspelo podpisati predhodni mirovni sporazum, ki pa zaradi slabe komunikacije med delegacijo v Moskvi in vlado Ukrajinske ljudske republike ni zaustavil ruske agresije.<ref>{{navedi splet|url=http://kuprienko.info/relations-ukraine-unr-with-soviet-russia-11-1918-04-1919/3/|title=А. Скромницкий. Связи Украинской Народной Республики (УНР) и Советской России (november 1918 — april 1919 год)|archive-url=https://archive.today/20120717071237/http://kuprienko.info/relations-ukraine-unr-with-soviet-russia-11-1918-04-1919/3/|archive-date=17. julija 2012|language=ru|url-status=dead}}</ref> 28. decembra 1918 je Centralni komite leve UPSR uradno razglasil mobilizacijo sil v podporo sovjetski vladi. Od začetka januarja 1919 so boljševiške skupine vztrajno prečkale vzhodne in severovzhodne meje, vendar niso napadle. ===Januar-junij 1919=== 7. januarja 1919 so boljševiki z vso silo vdrli v Ukrajino.<ref name=ref13>Paul Robert Magocsi. ''A History of Ukraine''. Toronto: University of Toronto Press. {{ISBN|0-8020-0830-5}}</ref> Vojski so poveljevali Vladimir Antonov-Ovsejenko, Josip Stalin in Volodimir Zatonski.<ref name=ref1/> Direkcija je po več predhodnih ultimatih, naj umakne svoje enote, 16. januarja znova napovedala vojno Rusiji. Glavna cilja boljševiških sil sta bili Kijev in Harkov. 3. januarja 1919 je Rdeča armada zavzela Harkov skoraj po enakem scenariju kot februarja 1918 Kijev. 6. januarja 1919 je vlada Pjatakova uradno razglasila ustanovitev Ukrajinske socialistične sovjetske republike. Vlada je do 24. januarja ostala v Kursku. 4. januarja je bila skupina boljševiških armad Ukrajinska fronta preoblikovana v enotno ukrajinsko fronto pod poveljstvom Antonova-Ovsejenka in njegovima namestnikoma Kocjubinskim in Šadenkom. Na več vprašanj o ciljih ruske vojske v Ukrajini, ki jih je Direktorat pošiljal v Moskvo, je Čičerin 6. januarja končno odgovoril: : ''...v Ukrajini ni vojske Ruske socialistične sovjetske republike. V tem času se vojaška akcija, ki poteka na ozemlju Ukrajine, odvija med vojskama Direktorata in ukrajinske sovjetske vlade, ki je popolnoma neodvisna.'' 12. januarja so čete pod poveljstvom Mikole Šorsa zasedle Černigov, medtem ko so druge enote pod poveljstvom Pavla Dibenka zavzele Lozovo, Pavlohrad in Sinelnikove in vzpostavile stik z Nestorjem Makhnom. Po daljši razpravi med člani Direktorata in drugimi državnimi uradniki je bilo odločeno, da se Sovjetski Rusiji napove vojna. Edini, ki je bil proti temu, je bil predsednik Direktorata Volodimir Viničenko, medtem ko je na primer Šapoval preprosto zahteval takojšnjo ustanovitev sovjetske vlade. Denikin je kasneje komentiral, da vojna napoved na frontah ni spremenila popolnoma ničesar in je le odražala politično krizo znotraj ukrajinske vlade z zmago vojaške stranke Petljura-Konovalec-Hrekov nad Viničenkom in Čehivskim. 20. januarja je sovjetska vojska zavzela [[Poltava|Poltavo]], medtem ko so se ukrajinske čete umaknile naprej proti Kremenčuku. 26. januarja je Dibenko zavzel Katerinoslav. Sovjeti so zavzeli Levobrežno Ukrajino in nato vkorakali v Kijev. 2. februarja so prisilili Direktorat, da se je preselil v Vinico, medtem ko so čete Šorsa in Boženka tri dni kasneje zasedle Kijev. Takoj zatem, ko je Viničenko v Kamjanec-Podolskem ustanovil Odbor za rešitev republike, je Čehivski odstopil. Petljura 13. februarja Odbor za rešitev republike razpustil. V tem času so sovjetske čete osvojile preostali del nekdanje Kijevske gubernije, medtem ko so čete Grigoriva zavzele Oleksandrijo in Jelizavethrad. Do 6. marca se je Direktorat preselil v Proskurov in večino [[Polesje|Polesja]] in [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|Podolja]] prepustil boljševikom. Presenetljivo je, da je do konca marca ukrajinska vojska uspešno izvedla vrsto vojaških operacij, s katerimi je ponovno zavzela Sarni, Žitomir, Korosten in grozila z vrnitvijo Kijeva. 2. marca je ataman Grigorjev zasedel Herson in bil 12. marca že v Mikolaivu. Do 3. aprila so sile Antante evakuirale [[Odesa|Odeso]], v katero je tri dni pozneje vstopil Grigorjev. V začetku junija je Ukrajina začela protiofenzivo in ponovno zavzela Podolje.<ref name=ref1/> ===Julij–december 1919=== Rdeča armada se je odzvala na ukrajinsko protiofenzivo in 5. julija ponovno zavzela Proskurov in ogrozila začasno prestolnico Kamjanec-Podolski. S prihodom generala Jurija Tjutjunika in njegovih izkušenih čet se je ukrajinska vojska okrepila, prešla v protinapad in potisnila Rdečo armado nazaj v Horodok. Boju proti boljševikom so se pridružile čete ukrajinske galicijske armade, ki so 16. in 17. julija prečkale Zbruč. Z njihovim prihodom se je ukrajinska vojska povečala na 85.000 pripadnikov redne vojske in 15.000 partizanov.<ref name=ref1/> Oktobra 1919 je okoli 70 % vojakov Direktorata in več kot 90 % vojakov zavezniške galicijske vojske zbolelo za [[tifus]]om.<ref name=ref14>{{navedi knjigo|author=Marvin Kalb|title=Imperial Gamble: Putin, Ukraine, and the New Cold War|url=https://archive.org/details/imperialgamblepu0000kalb|date=2015|publisher=Brookings Institution Press|isbn=978-0-8157-2744-6|page=[https://archive.org/details/imperialgamblepu0000kalb/page/n98 71]}}</ref> ===December 1919-november 1920=== Od 6. decembra 1919 do 6. maja 1920 je vojska Ukrajinske ljudske republike pod poveljstvom Mihajla Omeljanoviča-Pavlenka izvedla podtalno operacijo, znano kot prvi zimski pohod v Kirovogradsko regijo proti sovjetski 14. armadi. Drug pomemben dogodek v tem obdobju je bil podpis [[Varšavski sporazum (1920)|Varšavskega sporazuma]] s Poljsko 22. aprila in nato začetek skupne ofenzive proti boljševikom.<ref name=ref6/> 7. maja je ukrajinska divizija pod poveljstvom Marka Bezručka vstopila v Kijev, a jo je hitro izrinila protiofenziva Rdeče armade pod vodstvom [[Semjon Mihajlovič Budjoni|Semjona Mihajloviča Budjonija]]. Ukrajinci in Poljaki so bili potisnjeni nazaj čez reko Zbruh in mimo Zamošča proti Varšavi. Sovjeti so nato krenili v protiofenzivo proti Minsku. Poljaki so 12. oktobra s Sovjeti podpisali premirje. Po letu 1921 poljski avtor poljsko-ukrajinskega zavezništva [[Józef Piłsudski]] ni bil več poljski državni voditelj in je na pogajanjih v Rigi sodeloval le kot opazovalec. Pogajanja so imeli Poljaki za strahopetno dejanje.<ref name=ref15>{{navedi knjigo | author =Norman Davies | author-link =| title =White Eagle, Red Star: the Polish-Soviet War, 1919–20 | year =2003 | pages =399 | publisher =Pimlico | isbn =0-7126-0694-7| url =https://books.google.com/books?id=DMoPXktGwiUC&q=Riga+an+act+of+cowardice&pg=PA399 }} (First edition: New York, St. Martin's Press] inc., 1972.)</ref> Petljurjeve sile so se še naprej bojevale.<ref>Mykhailo Hrushevsky, uredil O.J. Frederiksen. ''A History of Ukraine''. New Haven: Yale University Press: 1941.</ref> Boji so trajali do 21. oktobra, ko je bila njegova vojska prisiljena prečkati reko Zbruh in vstopiti v Galicijo, ki je bila pod nadzorom Poljske. Tam so vojake razorožili in namestili v internacijska taborišča.<ref name=ref1/> ===November 1921=== Zadnja akcija Ukrajinske ljudske republike proti Sovjetom je bil napad na čete Rdeče armade novembra 1921, znan kot drugi zimski pohod.<ref name=ref1/> Namen te akcije je bil spodbuditi splošno vstajo med ukrajinskimi kmeti, ki so že bili nezadovoljni s Sovjeti,<ref name=ref13/> in združiti partizanske sile proti boljševikom v Ukrajini. Poveljnik ukrajinskih sil je bil Jurij Tjutjunik. Ustanovljeni sta bili dve ekspedicijski vojski, ena iz Podolju (400 mož) in ena v Voliniji (800 mož). Podoljska skupina je prišla le do vasi Vahnivka in se 29. novembra preko Volinije vrnila na poljsko ozemlje. Volinjska skupina je napadla 4. novembra, 7. novembra zavzela Korosten in se prebila do vasi Leonivka. Ko ji je začelo zmanjkovati zalog, se je odločila, da se umakne. Na umiku proti zahodu, jo je pri Bazarju prestregla boljševiška konjenica pod poveljstvom Grigorija Kotovskega in jo 17. novembra v bitki blizu Malih Minki porazila. Sovjeti so med bitko ujeli 443 vojakov. 359 jih je bilo ustreljenih 23. novembra v bližini mesta Bazar, 84 pa so jih predali sovjetskim varnostnim silam.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\W\I\Wintercampaigns.htm Winter Campaigns] at the ''Encyclopedia of Ukraine''.</ref> To je bila zadnja operacija vojske Ukrajinske ljudske republike proti Sovjetom. Konec drugega zimskega pohoda je dokončno končal ukrajinsko-sovjetsko vojno,<ref name=ref1/> vendar so se partizanski boji proti boljševikom nadaljevali do sredine leta 1922.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\P\A\PartisanmovementinUkraine1918hD722.htm Partisan movement in Ukraine, 1918–22] at the ''Encyclopedia of Ukraine''.</ref> Rdeča armada se je nanje odzvala s teroriziranjem podeželja.<ref>Wed Allen. ''The Ukraine''. Cambridge: Cambridge University Press, 1941.</ref> ===Uporniške države=== Lokalni podporniki Ukrajinske ljudske republike so na zasedenih ozemljih ustanavljali protiruske in protiboljševiške uporniške države, kot sta bili Neodvisna republika Medvin<ref>{{navedi splet |title=Медвинська республіка: спротив російсько-більшовицьким окупантам |url=https://www.ukrinform.ua/rubric-other_news/2099001-medvinska-respublika-sprotiv-rosijskobilsovickim-okupantam.html |website=www.ukrinform.ua |access-date=23. marca 2022 |language=uk}}</ref> in republika Holodni jar.<ref>{{navedi splet |last1=Коваль |first1=Роман |title=Начерк до історії Холодноярської організації 1917-1922 років |url=https://chtyvo.org.ua/authors/Koval/Nacherk_do_istorii_Kholodnoiarskoi_orhanizatsii.rtf.zip |access-date=23. marca 2022 |archive-date=2022-03-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220324150914/https://shron3.chtyvo.org.ua/Koval/Nacherk_do_istorii_Kholodnoiarskoi_orhanizatsii.rtf.zip?PHPSESSID=bk5itt3nhpu3hr0hgtbhdokan7 |url-status=dead }}</ref> Spopadi z Rusi in kolaboranti so trajali do leta 1923.<ref name=ref22>{{in lang|uk}} [https://espreso.tv/article/2020/02/09/povstannya_u_lukyanivskiy_tyurmi_yak_vidbuvsya_ostanniy_biy_otamaniv_kholodnogo_yaru Uprising in Lukyanovka Prison: How the Last Battle of the Cold Yar Atamans took place], Espresso TV (9. februar 2020)</ref> ==Posledice== [[Slika:Rzeczpospolita 1938.svg|thumb|right|250px|Vzhodna Evropa po sklenitvi Riškega sporazuma]] Ob koncu vojne je bila večina ozemlja Ukrajine vključena v Ukrajinsko sovjetsko socialistično republiko, ki je bila 30. decembra 1922 ena od ustanovnih članic Zveze sovjetskih socialističnih republik (ZSSR). Deli zahodne Ukrajine so prišli pod oblast Druge poljske republike, kot je bilo določeno v [[Riški mirovni sporazum|Riškem mirovnem sporazumu]]. Vlada Ukrajinske ljudske republike, ki jo je vodil Simon Petljura, je bila prisiljena v izgnanstvo.<ref>[http://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages\U\K\UkrainianNationalRepublic.htm Ukrainian National Republic]. ''Encyclopedia of Ukraine''.</ref> Naslednjih nekaj let so ukrajinski nacionalisti še naprej poskušali voditi partizansko gverilsko vojno proti Sovjetom. Pomagali so jim poljski obveščevalci, vendar niso bili uspešni. Zadnja aktivna ukrajinska gibanja so bila večinoma izkoreninjena med [[gladomor]]om. <ref>Timothy Snyder. ''Covert Polish Missions across the Soviet Ukrainian Border, 1928–1933''. [https://books.google.com/books?id=TQR5YSY-b1QC&pg=PA71&vq=famine&source=gbs_search_s&sig=wXNFbI5ZHBiRe6S50Iey1HJT0SM p. 71-78]. V ''Cofini'', Silvia Salvatici (a cura di), Rubbettino, 2005. [http://www.sissco.it/fileadmin/user_upload/Pubblicazioni/collanasissco/confini/confini_snyder.pdf Full text in PDF] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080227130119/http://www.sissco.it/fileadmin/user_upload/Pubblicazioni/collanasissco/confini/confini_snyder.pdf |date=27. februar 2008}}</ref> Relativno skromna poljska podpora ukrajinskim ciljem je povzročila vse večjo zamero ukrajinske manjšine na Poljskem do poljske medvojne države. ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Vojne 20. stoletja]] [[Kategorija:Zgodovina Ukrajine]] 0boop68gz9i10ih06uiozj3ilq5bqqo Črnovice 0 543110 6752963 6725309 2026-09-20T01:11:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752963 wikitext text/x-wiki {{short description|mesto v Ukrajini, središče Črnoviške oblasti}} {{drugipomeni4|ukrajinskem mestu v [[Črnoviški rajon, Črnoviška oblast|Črnoviškem rajonu]], [[Črnoviška oblast]]|druge pomene|Črnovice (razločitev)}} {{razlikuj|text=ukrajinsko mesto [[Černigov]] v [[Černigovski rajon|Černigovskem rajonu]], [[Černigovska oblast]].}} {{preusmeritev|Černivci}} {{preusmeritev|Cernăuți|nekdanjo upravno enoto ([[žudec]]) v Romuniji|Okrožje Cernăuți}} {{infopolje Naselje | official_name = Črnovice | native_name = {{lang|uk|Чернівці}} | other_name = {{lang|ro|Cernăuți}} | nickname = {{ubl|»Mali [[Dunaj]]«{{r|spl0}}{{r|spl1}}|»[[Jeruzalem]] ob Prutu« / »Ukrajinski Jeruzalem«}} | settlement_type = [[Seznam mest v Ukrajini|Mesto]] | image_skyline = {{Photomontage|position = center | photo1a = Chernivtsi University.jpg | photo2a = Architecture-of-Chernivtsi-4.jpg | photo2b = Німецький Народний Дім.jpg | photo3a = Житловий будинок, Університетська, 9, Чернівці.JPG | photo3b = Чернівці Кобилянської 2.jpg | photo4a = Chern-Panorama2.jpg | size = 280 | spacing = 2 | color = #FFFFFF | border = 0 }} | image_caption = ''(Od zgoraj navzdol, levo proti desni)'': {{hlist| * [[Univerza v Črnovicah|Nacionalna univerza Jurija Fedkoviča]] * [[Muzej umetnosti Črnovice|Oblastni muzej umetnosti]] * [[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemška narodna hiša]] * stanovanjska stavba na Ulici Universitetska 9 * hiše Ulice O. Kobiljanske 2 * arhitekturni ansambel [[Gledališki trg, Črnovice|Gledališkega trga]] }} | image_flag = Flag of Chernivtsi, Ukraine.jpg | image_shield = Coat of arms of Chernivtsi.svg | shield_size = 100px | pushpin_map = Ukraine Chernivtsi Oblast#Ukraine | pushpin_label_position = | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Lega Črnovic v Črnoviški oblasti##Lega Črnovic v Ukrajini | coordinates = {{koord novi|48|18|0|N|25|56|0|E|region:UA_type:city|display=inline,title}} | image_map = Raions of Chernivtsi Oblast (named map).png | map_caption = Mestna občina Črnovice (sredina) na zemljevidu [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]]. | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{UKR}} | subdivision_type1 = [[oblasti Ukrajine|Oblast]] | subdivision_name1 = [[slika:Flag of Chernivtsi Oblast.svg|23x15px]] [[Črnoviška oblast]] | subdivision_type2 = [[rajoni Ukrajine|Rajon]] | subdivision_name2 = [[Črnoviški rajon, Črnoviška oblast|Črnoviški rajon]] | subdivision_type3 = [[teritorialna gromada Ukrajine|Gromada]] | subdivision_name3 = [[Črnoviška mestna gromada]] | parts_type = [[#Government and administrative divisions|Subdivisions]] | parts_style = | leader_title = [[seznam županov Črnovic|župan]] | leader_name = [[Roman Vasiljovič Kličuk|Roman Kličuk]]{{r|spl2}} | leader_party = [[Združena alternativa]]{{r|spl3}} | established_title = Prva omemba | established_date = 1408 | established_title2 = [[Mestne pravice]] | established_date2 = 14. stoletje | established_title3 = [[Magdeburške pravice]] | established_date3 = 1488 | area_total_km2 = 153 | population_as_of = 2022 | population_total = 264298 | population_metro = | population_density_km2 = auto | timezone = EET | utc_offset = +2 | timezone_DST = EEST | utc_offset_DST = +3 | elevation_m = 248 | postal_code_type = [[poštna številka v Ukrajini|Poštna številka]] | postal_code = 58000 | area_code = +380 372 | registration_plate = CE/26 | blank_name_sec1 = [[pobrateno mesto|Pobratena mesta]] | blank_info_sec1 = {{cslist|[[Celovec]]|[[Düsseldorf]]|[[Kišinjev]]|[[Konin]]|[[Mannheim]]|[[Metz]]|[[Nof HaGalil]]|[[Salt Lake City]]|[[Saskatoon]]|[[Suceava]]}} | blank_name_sec2 = [[partnersko mesto|Partnerski mesti]] | blank_info_sec2 = {{cslist|[[Iași]]|[[Temišvar]]}} | website = {{URL|city.cv.ua}} <br /> {{URL|chernivtsy.eu}} }} [[slika:Gramota Chernivtsi.jpg|thumb|rught|Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408]] [[slika:Ukraine. Pokutia. Beuaplan 1648.jpg|thumb|Czarnowce na zemljevidu [[Guillaume Le Vasseur de Beauplan|Le Vasseur de Beauplana]], 1639 (v [[Vlaška|Vlaški]] ali Majhni Moldaviji)]] '''Črnovice'''{{efn|name="op0"|Nekdaj tudi 'Černovc' [černóvc] in [[Černovice]] [černóvice]. Velikokrat se rabi tudi [[ukrajinščina|ukrajinska]] oblika '[[Černivci]]' [černívci] ({{jezik|uk|Чернівці́ }}), včasih pa tudi ruska oblika '[[Černovci]]' [černóvci] ({{jezik|ru|Черновцы́}}).{{r|doli_1988}} Tako ukrajinska kot ruska oblika imata [[naglas]] na zadnjem [[zlog]]u – 'ці' in 'цы'.}}{{r|spl0T}} [čŕnovice] ({{jezik-uk|Чернівці́|Černivci}}, {{IPA-uk|tʃern⁽ʲ⁾iu̯ˈts⁽ʲ⁾i|pron|Uk-Чернівці.ogg}}; {{jezik-ro|Cernăuți}}, {{IPA-ro|tʃernəˈutsʲ|pron|Ro-Cernăuți.ogg}}; glej tudi [[#Etimologija in imena|druga imena]]) je [[mesto]] na jugozahodu [[Ukrajina|Ukrajine]] na obeh bregovih zgornjega toka reke [[Prut]]. Kot središče zgodovinske regije [[Bukovina]], ki je sedaj razdeljena med [[Romunija|Romunijo]] in Ukrajino, so Črnovice (Černovci) upravno središče Črnoviškega rajona, Črnoviške mestne gromade,{{r|spl4}} in [[Črnoviška oblast|oblasti same]]. Ob popisu prebivalstva leta 2001 je imelo mesto 240.600 prebivalcev, leta 2022 pa že 264.298.{{r|spl5}} Prvi dokument, ki omenja to mesto, sega v leto 1408, ko so bile Črnovice v [[Moldavija|Moldaviji]], pred tem pa obrambna [[fortifikacija]] na levem bregu Pruta od druge polovice 12. stoletja.{{r|zhuk_2010}} Leta 1488 so postale središče Bukovine in so prejele [[Magdeburške pravice]]. Leta 1538 so bile Črnovice pod nadzorom [[Kneževina Moldavija|Kneževine Moldavije]] pod [[suzerenstvo|suzerenetom]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]], moldavski nadzor pa je trajal dve stoletji do leta 1774, ko je [[Nadvojvodina Avstrija]] po [[rusko-turška vojna (1768–1774)|rusko-turški vojni]] s [[Kučukkajnarški mir|Kučukkajnarškim mirom]] leta 1775 prevzela nadzor nad Bukovino.{{r|hoib_2010}}{{r|zhuk_2010}} Črnovice (tedaj znane z nemškim imenom kot {{jezik|de|Czernowitz}}) so leta 1789 postale središče [[Kraljevina Galicija in Lodomerija|galicijskega]] [[Bukovinsko okrožje|Bukovinskega okrožja]] ({{jezik-de|Kreis Bukowina}}) in leta 1849 znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]] nastale [[Vojvodina Bukovina|Vojvodine Bukovina]]. Po [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]] se je [[Kraljevina Romunija]] leta 1918 združila z Bukovino, zaradi česar so mesto preimenovali v {{jezik|ro|Cernăuți}}, kar je trajalo, dokler [[Sovjetska zveza]] ni [[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|okupirala Besarabije in Severne Bukovine]]. Črnovice so bile pod nadzorom Sovjetske zveze od leta 1940 do 1941, nato pa je mesto spet pridobila Kraljevina Romunija. Sovjetska zveza je imela nadzor nad mestom ponovno od leta 1944 do [[razpad Sovjetske zveze|njenega razpada]], po katerem je mesto postalo del [[Akt o neodvisnosti Ukrajine|neodvisne Ukrajine]]. Črnovice veljajo za eno glavnih kulturnih središč zahodne Ukrajine. Mesto velja tudi za eno pomembnih ukrajinskih izobraževalnih in arhitekturnih znamenitosti. Bile so zgodovinsko kozmopolitska skupnost, nekoč imenovane »mali [[Dunaj]]«{{r|spl0}}{{r|spl1}} in »[[Jeruzalem]] ob Prutu«. Črnovice so [[pobrateno mesto|pobratene]] z enajstimi drugimi mesti po vsem svetu. Mesto je glavno regionalno železniško in cestno prometno središče, kjer je tudi [[Mednarodno letališče Črnovice|mednarodno letališče]]. Letališče se od septembra 2018 imenuje po astronavtu [[Leonid Kostjantinovič Kadenjuk|Leonidu Kadenjuku]]. Na [[Univerza v Črnovicah|Univerzi v Črnovicah]] je poučeval [[Josip Plemelj]]. Leta 1907 je postal izredni in leta 1908 redni profesor [[matematika|matematike]] do leta 1917. Med letoma 1912 in 1913 je bil dekan njene [[Filozofska fakulteta v Črnovicah|filozofske fakultete]]. Univerza se je tedaj med letoma 1875 in 1918 uradno imenovala Univerza [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]] v Črnovicah. S Plemljevim prihodom na Univerzo v Črnovicah je bil razvoj matematične znanosti v njej bistveno oživljen. V teh letih je bil Plemelj tuji član [[Nemško matematično društvo|Nemškega matematičnega društva]], užival je avtoriteto med matematično skupnostjo [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ter je pomembno prispeval k razvoju matematičnega izobraževanja in znanosti v Bukovini. Leta 1917 ga je avstrijska vlada zaradi njegovih političnih prepričanj prisilila, da je zapustil Črnovice, in se preselil na severozahod, na [[Češka|Češko]] ([[Moravska|Moravsko]]). V tem času je v mestu med letoma 1901 in 1912 kot pravnik in politik deloval tudi [[Peter Laharnar]]. == Etimologija in imena == Poleg sedanjega slovenskega{{efn|name="op0"}} in ukrajinskega imena je mesto znano tudi po več drugih različnih imenih v različnih jezikih, ki jih posamezne skupine prebivalstva še vedno uporabljajo tako kot v zgodovini mesta, bodisi v povezavi z vladavino ene države ali drugo ali neodvisno od nje: {{jezik-ro|Cernăuți}} [černéuci]; {{jezik-de|Czernowitz}} ({{IPA-de|ˈtʃɛɐ̯novɪts||De-Czernowitz.ogg}}); {{jezik-pl|Czerniowce}}; {{jezik-hu|Csernovic}}, {{jezik-yi|טשערנאָוויץ|Černovic (Tshernovits)}}, {{jezik-ru|Черновцы́|Černovcy}}, (v {{jezik-ru|label=ruščini do leta 1944|Чернови́цы|Černovicy}}).{{r|spl10}}ž Zastarelo slovensko ime, ki je bilo prevzeto iz češčine in slovaščine je ''Černovice'' (dosledno ga navaja tamkajšnji univerzitetni profesor [[Josip Plemelj]] v vseh biografijah, zato včasih prihaja do nesporazumov glede njegove današnje identitete). [[Herodot]] omenja reko Prut ([[skitščina|skitsko]] ''[[Porata]]'' ({{jezik-grc|Πόρατα|Pórata}})), na kateri stoji mesto Porta Pyretos ({{jezik-grc|[[:en:wikt:Πυρετός|Πυρετός]]|Pyretós}}).{{r|rihl_2003}}{{r|smit_1854}} Za časa [[Gališko-volinska kneževina|Gališko-volinske kneževine]] je bilo ime mesta ''[[Čern]]'' (Черн, Чернъ, Чернъ на Прутѣ). (glej tudi razdelek [[Črnovice#Pod Gališko kneževino|Pod Gališko kneževino]].) Raziskovalec [[Lenkovško gradišče|Lenkovškega gradišča]] na jugu [[Gališka kneževina|Gališke kneževine]] [[Boris Anisimovič Timoščuk|Boris Timoščuk]] je postavil domnevo, da se je to mesto imenovalo ''Čern'' (Черн). Tako mesto – Čern na Prutu je omenjeno v kroniki ''[[Seznam ruskih mest, daleč in blizu]]'' s konca 14. stoletja kot eno od »[[Vlahi|vlaških]]« mest. Ime bi lahko izhajalo iz dejstva, da so bili zidovi narejeni iz temnega okvirja, ponovno tlakovanega s krajevno [[črnozjom|črnico]]. Črnovice, ki so nastale po uničenju mesta v začetku 15. stoletja na nasprotnem bregu, bi lahko bile [[katoikonim]] Černa, to je ime njegovih prebivalcev. Obstajajo pa tudi druge domneve o lokalizaciji letopisnega Černa, zlasti [[Alčedarsko gradišče]] v Moldaviji. Do leta 1377 je Bukovina (staro ime – Šipinska dežela) pripadala [[Kraljevina Ogrska|madžarskemu kraljestvu]]. Madžarski guverner Šipinske dežele (Bukovine) je bil šlezijski knez [[Vladislav I. Opolski]]. Gospodar neodvisne, pravoslavne, ukrajinsko govoreče Moldavije (1375–1391), [[Petru II. Moldavski|Petru II.]], je jeseni 1377 dokončno priključil Šipinsko deželo (s trdnjavami Hmeljiv, ''[[Hotin]]'' in Čečjun (ali Cecin; sedaj mesto Črnovice)) v [[Kneževina Moldavija|moldavsko kneževino]]. V »[[Akti Zahodne Rusije|Aktih Zahodne Rusije]]« ({{jezik-ru|Акты Западной России}}), objavljenih v Sankt Peterburgu leta 1846 (zvezek 1, stran 32, dokument št. 21), je mesto omenjeno kot 'Černovьci' (rusko {{jezik|ru|Черновьци}}).{{r|spl12}} Mesto se je uradno imenovalo 'Černovici' (ukrajinsko {{jezik|uk|Черновіци}}, rusko {{jezik|ru|Черновицы}}) do leta 1944. Po mnenju raziskovalcev je to ime pomenilo »novi Čern«.{{r|spl10}} == Zgodovina == {{glavni|zgodovina Črnovic}} [[slika:Wappen der Stadt Czernowitz 1908.png|thumb|left|100px|Mestni grb do leta 1918]] [[slika:Stema municipiului interbelic Cernăuți.jpg|thumb|left|100px|Mestni grb od leta 1918 do 1940.]] {{polje za navedke|width= 25em|align= right|bgcolor= #b0d4de |title=Zgodovinske pripadnosti |fontsize= 85%|quote= <poem> {{ikonazastave slika|Golden Horde flag 1339.svg}} [[Zlata horda]] 1241–1342 {{ikonazastave slika|Flag of Moldavia.svg}} [[Kneževina Moldavija]] 1346–1775 {{ikonazastave slika|Banner of the Holy Roman Emperor with haloes (1400-1806).svg}} [[Habsburška monarhija]] 1775–1804 {{flag|Avstrijsko cesarstvo}} 1804–1867 {{flag|Avstro-Ogrska}} 1867–1918 {{ikonazastave slika|Flag of Romania.svg}} [[Kraljevina Romunija]] 1918–1940 {{flag|Sovjetska zveza}} ([[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]) 1940–1941 {{ikonazastave slika|Flag of Romania.svg}} [[Kraljevina Romunija]] 1941–1944 {{flag|Sovjetska zveza}} ([[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinska SSR]]) 1944–1991 {{UKR}} 1991–''sedanjost''</poem> }} === Prazgodovina === Arheološki dokazi, odkriti na območju okrog Črnovic, kažejo, da ga je prebivalstvo naseljevalo že od [[neolitik]]a. Poznejše [[naselbina|naselbine]] so vključevale naselbine [[kultura Cucuteni-Tripillja|kulture Cucuteni-Tripillja]],{{r|spl7}} in [[kultura trakaste keramike|kulture trakaste keramike]]. V mestu so našli tudi artefakte iz [[bronasta doba|bronaste]] in [[železna doba|železne dobe]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] so tam živela [[vzhodni Slovani|vzhodnoslovanska]] plemena [[Beli Hrvati]] in [[Tiverci]].{{r|verm_2013}} === Pod Gališko kneževino === [[utrdba|Utrjeno]] [[naselje]] na levem (severovzhodnem) bregu Pruta sega v čas [[Gališko-volinska kneževina|Gališke kneževine]] in naj bi ga zgradil [[veliki knez]] [[Jaroslav Osmomisl]].{{r|spl8}} Legendarna poročila to mesto-trdnjavo omenjajo kot ''Čern'' ali ''Črno mesto''. Svoje ime naj bi dobilo po črni barvi mestnega obzidja, zgrajenega iz temnega [[hrast]]a, pokritega s krajevno [[črnozjom|črno obarvano zemljo]].{{r|spl9}} To zgodnjo trdnjavo je uničil [[Boroldai]] med [[mongolski vpadi v Evropo|mongolsko invazijo na Evropo]] leta 1259. Preostala [[obzidje|obzidja]] [[trdnjava|trdnjave]] so še vedno uporabljali za obrambo – v 17. stoletju so jih povečali z več [[bastijon]]i, od katerih je en še ohranjen. [[slika:Greater austria ethnic.svg|thumb|right|250px|Zemljevid [[Združene države Velike Avstrije|Združenih držav Velike Avstrije]], predlagan leta 1906, prikazuje mesto (''Chernivtsi'') na meji območij, naseljenih z [[Romuni]] in [[Ukrajinci]].]] [[slika:Tinuturi Romania.svg|thumb|right|250px|Črnovice ({{jezik|ro|Cernăuți}}) na zemljevidu [[Romunija|romunskih]] [[cinut]]ov (1939).]] Po uničenju trdnjave so se poznejše naselitve tega območja osredotočile na desni (jugozahodni) breg reke Prut, na strateško ugodnejšo, dvignjeno lego. Leta 1325, ko je [[Kraljevina Poljska (1025–1385)|Kraljevina Poljska]] prevzela nadzor nad [[Galicija|Galicijo]] in prišla v stik z zgodnjimi [[Vlahi|vlaškimi]] ([[Romuni|romunskimi]]) fevdalnimi tvorbami, je bila utrdba omenjena pod imenom ''Țețina'' – branila je [[brod (prehod)|brod]] in prehod na reki Prut. Bila je del skupine treh utrdb. Drugi dve sta bili utrdba [[Hotin]] na [[Dnester|Dnestru]] na vzhodu in utrdba na reki [[Kolačin]], zgornjem pritoku Pruta. === Pod moldavsko kneževino === Med letoma 1359 in 1775 je bilo mesto z okolico del [[Kneževina Moldavija|moldavske kneževine]], ene od zgodovinskih provinc [[Romunija|Romunije]]. Mesto je bilo upravno središče [[Okrožje Cernăuți|istoimenskega ''cinuta'' (okrožja)]].{{r|paho_1998}}{{efn|name="op1"|[[Cinut]] [cinút] ({{jezik-ro|ținut}}, iz {{jezik-mo|a ține}} – ''obdržati'', v slovansko-moldavskih dokumentih – »[[država]]«, v zgodovinski literaturi najpogosteje »[[grofija]]«, »[[župnija]]«), območje v [[Kneževina Moldavija|moldavski kneževini]], ki ga je vodil [[pirkelab]] ali [[glavar]]. Vodjo cinuta so imenovali tudi [[protopop]], [[protoprezbiter]] ali [[nadprinc]], še posebej med [[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|sovjetsko zasedbo Besarabije]] med letoma 1944 in 1958.{{r|spl11}} Cinut je bila tudi upravnoteritorialna enota [[Kraljevina Romunija|Kraljevine Romunije]] v letih 1938–1940, ki je vključevala več nekdanjih [[okraj]]ev. Na čelu cinutov so bili kraljevi [[rezident]]i.}} Ime Cernăuți/Černivci ([[stara ukrajinščina|staroukrajinsko]] Černovci (Черновцы)) je kot moldavsko mesto prvič potrjeno v listini [[Aleksander I. Moldavski|Aleksandra Dobrega]] 8. oktobra 1408, ki je bila podeljena trgovcem iz [[Lvov]]a in [[Podilsk]]a s pravico do proste trgovine.{{r|ghen_2008}}{{r|spl12}} V [[Osmansko cesarstvo|osmanskih]] virih je bilo mesto omenjeno kot »Çernovi« [černóvi], fonetična transliteracija [[latinščina|latinskega]] [[kognomen]]a, kar pomeni ''novi [[grad]]'' (glej [[francoščina|francosko]] [[Castelnau]]{{r|blac_1876}} ali [[valižanščina|valižansko]] [[Carno]]). === Pod avstro-ogrsko oblastjo === Leta 1775 je bil severozahodni del ozemlja Moldavije priključen [[habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]]; ta regija je postala znana kot [[Bukovina]]. Mesto je postalo glavno mesto regije, organizirano kot [[Bukovinsko okrožje]] ({{jezik|de|Kreis Bukowina}}), del [[Kraljevina Galicija in Lodomerija|Kraljevine Galicije in Lodomerije]], ki je leta 1849 dobilo status in postalo znano kot [[Vojvodina Bukovina]], [[Cislajtanija|kronska dežela]] [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]]. Mesto je leta 1488 prejelo [[Magdeburške pravice]].{{r|spl13}} Mesto je začelo cveteti leta 1778, ko so viteza [[Karl von Enzenberg|Karla von Enzenberga]] imenovali za načelnika vojaške uprave. Številne trgovce, obrtnike in podjetnike je povabil k pomoči pri razvoju trgovine in drugih poslov. [[sveti Peter|Petrovi]] sejmi (1.–15. julij) so dali nov živahen zagon razvoju trga od leta 1786. V poznem 19. stoletju je nemški jezik – zaradi habsburškega in zelo pomembnega [[Judje|judovskega]] vpliva – postal [[lingua franca]], vedno več časopisov so urejali v nemščini, v tem obdobju se je začela tudi izjemna literarna produkcija v nemščini, v kateri je bil najvidnejši [[Karl Emil Franzos]].{{r|liha_2012}} V 19. in začetku 20. stoletja so Črnovice postale središče tako romunskega kot ukrajinskega nacionalnega gibanja. Leta 1908 je mesto gostilo prvo konferenco o [[jidiš]]u, [[judovsko gibanje|Črnoviško konferenco]], ki jo je povezoval [[Nathan Birnbaum]]. Ko je [[Avstro-Ogrska]] leta 1918 razpadla, čemur sta sledili dve leti politične negotovosti v Evropi zaradi posledic [[prva svetovna vojna|1. svetovne vojne]], sta mesto in njegova okolica [[zveza Bukovine z Romunijo|postala del]] [[Kraljevina Romunija|Kraljevine Romunije]], ki je do konca leta 1920 pridobila svetovno diplomatsko priznanje.{{r|spl14}} V teh dveh letih tudi večina prebivalcev mesta ni vedela, katere države so državljani, večina pa je domnevala, da Czernowitz še vedno pripada Avstro-Ogrski.{{r|spl15}} Nemščina je ostala lingua franca v mestu in njegovih predmestjih še desetletje. Leta 1930 je mesto doseglo 112.400 prebivalcev: 26,8 % [[Judje|Judov]], 23,2 % [[Romuni|Romunov]], 20,8 % [[bukovinski Nemci|Nemcev]], 18,6 % [[Ukrajinci|Ukrajincev]], preostanek [[Poljaki|Poljakov]] in drugih. Bilo je eno od petih univerzitetnih središč medvojne Romunije. === Sovjetska okupacija in oblast === [[slika:Вступ частин Червоної Армії до Чернівців 1940 р.jpg|thumb|right|[[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|Sovjetske okupacijske]] sile vstopajo v Črnovice leta 1940]] [[slika:Bucovina division.svg|thumb|right|Črnovice ({{jezik|ro|Cernăuți}}) na zemljevidu Bukovine po 28. juniju 1940]] Leta 1940 je [[sovjetska okupacija Besarabije in Severne Bukovine|območje zasedla]] [[Rdeča armada]]. Območje okrog mesta je postalo znano kot [[Črnoviška oblast]], Sovjetska zveza pa ga je dodelila [[Ukrajinska sovjetska socialistična republika|Ukrajinski SSR]].{{r|spl14}} Številna romunska inteligenca v mestu je našla zatočišče v Romuniji, [[bukovinski Nemci|bukovinske Nemce]] so »repatriirali« po [[pakt Ribbentrop-Molotov|sovjetskonacističnem dogovoru]]. Pod režimom vojaškega diktatorja [[Ion Antonescu|Iona Antonescuja]] je Romunija iz zaveznice Francije in Britanije postala zaveznica nacistične Nemčije; pozneje, julija 1941, je romunska vojska ponovno zavzela mesto kot del [[operacija Barbarossa|napada osi na Sovjetsko zvezo]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Črnovice so postale glavno mesto romunskega [[Guvernat Bukovina|Guvernata Bukovina]].{{r|stan_2007}} Avgusta 1941 je Antonescu ukazal ustanovitev [[geto|geta]] v nižinskem delu mesta, kamor so strpali 50.000 [[bukovinski Judje|bukovinskih Judov]], od katerih naj bi jih dve tretjini oktobra 1941 in v začetku 1942 deportirali v [[Guvernat Transnistrija|Transnistrijo]], kjer je večina umrla. Romunski župan Črnovic [[Traian Popovici]] je uspel prepričati Antonescuja, da je število Judov, izvzetih iz deportacije, dvignil z 200 na 20.000.{{r|voro_2009}}{{r|cher_2011}} Leta 1944, ko je Rdeča armada pregnala [[sile osi]], so mesto ponovno vključili v Ukrajinsko SSR. V naslednjih letih se je večina Judov izselila v [[Izrael]]. Mesto je bilo pomembno vozlišče mreže [[Briha|Berihah]] – podtalnega organiziranega prizadevanja, ki je judovskim [[preživeli holokavsta|preživelim holokavsta]] pomagalo pobegniti iz Evrope po 2. svetovni vojni v [[britanski mandat za Palestino|podmandatno Palestino]], kar je kršilo [[Malcolm MacDonald|MacDonaldovo]] [[Bela knjiga iz leta 1939|Belo knjigo iz leta 1939]]. Mreža je prenehala delovati leta 1948, ko je Izrael razglasil neodvisnost in razveljavil Belo knjigo. [[Poljaki v Ukrajini|Bukovinske Poljake]] so po 2. svetovni vojni izgnali Sovjeti. Mesto je postalo pretežno ukrajinsko. === Neodvisnost === Od leta 1991 so Črnovice del [[Akt o neodvisnosti Ukrajine|neodvisne Ukrajine]]. Maja 1999 je Romunija v mestu odprla [[generalni konzulat]]. Do 18. julija 2020 so bile Črnovice označene kot [[mesto regionalanega pomena (Ukrajina)|mesto regijskega pomena]] in niso pripadale nobenemu [[rajon]]u. Kot del upravne prenove Ukrajine, ki je zmanjšala število rajonov [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]] na tri, je bilo mesto združeno v [[Črnoviški rajon]].{{r|razu_2020}}{{r|spl16}} === Ruska invazija na Ukrajino leta 2022 === Od začetka [[ruska invazija na Ukrajino|ruske invazije]] so Črnovice gostile begunce iz spopadov v vzhodni in osrednji Ukrajini in bile počivališče za begunce na poti v bližnjo [[ukrajinska begunska kriza|Romunijo]].{{r|mold_2022}} Državo so zapustili tudi nekateri prebivalci Črnovic. {{glej tudi|ukrajinska begunska kriza}} == Simbolika mesta == [[slika:Chernivtsi coat of arms.jpg|thumb|right|[[Grb Črnovic]]]] [[slika:Прапор Чернівців-З.jpg|thumb|right|Hrbtna stran [[zastava Črnovic|zastave Črnovic]]]] === Grb === [[Grb Črnovic]] ({{jezik|uk|герб Чернівці́в}}) je uokvirjen z [[bron]]asto okrasno kartušo in [[rdeča|rdečim]] heraldičnim [[ščit]]om, ki prikazuje odprta kamnita vrata s figuralnim [[trizob]]om v sredini. [[Insignije]] izhajajo iz [[simboli Rurikidov|pečatnega trizoba]] [[Vladimir I. Kijevski|Volodimirja Velikega]], prvega [[veliki kijevski knez|velikega kijevskega kneza]]. Pod [[vrata|vrati]] sta dve prekrižani [[lovor]]ovi veji, prevezani s trakovi. [[Krona]] [[simbol]]a je kamnita krona. === Zastava Črnovic === [[Zastava Črnovic]] ({{jezik|uk|пра́пор Чернівці́в}}) je sestavljena iz drevesa, vrha in pravokotnega platna, katerega sprednji del tvori [[bela|belo]] ozadje, uokvirjeno z rdečim zobatim [[trikotnik|trikotniškim]] [[ornament]]om, z napisom v ukrajinščini v sredini, nad katerim je napisano v ukrajinščini: »Črnovice« ({{jezik|uk|Чернівці}}). Pod grbom je napis: »S skupnimi prizadevanji« ({{jezik|uk|Спільнии зусиллями}}), pod napisom pa znak »1408« – datum prve pisne omembe mesta. Na obeh straneh grba in vsi štirje vogali polja so zapolnjeni s cvetličnim ornamentom in z dodatkom dveh [[bukev|bukovih]] vej z orehi in listi. Hrbtno stran tvori [[rumena|rumeno]] ozadje z [[grb Ukrajine|grbom Ukrajine]] v sredini z okvirji in okraski, podobnimi sprednji strani. === Častna veriga črnoviškega župana === [[Častna veriga črnoviškega župana]] ({{jezik|uk|почесний ланцюг Чернівецького міського голови}}) je simbol oblasti župana Črnovic, ki služi v imenu [[teritorialna gromada Ukrajine|teritorialne gromade]]. Ustanovljena je bila leta 1908 in obnovljena leta 2008. Simbol je [[medaljon]] z vgraviranim napisom: »Črnoviška gromada – svobodno izvoljenemu glavarju« ({{jezik|uk|Чернівецька громада — вільно обраному голові}}), na hrbtni strani – »Osnova svobodne države je svobodna gromada« ({{jezik|uk|Основою вільної держави є вільна громада}}). Medaljon je pritrjen na [[verižica|verižico]], sestavljeno iz stiliziranih grbov Ukrajine, Črnoviške oblasti in mesta Črnovic. Simbol je izdelan iz kovine [[zlata (barva)|zlate]] barve.{{r|kurk_2009}} === Medalja »Za slavo Črnovicam« === [[Medalja »Za slavo Črnovicam«]] ({{jezik|uk|Медаль «На славу Чернівців»}}) je častno priznanje [[Mestni svet Črnovic|Mestnega sveta Črnovic]], uvedeno ob 600. obletnici Črnovic (2008), da bi nagradilo posameznike, ki so dejavno prispevali k blaginji mesta in njegovi promociji v Ukrajini in svetu. Priznanje je izdelano iz [[pozlačeno srebro|pozlačenega srebra]], ima krožno obliko s premerom 28 mm. Trak medalje je bel z rdečimi črtami, kar ustreza barvam zastave Črnovic. Na dnu traku je bukova veja. Na sprednji strani je upodobljen grb Črnovic in napis – »Za slavo Črnovic« ({{jezik|uk|На славу Чернівців}}). Na hrbtni strani je uradni logotip Črnovic, oblikovan in odobren za obletnico. Medalja se podeljuje v skladu z odločitvijo izvršnega odbora Mestnega sveta, vsako leto ob praznovanju dneva mesta.{{r|vasi_2009}} Uradni moto sodobnih Črnovic »S skupnimi prizadevanji« ({{jezik|uk|Спільнии зусиллями}}) je ukrajinska različica latinskega ''[[Viribus Unitis]]'' (»Z združenimi silami«), osebnega gesla [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]], ki je Črnovicam osebno podelil pravico do njegove uporabe. To kaže na poseben odnos cesarja do mesta. Poleg prestolnice Bukovine je bila s takšno častjo počaščena le prva [[bojna ladja]] [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrske mornarice]] ([[SMS Viribus Unitis|SMS ''Viribus Unitis'']]). === Logotip Črnovic === Uradni [[logotip]] »Črnovice 600« so razvili in odobrili ob obletnici mesta leta 2008. Prepoznan je bil tako uspešen, da se še naprej uporablja. Glavna zamisel sestavnih delov za [[emblem]] temelji na starodavnosti mesta, njegovi izjemni arhitekturni dediščini in trdem delu njegovih prebivalcev. Simbol je izdelan v obliki kovaške umetnine, ki priča o trdnosti, blaginji in uspešnosti. Barvna shema logotipa, ki jo predstavljata [[temno modra]] in rumena, ima višjo stopnjo udobnega kontrasta in sovpada z barvami [[zastava Ukrajine|ukrajinske državne zastave]].{{r|zago_2010}} V začetku leta 2010 so razvili in odobrili nov logotip mesta, hkrati pa so mu dodali uradni slogan: »Črnovice so edinstvene v raznolikosti«. Za njegovo ustvarjanje so izbrali stare in nove simbole Črnovic. Levo v ospredju je trobentač, ki zaigra na trobentaško melodijo »Marička«. Sredi ozadja je [[mestna hiša]]. Desno v ozadju je prikazana nekdanja [[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov|Metropolitska rezidenca Bukovine in Dalmacije]], ki je priznana kot arhitekturni biser mesta. Barvna shema logotipa je [[oranžna]], [[modra]] in rdeča, ime je [[vijolična|vijolično]]. Takšna kombinacija je značilna za turizem, ki uporablja pojem sreče, dobrega počutja, veselja do sprostitve, vizualizira pozitivne simbole in podobe v pisani, topli in živahni barvni shemi. Novi logotip uporablja stare simbole iz logotipa »Črnovice 600«. == Geografija in podnebje == Črnovice ležijo v zgodovinski regiji [[Bukovina]], ki si jo trenutno delita Romunija (jug) in Ukrajina (sever). Črnovice se nahajajo na jugozahodu Ukrajine, v vzhodnih [[Karpati]]h, na meji med Karpati in [[Vzhodnoevropsko nižavje|Vzhodnoevropskim nižavjem]], 40&nbsp;km od meje z Romunijo. Mesto leži 248 metrov [[nadmorska višina|nad]] [[morska gladina|morsko gladino]] in je obdano z gozdovi in polji. Skozi mestno pokrajino teče reka [[Prut]]. Mesto se nahaja v [[vzhodnoevropski čas|vzhodnoevropskem časovnem pasu]] (časovni zamik [[UTC+02:00]]) v območju 26. poldnevnika. Črnovice se nahajajo na križišču prometnih arterij: [[vseevropsko cestno omrežje|vseevropske]] [[evropska pot E85|E85]], [[mednarodne avtoceste Ukrajine|mednarodnih avtocest]] [[avtocesta H03|H03]] in [[avtocesta H10|H10]].{{efn|name="op4"|Indeksi črk mednarodnih avtocest so v [[cirilica|cirilici]] in pomenijo njihove ustrezne okrajšave v ukrajinščini.}} === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni razvrstitvi]] imajo Črnovice [[vlažno celinsko podnebje]] s toplim poletjem (''Dfb'').{{r|peel_2007}} Mesto se nahaja v zmernem podnebnem pasu. Podnebje je celinsko z milimi [[zima]]mi in toplimi [[poletje|poletji]]. Povprečna letna temperatura je +8,6&nbsp;°C, najnižja januarja (&minus;2,9&nbsp;°C), najvišja – julija (+19,8&nbsp;°C). Zimsko vreme običajno nastopi 28. novembra in se konča 9. marca; poletno vreme se začne 20. maja in konča 10. septembra. Povprečna letna količina padavin v Črnovicah je 621&nbsp;mm, z najmanjšo – v oktobru in januarju-februarju, največjo – v juniju-juliju. Včasih so poleti močna deževja.[37] Snežna odeja nastane vsako zimo, vendar je njegova višina zanemarljiva. Povprečna hitrost vetra se giblje od 3,3&nbsp;m/s v juliju do 4,0&nbsp;m/s v januarju. Povprečna letna vlažnost je 77 %.{{r|spl17}} {{Weather box | location = Črnovice (1991–2020, ekstremi 1941–''sedanjost'') | metric first = Yes | single line = Yes | Jan record high C = 15.3 | Feb record high C = 21.3 | Mar record high C = 24.6 | Apr record high C = 30.9 | May record high C = 33.5 | Jun record high C = 35.6 | Jul record high C = 37.4 | Aug record high C = 37.7 | Sep record high C = 36.7 | Oct record high C = 31.0 | Nov record high C = 24.9 | Dec record high C = 17.9 | year record high C = 37.7 | Jan high C = 0.3 | Feb high C = 2.4 | Mar high C = 8.1 | Apr high C = 15.4 | May high C = 20.8 | Jun high C = 24.1 | Jul high C = 26.0 | Aug high C = 25.7 | Sep high C = 20.3 | Oct high C = 14.0 | Nov high C = 6.9 | Dec high C = 1.4 | year high C = 13.8 | Jan mean C = -2.7 | Feb mean C = -1.2 | Mar mean C = 3.4 | Apr mean C = 9.9 | May mean C = 15.1 | Jun mean C = 18.8 | Jul mean C = 20.5 | Aug mean C = 19.9 | Sep mean C = 14.8 | Oct mean C = 9.1 | Nov mean C = 3.4 | Dec mean C = -1.5 | year mean C = 9.1 | Jan low C = -5.4 | Feb low C = -4.2 | Mar low C = -0.4 | Apr low C = 4.9 | May low C = 9.9 | Jun low C = 13.9 | Jul low C = 15.6 | Aug low C = 14.9 | Sep low C = 10.2 | Oct low C = 5.2 | Nov low C = 0.7 | Dec low C = -4.0 | year low C = 5.1 | Jan record low C = -30.7 | Feb record low C = -29.0 | Mar record low C = -21.7 | Apr record low C = -13.6 | May record low C = -2.0 | Jun record low C = 3.0 | Jul record low C = 7.4 | Aug record low C = 3.4 | Sep record low C = -4.4 | Oct record low C = -9.7 | Nov record low C = -17.5 | Dec record low C = -28.0 | year record low C = -30.7 | precipitation colour = green | Jan precipitation mm = 26 | Feb precipitation mm = 30 | Mar precipitation mm = 37 | Apr precipitation mm = 44 | May precipitation mm = 75 | Jun precipitation mm = 93 | Jul precipitation mm = 93 | Aug precipitation mm = 66 | Sep precipitation mm = 56 | Oct precipitation mm = 44 | Nov precipitation mm = 32 | Dec precipitation mm = 33 | year precipitation mm = 629 | Jan snow depth cm = 8 | Feb snow depth cm = 10 | Mar snow depth cm = 6 | Apr snow depth cm = 0 | May snow depth cm = 0 | Jun snow depth cm = 0 | Jul snow depth cm = 0 | Aug snow depth cm = 0 | Sep snow depth cm = 0 | Oct snow depth cm = 0 | Nov snow depth cm = 1 | Dec snow depth cm = 4 | year snow depth cm = 10 | Jan humidity = 82.8 | Feb humidity = 80.5 | Mar humidity = 75.3 | Apr humidity = 68.9 | May humidity = 69.0 | Jun humidity = 70.9 | Jul humidity = 71.1 | Aug humidity = 72.7 | Sep humidity = 75.3 | Oct humidity = 79.1 | Nov humidity = 84.2 | Dec humidity = 85.1 | year humidity = 76.2 | Jan rain days = 7 | Feb rain days = 7 | Mar rain days = 12 | Apr rain days = 17 | May rain days = 17 | Jun rain days = 18 | Jul rain days = 15 | Aug rain days = 13 | Sep rain days = 13 | Oct rain days = 13 | Nov rain days = 12 | Dec rain days = 9 | year rain days = 153 | Jan snow days = 15 | Feb snow days = 15 | Mar snow days = 10 | Apr snow days = 3 | May snow days = 0.03 | Jun snow days = 0 | Jul snow days = 0 | Aug snow days = 0 | Sep snow days = 0 | Oct snow days = 1 | Nov snow days = 7 | Dec snow days = 13 | year snow days = 64 | Jan sun = 58.2 | Feb sun = 80.0 | Mar sun = 129.6 | Apr sun = 171.2 | May sun = 241.1 | Jun sun = 243.6 | Jul sun = 257.9 | Aug sun = 241.6 | Sep sun = 175.0 | Oct sun = 132.6 | Nov sun = 64.8 | Dec sun = 47.0 | year sun = 1842.6 | source 1 = Pogoda.ru.net{{r|pogoda}} | source 2 = [[Svetovna meteorološka organizacija]] (vlažnost in osončenost 1981–2010){{r|WMOCLINO}} }} === Topografija === Skupna površina Črnovic znotraj upravnih meja iz leta 2020 je približno {{cvt|153|km2|km2|disp=out}}. Glede na funkcionalni namen so zemljišča mesta razdeljena na: zemljišča s stanovanjsko in javno pozidavo (64 %), zemljišča za kmetijske namene (17 %), industrijska zemljišča (9 %), zemljišča za rekreacijo in [[okoljevarstvo]] (5 %), zemljišča za splošno rabo (3 %), gospodarska zemljišča (2 %).{{r|spl18}}{{r|miha_2012}} Glavni vodni vir Črnovic je reka [[Prut]] v zgornjem toku, ki mesto deli na pol. Poleg tega znotraj mesta teče šest rek in majhnih [[potok]]ov, v mejah mesta pa je devet [[jezero|jezer]]. Za relief je značilen velik reliefni padec – od 150 metrov [[nadmorska višina|nadmorske višine]] v Prutovih dolinah do 537 metrov na zahodnem obrobju ([[gora]] [[Cecino (gora)|Cecino]]), kar je posledica lege na hribih [[Črnivško višavje|Črnivškega višavja]] ({{jezik|uk|Чернівецька височина}}). Črnovice veljajo za »zeleno mesto«, katerega precejšnjo površino zavzemajo [[park]]i, [[trg]]i, [[vrt]]ovi, [[aleja|aleje]] in [[cvetlični vrt]]ovi. Devet objektov je priznanih kot [[spomeniki vrtne in parkovne umetnosti lokalnega pomena v Črnovicah|spomeniki vrtne in parkovne umetnosti]]. V mestu je [[Botanični vrt Univerze v Črnovicah]] z edinstveno [[oranžerija|oranžerijo]] – podobna v Ukrajini je le v [[Botanični vrt Nacionalne univerze v Dnipru|Botaničnem vrtu Nacionalne univerze v Dnipru]]. Med [[relikt (biologija)|reliktnimi]] rastlinami, ki rastejo v botaničnem vrtu, zavzema posebno mesto [[mamutovec|orjaški sekvojadendron]] – poleg Črnovic ga je mogoče videti tudi v [[Botanični vrt v Nikiti|Nikitskem botaničnem vrtu]].{{r|spl19}} Črnovice se dejansko nahajajo v središču [[Regionalni krajinski park Črnovice|Regionalnega krajinskega parka Črnovice]], ki na zahodu meji na [[krajinski rezervat]] (''zakaznik'') [[Cecino (krajinski rezervat)|»Cecino«]], na severu pa na [[naravna meja|naravno mejo]] ({{jezik|uk|урочище}}) – goro [[Berda (gora)|Berda]]. === Stanje okolja === Konec 20. stoletja so bila glavna onesnaževala okolja Črnovic industrijska podjetja, vključno z [[vojno-industrijski kompleks|vojno-industrijskim kompleksom]]. V 1990-ih jih je večina prenehala obstajati ali pa so močno zmanjšale proizvodne zmogljivosti in s tem zmanjšale industrijske emisije. Kljub temu je 58 podjetij (38,4 % vseh v regiji) glavni onesnaževalec okolja. Letno se v zrak izpusti približno 1,2 tone onesnaževal (34,9 % skupnih površinskih emisij). V strukturi izpuščenih onesnaževal prevladujejo nemetanske hlapne organske spojine, ogljikov dioksid in snovi v obliki trdnih suspendiranih snovi. Poleg tega se v ozračje mesta občasno sprošča ogljikov dioksid, ki ima [[učinek tople grede]]. Emisije iz nepremičnih virov so znašale 7,9 ton na {{cvt|1|km2|km2|disp=out}} ozemlja Črnovic. Vsak prebivalec regijskega središča povzroči v povprečju {{cvt|4,8|kg|kg|disp=out}} škodljivih emisij na leto.{{r|spl20}} Leta 2008 so Črnovice vzpostavile sistem za [[spremljanje okolja]] (SSO), informacijsko strukturo, ki združuje organizacije za spremljanje okolja in industrijska podjetja, ki onesnažujejo okolje ali lahko škodljivo vplivajo na okolje ali njegove sestavne dele.{{r|cher_2008b}} Od poznih 1990-ih je pomemben dejavnik negativnega vpliva na [[okolje]] [[cestni promet]], katerega pretok se je povečal za desetkrat. Do neke mere se je stanje izboljšalo z izgradnjo prve (2004) in druge (2010) etape [[obvoznica|obvoznice]], ki je povezala smeri »Kijev-Črnovice« in »Črnovice-Suceava«. Problem [[tranzitni promet|tranzitnega prometa]] v mestu bo dokončno rešen po izgradnji tretjega kraka obvozne ceste, ki bo povezovala smeri »Suceava-Črnovice« in »Črnovice-Lvov«.{{r|cher_2008a}} === Vlada in poddelitve === {{glej tudi|seznam županov Črnovic}} Črnovice so [[upravno središče]] [[Črnoviška oblast|Črnoviške oblasti]] in samo mesto ima lastno vlado znotraj oblasti, ki je neposredno podrejena oblasti. Ozemlje Črnovic je razdeljeno na tri upravne mestne [[rajon]]e ([[okrožje|okrožja]]): {| class="wikitable" |- | colspan = "5" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''desni breg Pruta''' |- ! št. <br /> &nbsp; !! ime <br /> &nbsp; !! [[ukrajinščina|ukrajinsko]] <br /> &nbsp; !! površina <br /> [km²] !! št. prebivalcev <br /> &nbsp; |- | 1 || [[Peršotravneni rajon (Črnovice)|Peršotravnevi rajon]] || Першотравневий район || 24 || 69.370 |- | 2 || [[Ševčenkivski rajon (Črnovice)|Ševčenkivski rajon]]{{efn|name="op3"|Rajon se je nekdaj imenoval ''Leninski rajon'' ({{jezik|uk|Ленінський район}}). Rajon so preimenovali v skladu s sklepom Sveta [[Rovenska oblast|Rivnenske oblasti]].{{r|spl21}}}} || Шевченківський район || 50 || 139.094 |- | colspan = "5" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''levi breg Pruta''' |- | 3 || [[Sadgirski rajon]] || Садгірський район || 78 || 28.227 |} Trenutni [[seznam županov Črnovic|župan]] mesta Črnovice je [[Roman Vasiljovič Kličuk|Roman Kličuk]], ki je bil izvoljen na [[Lokalne volitve v Ukrajini 2020|ukrajinskih lokalnih volitvah leta 2020]].{{r|gavr_2020}} <gallery widths="150px" heights="150px"> Czernowitz dom polski.jpg|[[Poljski narodni dom, Črnovice|Poljski narodni dom]], 1910 Chern old.jpg|Osrednji trg, konec 19., začetek 20. stoletja Czernowitz, residenz des erzbischofs.jpg|[[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov|Rezidenca]], [[ksilografija]] [[Rudolf Bernt|Rudolfa Bernta]], okoli 1899 Czernowitz. Israelitischer Tempel (03).jpg|[[Sinagoga v Črnovicah|Sinagoga]], 1910 Armenische Kirche in Czernowitz.jpg|[[Armenska cerkev, Črnovice|Armenska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]], 1900 </gallery> == Demografija == {{glej tudi|prebivalstvo Črnovic}} {{zgodovina populacije |1775|2300 |1794|5000 |1832|11000 |1869|34000 |1890|54200 |1910|87100 |1930|112400 |1941|78800 |1970|187000 |1984|238000 |1989|295000 |[[popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|2001]]|240600 |2013 (ocena)|259897 }} Po zadnjem [[popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|vseukrajinskem popisu prebivalstva leta 2001]] je število prebivalcev Črnovic približno 240.600 65 narodnosti.{{r|spl6}} Med njimi je: 189.000 (79,8 %) [[Ukrajinci|Ukrajincev]], 26.700 (11,3 %) [[Rusi|Rusov]], 10.500 (4,4 %) [[Romuni|Romunov]], 3.800 (1,6 %) [[Moldavci|Moldavcev]], 1.400 (0,6 %) [[Poljaki|Poljakov]], 1300 (0,6%) [[Judje|Judov]] in 2.900 (1,2 %) drugih narodnosti.{{r|spl9}} Po zadnjih razpoložljivih sovjetskih podatkih je 1. januarja 1989 v mestu živelo približno 295.000 prebivalcev. Med temi je približno 172.000 Ukrajincev, 46.000 Rusov, 16.000 Romunov, 13.000 Moldavcev, 7000 Poljakov in drugih. [[slika:Румунський Національний дім.JPG|thumb|right|[[Romunska narodna hiša, Črnovice|Romunska narodna hiša]]]] Romunsko prebivalstvo v Črnovicah se je začelo hitro zmanjševati po letu 1950. Veliko Romunov je pobegnilo v Romunijo ali so jih izgnali v [[Sibirija|Sibirijo]], kjer jih je večina umrla, preostalo romunsko prebivalstvo pa je hitro postalo manjšina in se asimiliralo z večino. Dandanes se romunska manjšina v Črnovicah še vedno zmanjšuje zaradi prisilne [[kulturna asimilacija|kulturne asimilacije]], ki jo izvajajo ukrajinske oblasti, in izseljevanja v Romunijo.{{r|fati_2023}}{{r|spl22}}{{r|ursa_2023}} [[slika:2019 - Чернівці - Єврейське кладовище - 2.jpg|thumb|right|[[Judovsko pokopališče (Črnovice)|Judovsko pokopališče]]]] [[slika:Austria-Hungary map de.svg|thumb|right|Črnovice (''Czernowitz'') na zemljevidu [[Avstro-Ogrska|avstroogrskih]] [[kronska dežela|kronskih dežel]], 1910]] [[slika:Chernivtsi Population Trend.JPG|thumb|right|[[demografija|Demografski]] razvoj Črnovic (prebivalstvo v tisoč ljudeh po letih)]] V Črnovicah je bila nekdaj judovska skupnost z več kot 50.000 ljudmi, manj kot tretjina jih je preživela 2. svetovno vojno. Romunski odvetnik in rezervni častnik [[Theodor Criveanu]] ter tedanji mestni župan [[Traian Popovici]] sta ob podpori generala [[Vasile Ionescu|Vasileja Ionescuja]] rešila 19.689 Judov. Sprva je generalni guverner Bukovine [[Corneliu Calotescu]] dovolil ostati samo 190 Judom, vendar je Popovici po neverjetnem trudu dosegel od tedanjega maršala [[Ion Antonescu|Iona Antonescuja]], da jih je lahko ostalo 20.000.{{r|spl23}} Po 2. svetovni vojni je bilo mesto ključno vozlišče mreže [[Briha|Berihah]], ki je pomagala judovskim [[preživeli holokavsta|preživelim holokavsta]] pri izseljevanju v tedanjo [[britanski mandat za Palestino|podmandatno Palestino]] iz težkih razmer po vojni. Po [[razpad Sovjetske zveze|razpadu Sovjetske zveze]] leta 1991 se je večina preostalega judovskega prebivalstva izselila v Izrael in [[Združene države Amerike|ZDA]]. Slavna članica te slednje emigracije je igralka [[Mila Kunis]].{{r|majd_2009}} V Črnovicah so živeli Ukrajinci, Romuni, Poljaki, [[Ruteni]], Judje, [[Romi]] in [[bukovinski Nemci|Nemci]]. V času svoje pripadnosti [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] monarhiji so Črnovice uživale blaginjo in kulturo kot glavno mesto [[Bukovina|bukovinske]] [[kronska dežela|kronske dežele]]. Do leta 1918 je bil glavni jezik v mestu nemščina, ki so jo poleg Nemcev govorili tudi Judje – skupaj so sestavljali polovico prebivalstva mesta, in celo deloma Ukrajinci, Romuni in Poljaki. Po 2. svetovni vojni, [[holokavst|šoi]] in [[holokavst nad Romi|porajmos]]u ter preseljevanju in izgonu celih etničnih skupin, vključno z Nemci in Romuni, se je ta status zmanjšal. Sedaj so Ukrajinci prevladujoča skupina prebivalstva. Sprememba demografske raznolikosti Črnovic je razvidna iz naslednjih statističnih podatkov o prebivalstvu. Nekoč so Romuni in Ukrajinci predstavljali večino prebivalstva. Vendar pa so po letu 1870 Judje, ki so govorili [[jidiš]] ali [[nemščina|nemško]], prehiteli Romune kot največja populacijska skupina v mestu. Po letu 1880 so Ukrajinci kot druga največja skupina prebivalstva prehiteli Romune. {| class="wikitable" |+ Judje v Črnovicah <br /> {{small|po avstro-ogrskem popisu prebivalstva{{r|rabi_1975}}}} |- ! leto || približna <br /> skupna populacija || [[Judje|judovska]] <br /> populacija || delež <br /> [%] |- | 1857 || align="right" | 22.000 || align="right" | 4.678 || align="right" | 21,6 |- | 1869 || align="right" | 34.000 || align="right" | 9.552 || align="right" | 28,2 |- | 1880 || align="right" | 46.000 || align="right" | 14.449 || align="right" | 31,7 |- | 1890 || align="right" | 54.000 || align="right" | 17.359 || align="right" | 32,0 |- | 1900 || align="right" | 68.000 || align="right" | 21.587 || align="right" | 31,9 |- | 1910 || align="right" | 87.000 || align="right" | 28.613 || align="right" | 32,8 |} {| class="wikitable" |- ! style="background:#ddd;" |&nbsp; ! colspan="2" style="background:#ddd;" | Črnovice (mesto) ! colspan="2" style="background:#ddd;" | Črnovice (predmestja) |- |- style="background:#f0f0f0;" |'''leto'''||'''[[Romuni]]'''||'''[[Ukrajinci]]'''||'''Romuni'''||'''Ukrajinci''' |- | 1860 || align="right" | 9.177 || align="right" | 4.133 || align="right" | 20.068 || align="right" | 6.645 |- | 1870 || align="right" | 5.999 || align="right" | 5.831 || align="right" | 28.315 || align="right" | 35.011 |- | 1880 || align="right" | 6.431 || align="right" | 8.232 || align="right" | 8.887 || align="right" | 23.051 |- | 1890 || align="right" | 7.624 || align="right" | 10.385 || align="right" | 11.433 || align="right" | 34.067 |- | 1900 || align="right" | 9.400 || align="right" | 13.030 || align="right" | 13.252 || align="right" | 25.476 |- | 1910 || align="right" | 13.440 || align="right" | 15.254 || align="right" | 18.060 || align="right" | 22.351 |} === Jezikovna sestava prebivalstva === [[etnolingvistika|Etnolingvistična]] sestava prebivalstva nekdanjih [[mestna četrt|mestnih četrti]] ([[rajon]]ov) ([[materni jezik]]i po [[popis prebivalstva v Ukrajini (2001)|popisu leta 2001]] in 2022).{{r|spl24}} {| class="wikitable"| ! ! ukrajinski ! ruski ! romunski ! moldavski ! poljski ! beloruski |- | colspan = "7" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''2001''' |- |'''Črnovice'''||'''79,20'''||'''15,27'''||'''3,26'''||'''1,08'''||'''0,12'''||'''0,09''' |- | [[Sadgirski rajon]]||93,43||4,04||0,38||0,51||0,13||0,08 |- | [[Peršotravneni rajon (Črnovice)|Peršotravnevi rajon]]||77,45||16,22||3,53||1,43||0,12||0,09 |- | [[Ševčenkivski rajon (Črnovice)|Ševčenkivski rajon]]||77,19||17,08||3,70||1,02||0,12||0,09 |- | colspan = "7" style = "text-align:center; background:#ffffef; color:#000;" | '''2022''' |- | '''Črnovice'''||'''82,10'''{{rast}}||'''11,00'''{{upad}}||'''3,70'''{{rast}}||'''1,20'''{{rast}}||'''0,10'''{{upad}}||'''0,10'''{{rast}} |- | Sadgirski rajon||94,20||1,2||0,20||0,40||0,02||0,01 |- | Peršotravneni rajon||75,20||17,00||4,10||1,50||0,07||0,05 |- | Ševčenkivski rajon||79,00||16,10||3,10||1,00||0,10||0,01 |} == Gospodarstvo == Skupno število gospodarskih subjektov v mestu je 25,4 tisoč. 1. januarja 2006 je bilo 6739 pravnih oseb – gospodarskih subjektov in skoraj 19.000 samostojnih podjetnikov – posameznikov, med katerimi so predvsem mala podjetja. Obseg prodaje in storitev za mala podjetja znaša 578 milijonov [[ukrajinska grivna|UAH]] ali 22 % celotnega obsega Črnovic. Delež mestnih davčnih prihodkov je skoraj 35 %. Za mala podjetja so najbolj privlačni [[trgovina]] in [[storitev|storitve]], [[gostinstvo]] in [[turizem]]. V Črnovicah se uspešno razvija trgovina na debelo in drobno, [[industrija]] in [[gradbeništvo]]. V letu 2005 je bil obseg prodaje v trgovini na debelo in drobno dobrih 64 %, industrija 23 %, gradbeništvo 6 %, poslovanje z [[nepremičnina|nepremičninami]] 2,3 %, [[promet]] in [[komunikacije|zveze]] več kot 2 %. === Industrija === V industrijskem sektorju mesta je 10 podružnic, ki imajo 70 velikih podjetij s skupnim številom zaposlenih več kot 20 tisoč ljudi ali 13 % delovno aktivnega prebivalstva mesta. Letni obseg industrijske proizvodnje v teh podjetjih je približno 775 milijonov UAH. Delež mestnih davčnih prihodkov v proračune vseh ravni industrije je 21 %. Opredelitvene panoge v mestni industriji so [[živilstvo|živilska]], [[lahka industrija|lahka]], [[strojegradnja]] in [[lesarstvo]]. Živilskopredelovalna podjetja proizvajajo [[sladkor]], pekovske izdelke, [[alkohol]], [[olje]], [[meso]] in [[mleko]], [[sadje]], [[zelenjava|zelenjavo]] in druge izdelke. V lahki industriji prevladuje proizvodnja [[oblačilo|oblačil]], [[pletenina|pletenin]], [[nogavice|nogavic]], [[guma|gumijaste]] in [[usnje]]ne [[obutev|obutve ]] ter [[tekstilije|tekstilij]]. [[Strojništvo]] je zastopano s proizvodnjo opreme za predelavo [[nafta|nafte]] in [[plin]]a ter [[kmetijski stroj|kmetijskih strojev]]. V lesni industriji prevladuje proizvodnja [[les]]a, [[pohištvo|pohištva]], [[stavbno pohištvo|stavbnega pohištva]] in drugih izdelkov iz lesa. === Trgovina in storitve === [[slika:Готель «Брістоль» DSC 9351 Заньковецької Марії, 11.jpg|thumb|right|Filharmonični trg, nekdanji Hotel Bristol]] Leta 2005 je bilo v mestu 1922 trgovskih podjetij, 609 [[restavracija|restavracij]], 892 storitev. V mestu je 22 [[tržnica|tržnic]] in mikrotržnic. V njihovo gradnjo, rekonstrukcijo, izboljšanje trgovinskih pogojev in ustvarjanje prostorov za kupce se letno vloži 10 milijonov UAH. Mestni nakupovalni kompleks Črnovic, komunalno podjetje [[Kalinivski rinok]] ({{jezik|uk|Калинівський ринок}}) je sodobno multidisciplinarno podjetje z močno infrastrukturo. Povprečno dnevno število obiskovalcev tržnice je 50.000 ljudi, ki jih oskrbuje 9.100 podjetnikov. Obseg storitev v letu 2005 je znašal skoraj 23 milijonov UAH, več kot 18 milijonov UAH je bilo vplačanih v [[mestni proračun]] ali skoraj 10 % vseh prihodkov. == Zdravstvena oskrba == [[slika:Буковинський державний медичний університет.Jpg|thumb|right|[[Bukovinska državna medicinska univerza]]]] Skoraj vse [[zdravstvo v Ukrajini|zdravstvene]] ustanove v regiji so koncentrirane v Črnovicah. 39 zdravstvenih ustanov ([[bolnišnica|bolnišnic]], [[klinika|klinik]] in [[poliklinika|poliklinik]]) državljanom Črnovic zagotavlja potrebno zdravstveno oskrbo.{{r|spl25}} Zdravstvene storitve zagotavlja 4,47 tisoč ljudi, od tega 1102 [[zdravnik]]a, 1902 srednja zdravstvena delavca ter 1473 nižja in pomožna osebja. Mestne zdravstvene ustanove nudijo naslednje zdravstvene storitve: * [[nujna pomoč]] (postaja nujne pomoči); * dispanzersko-poliklinično oskrbo (5 mestnih poliklinik, mestna otroška poliklinika, polikliniki dveh porodnišnic, poliklinika preventivnih pregledov in Mestno zobozdravstveno društvo, ki vključuje dve zobozdravniški ambulanti); * specializirana zdravstvena oskrba (3 bolnišnice, 2 porodnišnici, bolnišnica za tuberkulozo in mestna otroška bolnišnica); * preprečevanje [[bolezen|bolezni]] in [[epidemija|protiepidemične]] službe (mestna sanitarna in epidemiološka postaja). == Kultura == [[slika:Congregation of Holy Cross Church (1814).jpg|thumb|right|200px|[[Bazilika povišanja svetega Križa, Črnovice|Bazilika povišanja svetega Križa]]]] Črnovice so se kot središče Bukovine skozi stoletja oblikovale kot večnacionalno mesto s strpnim vzdušjem, ki je postalo zibelka umetnikov, ki predstavljajo različne kulture. Mesto ima 2 gledališči, filharmonijo, orgelsko dvorano (v [[Armenska cerkev, Črnovice|Armenski cerkvi svetih apostolov Petra in Pavla]]),{{r|spl26}} več kot 10 muzejev, 6 kinematografov, 31 knjižnic, osrednjo palačo kulture, 4 glasbene šole in šolo za likovno umetnost.{{r|spl27}} Mesto ima več kot 100 verskih organizacij in škofijskih oblasti, 4 verske ustanove. V Črnovicah deluje več kot ducat aktivnih neprofitnih kulturnih organizacij, vključno s Poljskim kulturnim društvom [[Adam Mickiewicz|A. Mickiewicz]], Romunskim kulturnim društvom [[Mihai Eminescu|M. Eminescu]], Društvom avstrijske in nemške kulture.{{r|spl28}} Od leta 1997 Črnovice gostijo mednarodni umetniški dogodek v okviru projekta »[[Dnevi evropske dediščine|Dnevi evropske kulturne dediščine]]«. Vsako leto ob dnevu mesta poteka folklorni festival »Bukovinska srečanja«, na katerem sodelujejo umetniške skupine iz Poljske, Madžarske, Romunije in Nemčije.{{r|spl28}} Pomemben del kulturnega življenja v Črnovicah je [[Bukovinska Malanka]] – Malanka Fest ({{jezik|uk|Фестиваль Маланок : Маланка-фест}}), glavni [[karneval]] v Ukrajini, ki poteka na verski dan [[Melanija Mlajša|svete Melanije Mlajše]] (»[[Malanka|Malanke]]«) in dan [[Bazilij Veliki|svetega Bazilija]]. Oziroma se to običajno izvede 14. januarja, čeprav se lahko ta datum nekoliko premakne, da se ujema s [[konec tedna|koncem tedna]].{{r|spl29}} Med festivalom skupine iz različnih mest in naselij Bukovine tekmujejo v umetniški iznajdljivosti. Eden največjih [[literarni festival|literarnih festivalov]] v Ukrajini je Mednarodni pesniški festival [[Meridian Czernowitz]]. Namen festivala je vrniti Črnovice na kulturni zemljevid Evrope in razviti dialog med sodobnimi ukrajinskimi pesniki in njihovimi tujimi kolegi.{{r|spl30}} Udeleženci festivala Meridian Czernowitz so znani in zanimivi pesniki iz Nemčije, Avstrije, Švice, Združenega kraljestva, ZDA, Danske, Nizozemske, Luksemburga, Lihtenštajna, Poljske, Romunije, Rusije, Ukrajine in drugih.{{r|spl31}} === Muzeji === [[slika:Чернівецький обласний краєзнавчий музей.Jpg|thumb|right|[[Krajevni muzej Črnovice|Krajevni muzej]]]] [[slika:Chernivtsi Museum Volodymyra Ivasyuka.jpg|thumb|right|[[Spominski muzej Volodimirja Ivasjuka]]]] [[slika:Садиба селянина-багача в Чернівецькому скансені.jpg|thumb|right|[[Muzej bukovinske diaspore]]]] * [[Krajevni muzej Črnovice]] (Ulica O. Kobiljanske 28) ima največjo zbirko materialov in artefaktov narave, zgodovine in kulture [[Severna Bukovinja|Severne Bukovine]]: zbirka starih tiskanih knjig z edinstveno [[Ostroška Biblija|Ostroško Biblijo]], ki jo je leta 1581 natisnil [[Ivan Fjodorov (tiskar)|Ivan Fjodorov]]; numizmatična zbirka z več kot 3 tisoč kovanci; zanimiva zbirka orožja; arheološka zbirka z več kot 12.000 muzejskimi predmeti. Ponos muzeja je zbirka del likovne in dekorativne umetnosti, katere osnovo sestavljajo [[ikona|ikone]] 16. do 18. stoletja, dela uglednih bukovinskih umetnikov. Naravoslovna zbirka obsega skoraj 10.000 naravnih primerkov (preparirane živali, mokri preparati, herbarij, entomološke zbirke itd.); * [[Muzej umetnosti Črnovice|(Oblastni) muzej umetnosti Črnovice]] (Osrednji trg 10).{{r|spl32}} Sama stavba ima umetniško vrednost: v svoji zasnovi mojstrsko združuje [[kiparstvo]], [[slikarstvo]], [[vitraj]], umetniško kovino. Skupno število eksponatov v muzeju presega 8400. Tukaj je shranjena zbirka edinstvenih bukovinskih ljudskih podob in ikon na [[steklo|steklu]] iz 19. do 20. stoletja, bukovinske ljudske [[preproga|preproge]] iz 19. do 20. stoletja, bukovinske in [[Huculi|huculske]] [[pisanka|pisanke]], pa tudi tako redki spomeniki, kot je kompozicija »Zadnja sodba«, bukovinske ikone 17. do 20. stoletja in stare tiskane knjige, vključno s knjigo »[[Apostol (knjiga)|Apostol]]« iz leta 1632. Slike muzeja umetnosti so na splošno redka platna znanih bukovinskih slikarjev, ki so delali pretežno v klasični maniri. * [[Muzej zgodovine in kulture bukovinskih Judov]] (Gledališki trg 10).{{r|spl33}} Nahaja se v nekdanji [[JUdovska narodna hiša, Črnovice|Judovski narodni hiši]] (zdaj Osrednja mestna palača kulture). Glavni koncept muzeja je odražati in poudarjati značilnosti bukovinskega judovstva – bukovinskega fenomena od 19. do začetka 20. stoletja, ki se je bistveno razlikoval od pojavov sosednjega [[Galicija|galicijskega]], [[Besarabija|besarabskega]] in [[Podolje (zgodovinska pokrajina)|podoljskega]] judovstva. * [[Muzej bukovinske diaspore]] (Ulica Josefa Hlávke 1); * [[Oblastni državni muzej ljudske arhitekture in življenja Črnovice]] (Svitlovodska ulica 2) je arhitekturni in krajinski kompleks, ki ga sestavljajo spomeniki ljudske arhitekture poznega 18. do prve polovice 20. stoletja.{{r|spl34}} Starodavna vasica Bukovina je odprta proti nebu, kjer se lahko seznani z ljudsko arhitekturo in načinom življenja Bukovincev iz različnih regij in etnografskih skupin. Razstava muzeja vključuje približno 35 struktur, prepeljanih iz različnih delov regije in rekonstruiranih v izvirni obliki z ustreznim naravnim okoljem. * [[Literarnospominski muzej Olge Kobiljanske]] (Ulica Sofije Okunevske 5); * [[Literarnospominski muzej Jurija Fedkoviča]] (Trg Soborna 10); * [[Spominski muzej Volodimirja Ivasjuka]] (Ulica Majakovskega 40/1); * [[Muzej letalstva in kozmonavtike (črnovice)|Muzej letalstva in kozmonavtike]] (Glavna ulica 220){{r|spl35}} == Arhitektura == Obstaja veliko krajev, ki privabljajo prebivalce Črnovic in obiskovalce: Dramsko gledališče, Regionalna filharmonija, Dvorana za orgle in komorno glasbo, lutkovno gledališče, Muzej lokalnega znanja, zgodovine in gospodarstva, [[Muzej umetnosti Črnovice|(Oblastni) muzej umetnosti Črnovice]], [[Muzej bukovinske diaspore]], [[Oblastni državni muzej ljudske arhitekture in življenja Črnovice]], spominski muzeji pisateljev, Osrednja palača kulture, Zvezdna aleja na Gledališkem trgu. [[slika:Архітектурний ансамбль Театральної площі.Jpg|thumb|center|800px|[[Gledališki trg, Črnovice|Gledališki trg]]]] Črnovice imajo veliko [[arhitektura|arhitekturno]] pomembnih [[zgradba|zgradb]]. Ohranjenih je veliko zgodovinskih stavb, zlasti v središču mesta. Vendar pa so po letih propadanja in zanemarjanja stavbe potrebne večje obnove. Ker so bile Črnovice del [[Avstro-ogrska|Avstro-ogrskega cesarstva]], so bile tesno povezane s kulturo cesarstva, vključno z arhitekturo. Glavni arhitekturni slogi v mestu vključujejo [[dunajska secesija|dunajsko secesijo]] in [[neoklasicizem]], [[baročna arhitektura|baročno]], [[gotska arhitektura|poznogotsko arhitekturo]] in fragmente tradicionalne moldavske in madžarske arhitekture, [[bizantinska arhitektura|bizantinsko arhitekturo]] kot tudi [[kubizem]].{{r|spl36}} V času medvojne romunske uprave so zgradili tudi veliko stavb v neoromunskem in [[Art déco]] arhitekturnem slogu. Mesto včasih imenujejo »Mali Dunaj«, saj njegova arhitektura spominja na avstro-ogrsko prestolnico [[Dunaj]].{{r|spl0}}{{r|spl1}} [[slika:Chern-Panorama1.jpg|thumb|center|800px|[[Osrednji trg, Črnovice|Osrednji trg]]]] Glavne arhitekturne znamenitosti mesta med mnogimi drugimi vključujejo: Dramsko gledališče Črnovice (1905); [[Univerza v Črnovicah]] — [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]] (1882); [[Muzej umetnosti Črnovice|(Oblastni) muzej umetnosti Črnovice]] – nekdanja Bukovinska [[hranilnica]] (1900); Regionalni svet – nekdanja Palača pravice (1906) in Palača kulture Črnovice – nekdanja Judovska narodna hiša (1908). Veličastno [[arhitektura mavrskega preporoda|neomavrsko]] [[Sinagoga v Črnovicah|sinagogo]] (1873–1940) je močno poškodoval požar leta 1941, stene so uporabili za gradnjo Kina »Črnovice«.{{r|dani_2012}} [[slika:Chernivtsi University.jpg|thumb|center|800px|[[Univerza v Črnovicah]]]] Češki arhitekt [[Josef Hlávka]] je v letih 1864–1882 zasnoval stavbe, v katerih je trenutno [[Univerza v Črnovicah|nacionalna univerza]]. Prvotno so bile [[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov]]. [[romanska arhitektura|Romansko]] in bizantinsko arhitekturo krasijo [[motiv (umetnost)|motivi]] [[ukrajinska ljudska umetnost|ukrajinske ljudske umetnosti]] – na primer, vzorci strešnih ploščic posnemajo geometrijske vzorce tradicionalnega [[ukrajinsko bvezenje|ukrajinskega vezenja]] ({{jezik|uk|українська вишивка}}). === Poljski narodni dom === [[slika:HerrenGasse 761.jpg|thumb|right|[[Poljski narodni dom, Črnovice|Poljski narodni dom]]]] Zgodovina poljske skupnosti v Črnovicah sega v pozno 18. stoletje, ko so oblasti [[habsburška monarhija|habsburškega cesarstva]] spodbujale [[Poljaki|Poljake]], da so se preselili v Bukovino. Do sredine 19. stoletja je v mestu obstajalo več poljskih organizacij, med drugim Bratnia Pomoc (Bratska pomoč) in Czytelnia Polska (Poljska čitalnica). Na pobudo izdajateljev dnevnega časopisa Gazeta Polska se je začelo zbiranje denarja za gradnjo [[Poljski narodni dom|Poljskega narodnega doma]].{{r|spl37}} V začetku 20. stoletja sta dva poljska aktivista, zdravnik Tadeusz Mischke in sodnik Jakub Simonowicz kupila hišo. Leta 1904 se je začela njena širitev. Izvedli so jo arhitekt Franciszek Skowron, notranji dekorater Konrad Górecki in kiparja iz [[Zakopane|Zakopan]] Skwarnicki in Gerasimowicz. Širitev je bila končana leta 1905 in Poljski narodni dom ({{jezik|pl|Dom Polski}}) je deloval do [[druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]]. Leta 1945 so sovjetske oblasti tu odprle kino, kasneje glasbeno šolo. Trenutno je v kompleksu Združenje poljske kulture Adama Mickiewicza. Poleg Poljskega narodnega doma so v Črnovicah tudi [[Ukrajinski narodni dom, Črnovice|Ukrajinski narodni dom]], [[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemška]], [[Romunska narodna hiša, Črnovice|Romunska]] in [[Judovska narodna hiša, Črnovice|Judovska narodna hiša]]. === Ukrajinski narodni dom === [[slika:Український Народний Дім1.jpg|thumb|right|[[Ukrajinski narodni dom, Črnovice|Ukrajinski narodni dom]]]] [[Ukrajinski narodni dom, Črnovice|Ukrajinski narodni dom]] ({{jezik|uk|Український Народний Дім}}) je konec 19. stoletja zgradil ukrajinski sindikat »[[Narodni dom]]«, ki je postal središče ukrajinskega življenja v Bukovini. Usojeno ji je bilo, da igra pomembno vlogo pri oživitvi ukrajinskega jezika in identitete pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]], da izvaja državotvorne dejavnosti v obdobju nastajanja in vzpostavljanja ukrajinske neodvisnosti. === Nemška narodna hiša === [[slika:Німецький Народний Дім.jpg|thumb|right|[[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemška narodna hiša]]]] [[Nemška narodna hiša, Črnovice|Nemško narodno hišo]] ({{jezik|de|Deutsches Volkshaus}}) je zgradila v začetku 20. stoletja zveza nemške skupnosti v Črnovicah, ki je postala središče nemškega kulturnega in družabnega življenja v Črnovicah in Bukovini.{{r|spl38}} Nemška hiša je bila zgrajena v letih 1908–1910 po načrtih arhitekta [[Gustav Fricke|Gustava Frickeja]].{{r|spl39}} Stavba meri 1700 kvadratnih metrov, 25.000 kubičnih metrov. zgrajena kot donosna hiša in partnerska hiša za 700.000 kron na mestu stare nemške šole. Nemška hiša je imela tudi svojo banko in lastno tiskarno, kjer so izhajale razne knjige, brošure, časopisi in revije, med njimi tudi tedaj priljubljeni časopis ''Nemški dnevnik''. === Judovska narodna hiša === [[slika:Єврейський Народний Дім DSC 8863 пл. Театральна, 6.jpg|thumb|right|[[Judovska narodna hiša, Črnovice|Judovska narodna hiša]] v sedanjem času.]] {{glej tudi|zgodovina Judov v Črnovicah}} [[Judovska narodna hiša, Črnovice|Judovsko narodno hišo]] je leta 1908 zgradila judovska skupnost in je bila do 2. svetovne vojne središče judovskega življenja v Črnovicah ter dom različnih judovskih združenj in organizacij. Vsaj 45.000 Judov iz regije Bukovina je postalo žrtev množičnega streljanja, prisilnega dela in deportacij, ki so se začele leta 1941.{{r|spl40}} S prihodom sovjetske vlade (1944) so stavbo prenesli v Mestni dom kulture. Danes je to Osrednja palača kulture Černovice. {{gallery|title=Arhitekturni zgledi v mestnem središču|width=150|height=100|lines=1|align=center |slika:Готель «Брістоль» DSC 9351 Заньковецької Марії, 11.jpg| |slika:Architecture-of-Chernivtsi-3.jpg| |slika:Громадська споруда, банк Чернівці Кобилянської Ольги, 14.JPG| |slika:DSC 8824 Центральна площа, 3.jpg| |slika:Житловий будинок, Університетська, 9, Чернівці.JPG| |slika:Pershotravnevyi district, Chernivtsi, Chernivets'ka oblast, Ukraine - panoramio (15).jpg| |slika:Pershotravnevyi district, Chernivtsi, Chernivets'ka oblast, Ukraine - panoramio (9).jpg| |slika:Pershotravnevyi district, Chernivtsi, Chernivets'ka oblast, Ukraine - panoramio.jpg |}} === Religija === {{glej tudi|cerkve v Črnovicah|sinagoge v Črnovicah}}<!-- :uk:Храми Чернівців / :uk:Синагоги Чернівців --> * [[Stolnica svetega Duha, Črnovice|Stolnica svetega Duha]] (Svjato-Duhivska cerkev) je [[stolnica]] [[Ukrajinska pravoslavna cerkev Moskovskega patriarhata|Ukrajinske pravoslavne cerkve Moskovskegai patriarhata]] v Črnovicah. Prvi kamen v njen temelj so položili julija 1844. Gradnja je potekala pod nadzorom domačega inženirja A. Marina in dunajskega arhitekta A. Rölla. Leta 1860 je bila fasada templja obnovljena po načrtih [[Josef Hlávka|Josefa Hlávke]]. Dvajset let po začetku del julija 1864 je škof Jevgenij Hakman posvetil stolnico. Notranja dekoracija pa se je nadaljevala do konca stoletja. V letih 1892–1896 je skupina dunajskih umetnikov poslikala stene. Zgrajena je bila v slogu italijanske renesanse in je eden od projektov stolnice svetega Izaka, ki je bila predstavljena škofu Jevgeniju Hakmanu med njegovim romanjem v [[Trojiški samostan sv. Sergija|Trojiško lavro svetega Sergija]]. * [[Ukrajinska grškokatoliška cerkev]] ima v Črnovicah veliko število vernikov, ki se vsako leto povečujejo. Trenutno je v mestu zgrajenih več templjev. Glavni tempelj, ki predstavlja UGKC v Bukovini, je [[Stolnica Vnebovzetja svete Matere Božje, Črnovice|Stolnica Vnebovzetja Blažene Device Marije]] (Uspenska cerkev), ki je bila nedavno stara 190 let. Nosi tudi naziv najstarejšega templja, zgrajenega v Bukovini v zadnjih nekaj stoletjih. [[Papež Frančišek]] je 12. septembra 2017 potrdil odločitev škofovske sinode UGKC o ustanovitvi ločene črnoviške eparhije in imenovanju njenega škofa [[Josafat Moščič|Josafata Moščiča]]. * [[Armenska cerkev, Črnovice|Armenska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]] je obstoječa [[armenska katoliška cerkev]] [[katoliške cerkve vzhodnega obreda|vzhodnega obreda]]. Tempelj je bil zgrajen in posvečen leta 1875. Deloval je s prekinitvami med sovjetsko oblastjo v Bukovini. Vključen je na seznam mestnih zgradb, ki jih ščiti zakonodaja Ukrajine. * [[Bazilika povišanja svetega Križa, Črnovice|Bazilika povišanja svetega Križa]] je [[rimskokatoliška cerkev]] s statusom majhne [[bazilika|bazilike]], prve kamnite zgradbe mesta. Njena zgodovina se začne, ko se je Bukovina pridružila Avstriji leta 1774. V času priključitve Bukovine k Avstriji v pokrajini ni bilo rimskokatoliških templjev. V leseni hiši generala [[Gabriel Anton Splény de Miháldy|Gabriela von Splenyja]], prvega avstrijskega guvernerja Bukovine, je bila prva sveta maša, ki se je je udeležilo le malo [[rimokatolik]]ov. Leta 1778 je bila dokončana gradnja prve cerkve v Črnovicah. Za arhitekturno zgradbo Cerkve povišanja svetega Križa so značilne klasične poteze. V različnih predelih mesta so tudi številne [[kapela|kapele]] in [[Cerkev (zgradba)|cerkve]]. [[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov]] je uvrščena na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam svetovne dediščine]]. == Izobraževanje == Črnovice so znano znanstveno in izobraževalno središče v Zahodni Ukrajini. Raziskovalni inštituti za termoelektriko, Inštitut za medicinske in ekološke probleme Ministrstva za zdravstveno varstvo Ukrajine, [[Univerza v Črnovicah|Nacionalna univerza Jurija Fedkoviča]], [[Bukovinska državna medicinska univerza]] (BDMU), Inštitut za trgovino in ekonomijo, Inštitut za ekonomijo in pravo, Bukovinski državni inštitut za finance in ekonomijo.{{r|spl41}}{{r|spl42}} Srednješolsko izobraževanje v Črnovicah zagotavlja(jo): * 46 srednjih šol z ukrajinskim učnim jezikom – 97,3 % dijakov; * 4 srednje šole z romunskim učnim jezikom – 2,7 %;{{r|spl41}} * 3 zasebne šole: »Nadija« (''upanje''), »Harmonija« in »Salomon«{{r|spl43}} * 3 liceji in 7 gimnazij. V mestu obstaja 5 gimnazij, 3 liceji in 3 športne šole, Mestni znanstveni center, Klub »Mladi tehniki«, Gledališki studio »GERDAN«.{{r|spl44}}{{r|spl45}} Obstaja 15 visokošolskih zavodov (univerze, inštituti, visoke šole). Med njimi so: * [[Univerza v Črnovicah|Nacionalna univerza Jurija Fedkoviča]] (ČNU) (19.227 študentov) – ena redkih klasičnih univerz v državi. Odprli so jo 4. oktobra 1875 po ukazu avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Tedaj so univerzo sestavljale tri fakultete: filozofska, teološka in pravna. Sedaj na univerzi deluje 16 fakultet in Pedagoška šola v okviru ČNU. Skoraj 13.000 študentov študira na 61-ih specializacijah; glavna področja priprave so naravoslovje in humanistika. To je edina univerza v državi, kjer se usposabljajo civilni teologi. * [[Bukovinska državna medicinska univerza]] (BDMU) (4321 študentov). Učni proces na 42-ih oddelkih zagotavlja 75 doktorjev in 321 kandidatov znanosti. Pedagoški kader usposablja 4474 študentov, od tega 675 študentov iz 35-ih držav. Tuji študenti se poučujejo v angleškem jeziku. Fakulteta za podiplomsko izobraževanje usposablja približno 800 pripravnikov in več kot 2000 lečečih zdravnikov. Univerza zagotavlja kontinuiteto in kontinuiteto visokošolskega medicinskega izobraževanja: mlajši specialist, diplomant, zdravnik specialist, magister, doktorand. BDMU pripravlja strokovnjake za specializacije: »Medicinske zadeve«, »Pediatrija«, »Zobozdravstvo«, »Medicinska psihologija«, »Klinična farmacija«, »Farmacija«, »Zdravstvena nega« in »Laboratorijska diagnostika«. * Inštitut za trgovino in ekonomijo [[Državna trgovinsko-ekonomska univerza v Kijevu|Državne trgovinsko-ekonomske univerze v Kijevu]] (2315 študentov).{{r|spl46}} Univerza usposablja strokovnjake s področja notranje in zunanje trgovine, gostinstva, državnega finančnega sistema in prava, carinske službe, protimonopolne dejavnosti, poslovne ekonomije, bančništva in zavarovalništva, davka in računovodstva ter kontrole, revizije, turizma, gostinstva, gospodinjstva in drugih povezav v infrastrukturi. * [[Zahodnoukrajinska ekonomsko-pravna univerza]] – prva zasebna visokošolska ustanova v Bukovini (1.273 študentov). Pripravlja strokovnjake za različne veje nacionalnega gospodarstva s področja prava, financ, računovodstva in revizije, poslovne ekonomije. * Fakulteta [[Nacionalna tehniška univerza »Harkovski politehnični inštitut«|Nacionalne tehniške univerze »Harkovski politehnični inštitut«]] * [[Bukovinska univerza]] – zasebna visokošolska ustanova (2.500 študentov){{r|spl47}} * Bukovinski državni inštitut za finance in ekonomijo (1.268 študentov).{{r|spl48}} * Črnoviška podružnica [[Medregionalna akademija za upravljanje osebja v Kijevu|Medregionalne akademije za upravljanje osebja]] (MAUP). == Šport == Najbolj priljubljene vrste [[šport]]a v Črnovicah so [[lokostrelstvo]], [[judo]], [[hokej na travi]], [[karate]], [[dviganje uteži]] in [[orientacijski tek]].{{r|spl49}} [[Bejzbol]]ski, [[hokej na ledu|hokejski]] in [[nogomet]]ni klubi Črnovic ([[Nogometni klub Bukovina|NK Bukovina]]) nastopajo v ukrajinskih državnih prvenstvih. Črnovice imajo veliko število športnih objektov in objektov, vključno s petimi [[stadion]]i, 186 [[športno igrišče|športnimi igrišči]], dvema [[teniško igrišče|teniškima igriščema]], enajstimi [[nogometno igrišče|nogometnimi igrišči]], petimi [[drsališče|drsališči]], 21 [[strelišče|strelišči]], tremi [[bazen]]i, 69 [[telovadnica]]mi, 62 telovadnicami s posebno vadbeno opremo in mednarodno [[motociklistično dirkališče]].{{r|spl49}} Več kot 7.950 prebivalcev je včlanjenih v športna društva v mestu, več kot 50.000 ljudi pa se ukvarja z različnimi športnimi aktivnostmi.{{r|spl49}} Trenutno je osem mestnih športnikov članov državnih reprezentanc in dvanajst članov mladinskih reprezentanc.{{r|spl49}} Trije športniki iz Črnovic so bili zmagovalci različnih svetovnih turnirjev, dva sta bila zmagovalca evropskih in 42 državnih prvenstev leta 2002.{{r|spl49}} Črnovice so že večkrat gostile [[Svetovno prvenstvo v motokrosu s prikolico]],{{r|spl50}} nazadnje junija 2018.{{r|spl51}}{{r|spl52}} == Transport == {{glavni|avtobusni promet v Črnovicah|Črnoviški trolejbus}} [[slika:Černivci vul. Franka city bus.jpg|thumb|right|Mestni avtobus, 2023]] [[slika:Škoda 15TrM в Чернівцях, що раніше працював в Остраві, на кінцевій зупинці "Училище ,15".jpeg|thumb|right|[[Črnoviški trolejbus|Trolejbus]] [[Škoda 15Tr|Škoda 15TrM]] št. 359 v Črnovicah, ki je prej deloval v [[Ostrava|Ostravi]], na končni postaji »Šola št. 15«]] [[slika:Вокзал в Чернівцях DSC 9923 Гагаріна Юрія, 38.jpg|thumb|right|[[Železniška postaja Črnovice|Centralna železniška postaja]].]] [[Javni prevoz]] v Črnovicah je razdeljen na dve skupini: [[trolejbus]]i in [[avtobus]]i. Vsi načini prevoza stanejo približno 0,20 [[ameriški dolar|USD]]. Trolejbusno podjetje je začelo delovati 1. februarja 1939. Trolejbusni sistem sestavlja 10 linij. Dolžina kontaktnega omrežja je 86,8 km. Leta 2018 so Črnovice začele preskuševati svoje inovativne hibridne trolejbuse. Novi trolejbusi so zasnovani za izboljšanje sistema javnega prevoza v Črnovicah, tako da postanejo bolj energetsko učinkoviti, kot tudi za pokrivanje dela mesta, ki trenutno nima trolejbusnih linij.{{r|spl53}} === Železnica === V Črnovicah so tri [[železniška postaja|železniške postaje]]: [[Železniška postaja Črnovice|centralna železniška postaja]] (Ulica Gagarina 38, (15&nbsp;km severno od središča mesta)), železniška postaja Črnovice-Pivnična (Zavodska ulica, 13 ((3&nbsp;km severozahodno)) in železniška postaja Črnovice-Pivdena (Malovokzalna ulica 21 (5&nbsp;km južno)). === Zračni promet === Črnovice oskrbuje [[Letališče Črnovice|mednarodno letališče]] (CWC), ki se nahaja 6&nbsp;km južno od središča mesta (Čkalova ulica 30). Med drugim zagotavlja redne letalske povezave v: [[Kijev]], [[Atene]], [[Istanbul]], [[Bergamo]] in [[Neapelj]]. === Cestni promet === Črnovice imajo dostop do [[avtocesta M19|avtoceste M19]], dela [[evropska pot E85|evropske poti E85]] (v Ukrajini med [[Kovel]]om in Črnovicami), ki jih povezuje z [[Bukarešta|Bukarešto]] (južno) ter [[Ternopil]]om in [[Luck]]om (severno). Poleg tega [[mednarodne avtoceste Ukrajine|mednarodni]] [[avtocesta|avtocesti]] [[avtocesta H03|H03]] in [[avtocesta H10|H10]]{{efn|name="op4"}} povezujeta Črnovice z drugimi mesti v Ukrajini, prva pa ga prek [[Žitomir]]a (370&nbsp;km severovzhodno) povezuje z glavnim mestom Kijevom, ki leži približno 500&nbsp;km severovzhodno od Črnovic. == Mednarodni odnosi == {{glej tudi|seznam pobratenih mest v Ukrajini}} === Pobratena in partnerska mesta === Prvi mednarodni stiki z mestom so bili vzpostavljeni 20. julija 1989, ko je tedanji župan mestnega sveta Črnovic Pavel Kaspruk podpisal pogodbo o [[pobrateno mesto|pobratenju]] z županom [[Salt Lake City]]ja (ZDA) Lowellom Turnerjem. V spomin na ta dogodek so v Črnovicah postavili Zibelko miru. Črnovice so pobratene z desetimi mesti. [[Iași]] in [[Temišvar]] sta [[partnersko mesto|partnerski mesti]]: {| class="wikitable" "text-align:left;font-size:100%;" |- ! style="background:#810541; color:#fff; height:17px; width:150px;" | država ! style="background:#810541; color:#fff;" | ! style="background:#810541; color:#fff; width:150px;" | mesto ! style="background:#810541; color:#fff;" | ! style="background:#810541; color:#fff; width:200px;" | povit / okrožje / regija / zvezna dežela (zvezna država, provinca) ! style="background:#810541; color:#fff; width:120px;" | datum <br /> pobratenja |- | style="background:#ffffef; color:#000;" | {{AUT}} | style="background:#ffffef; color:#000;" | [[slika:AUT Klagenfurt COA.svg|25px]] | style="background:#ffffcf; color:#000;" | [[Celovec]] | style="background:#ffffef; color:#000;" | [[slika:Kaernten_CoA.svg|35px]] | style="background:#ffffef; color:#000;" | [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] | style="background:#ffffef; color:#000;" | 5. junij 1992 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{CAN}} | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Saskatoon]] | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Saskatchewan]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 6. junij 1991 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{GER}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:DEU Düsseldorf COA.svg|25px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Düsseldorf]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat of arms of North Rhine-Westfalia.svg|35px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Severno Porenje - Vestfalija]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 11. marec 2022 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{GER}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Wappen Mannheim.svg|25px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Mannheim]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Lesser coat of arms of Baden-Württemberg.svg|35px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Baden-Württemberg]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 5. april 2022 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{ISR}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat of Arms of Nof HaGalil.png|22px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Nof HaGalil]] | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Severno okrožje (Izrael)|Severno okrožje]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 11. november 1997 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{POL}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:POL Konin COA.svg|25px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Konin]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:POL powiat koniński COA.svg|25px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Povit Konin]] | style="background:#ffffef; color:#000;" | 3. maj 1994 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{ROU}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:ROU SV Suceava CoA.png|25px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Suceava]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Actual Suceava county CoA.png|25px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Okrožje Suceava]], [[Bukovina|Bucovina]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 31. oktober 2003 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{ROU}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:ROU IS Iasi CoA.png|25px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Iași]]{{efn|name="op2"|[[Partnersko mesto]].}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Actual Iasi county CoA.svg|25px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Okrožje Iași]], [[Zahodna Moldavija|Moldavija]] | style="background:#ffffef; color:black;" | &nbsp; |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{ROU}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:ROU_TM_Timisoara_CoA1.png|25px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Temišvar]]{{efn|name="op2"}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Timis_county_coat_of_arms.png|25px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Okrožje Timiș]], [[Banat]] | style="background:#ffffef; color:black;" | &nbsp; |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{USA}} | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Salt Lake City]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat_of_arms_of_Utah.svg|35px]] | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Utah]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 20. julij 1989 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{MOL}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Coat of Arms of Chișinău.svg|35px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Kišinjev]] | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffef; color:black;" | 14. oktober 2014 |- | style="background:#ffffef; color:black;" | {{FRA}} | style="background:#ffffef; color:black;" | [[slika:Grandes Armes de Metz.svg|35px]] | style="background:#ffffcf; color:black;" | [[Metz]] | style="background:#ffffef; color:black;" | | style="background:#ffffef; color:black;" | [[Grand Est]] | style="background:#ffffef; color:black;" | 31. marec 2022 |} === Nekdanja pobratena mesta === Februarja 2016 je [[Mestni svet Črnovic|črnoviški mestni svet]] prekinil svoje zveze pobratenega mesta z ruskima mestoma [[Brjansk]] in [[Podolsk]] zaradi [[rusko-ukrajinska vojna|rusko-ukrajinske vojne]].<ref>{{navedi splet|title= Чернівці вирішили розірвати побратимські відносини з двома російськими містами|date= 2016-02-27|newspaper= [[Ukrajinskij tižden]]|lang= uk|url= http://tyzhden.ua/News/159536}}</ref> == Znane osebnosti == {{glavni|seznam osebnosti iz Črnovic}} {{glej tudi|seznam županov Črnovic|častni meščani Črnovic}} === Domačini === {{div col|colwidth=25em}} * [[Sophia Agranovich]], ameriška klasična koncertna pianistka, snemalka založbe [[Centaur Records]], glasbena pedagoginja * [[Aharon Appelfeld]] (1932–2018), izraelski pisatelj * [[Zamfir Arbore]] (1848–1933), romunski politk * [[Ninon Hesse|Ninon Ausländer]] (1895–1966), umetnostna zgodovinarka, žena [[Hermann Hesse|Hermanna Hesseja]] * [[Rose Ausländer]] (1901–1988), nemška pesnica * [[Eljakim Badian]] (1925–2000), izraelski politik * [[Leon Birnbaum]] (1918–2010), romunski matematik, filozof * [[Charles Kasiel Bliss]] (1897–1985), kemijski inženir, izumitelj [[Bliss|blissimbolike]] * [[Aurica Bojescu]], ukrajinsko-romunska pravnica, aktivistka za pravice manjšin, političarka * [[Dimitrij Dimitrijevič Borisov]] (rojen 1985), ruski novinar * [[Ion Bostan (filmski režiser)|Ion Bostan]] (1914–1992), romunski filmski režiser * [[Octav Botnar]] (1913–1998), Romunski poslovnež, človekoljub, milijarder * [[Josef Burg (pisatelj)|Josef Burg]] (1912–2009), judovski pisatelj, avtor, založnik, novinar * [[Paul Celan]] (1920–1970), francosko-romunski pesnik, prevajalec * [[Erwin Chargaff]] (1905–2002), judovsko-ameriški biokemik, pisatelj * [[Ina Anatolijivna Cimbaljuk]] (rojena 1985), ukrajinka igralka, model, polfinalistka [[Miss Universe 2006]] * [[Eugen Ehrlich]] (1862–1922), avstrijsko-judovski pravnik, sociolog prava, pionir na področju sociologije prava * [[Natalia Fedner]] (rojena 1983), ukrajinsko-ameriška modna oblikovalka, izumiteljica, igralka * [[Mojsej Abramovič Fišbejn]] (1947–2020), judovsko-ukrajinski pesnik, prevajalec * [[Maria Forescu]] (1875–1947), romunska operna pevka, filmska igralka * [[Rudolf Gerlach-Rusnak]] (1895–1960), ukrajinsko-nemški operni in koncertni lirični pevec, tenor, brat [[Denis Rusnak|Denisa Rusnaka]]{{r|kuts_2012}} * [[Max Glücksmann]] (1875–1946), argentinsko-judovski pionir glasbene in filmske industrije * [[George Grigorovici]] (1871–1950), romunski politik * [[Radu Grigorovici]] (1911–2008), romunski fizik, podpredsednik [[Romunska akademija|Romunske akademije]] (1990–1994) * [[Dimitrij Mihajlovič Gnatjuk]] (1925–2016), ukrajinski operni pevec, bariton * [[Frederick John Kiesler]] (1890–1965), avstrijsko-ameriški arhitekt. gledališki oblikovalec, umetnik, teoretik, kipar * [[Valentina Kozir|Valentina Vasilivna Kozir]] (rojena 1950), ukrajinska atletinja, skok v višino * [[Ruth Klüger-Aliav]] (1914–1979), romunsko-izraelska judovska sionistična aktivistka * [[Sam Kogan]] (1946–2004), ukrajinski igralec, gledališki režiser, učitelj igre, ustanovni ravnatelj [[Akademija za znanost igre in režije]] v Londonu * [[Renata Kallosh]] (rojena 1943), ukrajinsko-ameriška fizičarka * [[Mila Kunis]] (rojena 1983), ameriška igralka{{r|majd_2009}} * [[Elena Leușteanu]] (1935–2008), romunska športna telovadka (gimnastičarka), olimpijka * [[Ani Lorak]] (rojena 1978), ukrajinska pevka, besedilopiska, igralka, podjetnica, veleposlanica dobre volje ZN * [[Eusebius Mandyczewski]] (1857–1929), ukrajinsko-romunski muzikolog, skladatelj, dirigent, pedagog * [[Itzik Manger]] (1901–1969), judovski pesnik, dramatik * [[Georg Marco]] (1863–1923), avstrijski šahist, pisatelj * [[Meinhard Edwin Mayer]] (1929–2011), romunsko-ameriški matematik, fizik, profesor emerit [[Univerza Kalifornije, Irvine|Univerze Kalifornije, Irvine]] * [[Volodimir Mikolajovič Melnikov]] (born 1951), ukrajinski pesnik, pisatelj, skladatelj, besedilopisec, [[zaslužni umetnik Ukrajine]] (2004) * [[Jan Mikulicz-Radecki]] (1850–1905), nemško-poljski kirurg * [[Ingrid Nargang]] (1929–2019), avstrijska pravnica, sodnica, sodobna zgodovinarka * [[Dan Pagis]] (1930–1986), izrelski pisatelj, pesnik * [[Emil Paur]] (1855–1932), avstrijski orkestrski dirigent * [[Traian Popovici]] (1892–1946), romunski odvetnik, župan Črnovic, [[pravičniki med narodi|pravičnik med narodi]] za rešitev 20.000 Judov med holokavstom * [[Iacob Pistiner]], romunski, politik, pravnik, poslanec romunskega parlamenta v letih med obema vojnama * [[Ingo Preminger]] (1911–2006), avstrijsko-ameriški odvetnik, poslovnež, producent * [[Aron Pumnul]] (1818–1866), romunski jezikoslovec, učitelj, nacionalni in revolucionarni aktivist * [[Bernard Reder]], judovsko-ameriški umetnik, kipar, jedkar, graver, arhitekt * [[Markus Reiner]] (1886–1976), izraelski gradbenik, znanstvenik, eden od ustanoviteljev [[reologija|reologije]] * [[Gregor von Rezzori]] (1914–1998), romunski romanopisec, memoarist, scenarist, avtor radijskih iger, igralec, novinar, vizualni umetnik, likovni kritik, zbiratelj umetnin * [[Ludwig Rottenberg]] (1864–1932), avstrijsko-nemški skladatelj, dirigent. * [[Maximilien Rubel]] (1905–1996), ukrajinsko-judovski marksistični zgodovinar * [[Denis Rusnak]] (1901–1952), ukrajinski operni pevec, tenor, brat [[Rudolf Gerlach-Rusnak|Rudolfa Gerlach-Rusnaka]] * [[Lev Shekhtman]] (born 1951), rusko-ameriški gledališki režiser, igralec * [[Ze'ev Sherf]] (1904–1984), izraelski minister za finance * [[Jan Tabačnik]] (rojen 1945), ukrajinski estradni skladatelj, pevec, harmonikar, politik, podjetnik * [[Sidi Tal]] (1912–1983), ukrajinsko-judovska pevka, igralka * [[Viorica Ursuleac]] (1894–1985), romunska operna pevka, dramski sopran * [[Inna Vernikov]] (rojena 1984), ameriško-judovska odvetnica, političarka, članica Mestnega sveta New Yorka * [[Sofia Vicoveanca]] (rojena 1941), romunska pevka popularne glasbe * [[Roman Vlad]] (1919–2013), romunsko-italijanski skladatelj, pianist, muzikolog * [[Sidir Ivanovič Vorobkevič]] (1836–1903), ukrajinski skladatelj, pisatelj, pravoslavni duhovnik, učitelj, umetnik, časopisni urednik * [[Ruth Wisse]], kanadska profesorica jidiške književnosti, profesorica emerita [[Univerza Harvard|Univerze Harvard]] * [[Arsenij Petrovič Jacenjuk]] (rojen 1974), ukrajinski politik, ekonomist, pravnik, dvakratni predsednik vlade * [[Marija Nazarivna Jaremčuk]] (rojena 1993), ukrajinska pevka, predstavnica Ukrajine na [[Pesem Evrovizije 2014|Pesmi Evrovizije 2014]] * [[Frederic Zelnik]] (1885–1950), avstrijsko-nemški judovski režiser, igralec, producent nemih filmov * [[Karol Mikuli]] (1821–1897), poljsko-romunski glasbenik armenskega rodu {{div col end}} === Prebivalci === {{div col|colwidth=25em}} * [[Mojše Altman]] (1890–1981), moldavski pisatelj * [[Hermann Bahr]] (1863–1934), avstrijski pisatelj, dramatik * [[Nicolae Bălan]] (1882–1955), romunski klerik, škof metropolit [[Romunska pravoslavna cerkev|Romunske pravoslavne cerkve]] * [[Grigore Vasiliu Birlic]] (1905–1970), romunski igralec * [[Nathan Birnbaum]] (1864–1937), avstrijsko-judovski pisatelj, aktivist * [[Charles Kasiel Bliss]] (''glej predhodni razdelek'') * [[Kasijan Dimitrovič Bogatirec]] (1868–1960), rusinsko-ukrajinski pravoslavni duhovnik, cerkveni zgodovinar, voditelj rusinske skupnosti * [[Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov]] (1909–1992), ruski fizik, matematik * [[Traian Brăileanu]] (1882–1947), romunski sociolog, politik * [[Romulus Cândea]] (1886–1973), romunski eklektični zgodovinar * [[Erwin Chargaff]] (''glej predhodni razdelek'') * [[Nicolae Cotos]] (1883–1959), romunski teolog * [[Mihai Eminescu]] (1850–1889), romunski pesnik, romanopisec, novinar * [[Iancu Flondor]] (1865–1924), romunski aktivist, ki je zagovarjal združitev Bukovine s Kraljevino Romunijo * [[Jacob Frank]] (1726–1791), poljski rabi, ustanovitelj [[frankizem|frankizma]] * [[Ivan Jakovič Franko]] (1856–1916), ukrajinski pesnik, pisatelj, družbeni in literarni kritik, novinar, tolmač, ekonomist, politični aktivist, doktor filozofije, etnograf * [[Karl Emil Franzos]] (1848–1904), avstrijsko-judovski pisatelj, publicist, odraščal v Črnovicah, napisal literarni spomenik o judovskem getu ''Judje iz Barnowa'' (''[[Die Juden von Barnow ]]'') * [[Matthias Friedwagner]] (1861–1940), avstrijski [[romanist]], [[romunist]], rektor [[Univerza v Črnovicah|Univerze v Črnovicah]] 1910/11 * [[Constantin Isopescu-Grecul]] (1871–1938), romunski pravnik, politik, novinar * [[Gala Galaction]] (1879–1961), romunski pisatej * [[Abraham Goldfaden]] (1840–1908), rusko-judovski pesnik, dramatik, režiser, igralec * [[Zygmunt Gorgolewski]] (1845–1903), poljski arhitekt * [[Ion Grămadă]] (1886–1917) romunski pisatelj, zgodovinar, novinar * [[Marjan Illič Gadenko]] (1955–2021), ukrajinski pevec, besedilopisec, skladatelj * [[Nazarij Nazarovič Jaremčuk]] (1951–1995), huculsko-ukrjinski pevec, [[heroj Ukrajine]] (2021) * [[Maximilian Hacman]] (1877–1961), romunski pravnik * [[Hans Hahn]] (1879–1934), avstrijski matematik, filozof * [[Eudoxiu Hurmuzachi]] (1812–1874), romunski zgodovinar, politik, guverner Bukovine, domoljub * [[patriotolodimir Mihajlovič Ivasjuk]] (1949–1979), ukrajinski pevec, besedilopisec, pesnik * [[Joseph Kalmer]] (1898–1959), avstrijski pisatelj, pesnik, prevajalec * [[Leonid Makarovič Kravčuk]], ukrajinski politik, prvi [[predsednik Ukrajine]] od 1991 do 1994 * [[Olga Julianivna Kobiljanska]] (1863–1942), ukrajinska poisatejica, feministka * [[Peter Laharnar]] (1858–1932), slovenski pravnik, politik, v Črnovicah deloval v letih 1901–1912 * [[Zvi Laron]] (rojen 1927), izraelski pediater endokrinolog * [[Vasile Luca]] (1898–1963), romunski politik * [[Anastasija Viktorijivna Markovič]] (rojena 1979), ukrajinska slikarka * [[George M. Mihalcheon]] (1893–1956), kanadski politik * [[Ivan Vasiljovič Mikolajčuk]] (1941–1987), ukrajinski igralec, producen, scenarist * [[Karol Mikuli]] (1821–1892), romunski pianist, skladatelj, študent [[Frédéric Chopin|Frédérica Chopina]] * [[Grigore Nandriș]] (1895–1968), romunski jezikoslovec, filolog, memoarist * [[Miron Nicolescu]] (1903–1975), romunski matematik * [[Ion Nistor]] (1876–1962), romunski zgodovinar, politik * [[Aurel Onciul]] (1864–1921), romunski politični voditelj * [[Dimitrie Onciul]] (1856–1923), romunski zgodovinar * [[Dimitrie Petrino]] (1838(?)—1878), romunski pesnik * [[Israel Polack]] (1909–1993), romunsko-čilsko-izraelski tekstilni industrialec * [[George Popovici]] (1863–1905), romunski agrarni politik, pravnik, pesnik * [[Ciprian Porumbescu]] (1853–1883), romunski skladatelj * [[Aron Pumnul]] (1818–1866), romunski filolog, učitelj, nacionalni in revolucionarni aktivist * [[Sextil Pușcariu]] (1877–1948), romunski jezikoslovec, filolog * [[Florin Piersic]] (born 1936), romunski igralec, televizijska osebnost * [[Josip Plemelj]] (1873–1967), slovenski matematik * [[Wilhelm Reich]] (1897–1957), avstrojsko-judovski psihoanalitik, psihiater, seksolog, sociolog, rojen v [[Dobrjaniči]]h ({{jezik|de|Dobzau}}), hodil v šolo v Črnovicah * [[Eric Roll, Baron Roll of Ipsden]] (1907–2005), britanski akademski ekonomist, javni uslužbene, bankir * [[Sofia Rotaru]] (rojena 1947), romunsko-ukrajinska pop pevka, plesalka, igralka * [[Wojciech Rubinowicz]] (1889–1974), poljski fizik * [[Ion G. Sbiera]] (1836–1916), romunski folklorist, zgodovinar * [[Joseph Schmidt]] (1904–1942) romunsko-judovski singer, tenor, igralec, kantor * [[Fritz von Scholz]] (1896–1944), nemški častnik Waffen-SS * [[Joseph Schumpeter]] (1883–1950), avstrijski politični ekonomist, minister za finance 1909–1911, profesor v Črnovicah * [[Nissan Spivak]] (1824–1906), judovski kantor, skladatelj * [[Wilhelm Stekel]] (1868–1940), avstrijsko-judovski zdravnik, psihoanalitik, seksolog, rojen v [[Bojani]]h ({{jezik|de|Bojany}}), odraščal v Črnovicah, obiskoval gimnazijo * [[Benno Straucher]] (1854–1940), judovski pravnik, politik, predstavnik judovske skupnosti * [[Vasile Tărâțeanu]] (1945–2022), romunski novinar, pisatelj * [[Emilian Voiutschi]] (1850—1920), romunski teolog, klerik [[Romunska pravoslavna cerkev|Romunske pravoslavne cerkve]] * [[Georg Wassilko von Serecki]] (1864–1940), romunski državnik, guverner Bukovine * [[Salo Weisselberger]] (1867–1931), romunsko-judovski politik, pravnik, sodnik * [[Léon d'Ymbault]] (okoli 1700–1781), zadnji moldavski župan Črnovic {{div col end}} == Galerija == <gallery class="center" widths="160" heights="130"> Chern ratusha.jpg|[[Črnoviška mestna hiša|Mestna hiša]] Собор "Святого Духа" Чернівці.jpg|[[Stolnica svetega Duha, Črnovice|Stolnica svetega Duha]] <!-- Успенська церква .Jpg|[[Stolnica Vnebovzetja svete Matere Božje, Črnovice|Uspenska cerkev]] --> Миколаївська церква у Чернівцях.jpg|[[Nikolajevska cerkev, Črnovice|Nikolajevska cerkev]] Свято-Миколаївська церква Чернівці.jpg|[[Cerkev svetega Nikolaja, Črnovice|Cerkev svetega Nikolaja]] WLM - 2020 - Миколаївський кафедральний собор (Чернівці).jpg|Cerkev svetega Nikolaja Saint Parascheva church in Chernivtsi, Ukraine.jpg|[[Cerkev svete Petke Srbske, Črnovice|Cerkev svete Petke Srbske]] Congregation of Holy Cross Church (1814).jpg|[[Bazilika povišanja svetega Križa, Črnovice|Bazilika povišanja svetega Križa]] 2018 - Вірменська церква у Чернівцях.jpg|[[Armenska cerkev, Črnovice|Armenska cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]] <!-- Церква Святих апостолів Петра та Павла.Jpg|[[Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla, Črnovice|Cerkev svetih apostolov Petra in Pavla]] --> St. Michael's Church (Czernowitz).Jpg|Cerkev nadangelov Mihaela in Gabrijela Kościół Najświętszego Serca Pana Jezusa w Czerniowcach (Panorama1).jpg|[[Kostel najsvetejšega srca Jezusovega, Črnovice|Kostel najsvetejšega srca Jezusovega]] Реззиденція.jpg|[[Rezidenca bukovinskih in dalmatinskih metropolitov]] Chern teatr.jpg|[[Stavba gledališča, Črnovice|Stavba]] [[Črnoviško glasbeno in dramsko gledališče Olge Kobiljanske|Črnoviškega glasbenega in dramskega gledališča Olge Kobiljanske]] Житловий будинок "Корабель" Чернівці.jpg|Glavna ulica, Hiša-ladja Житловий будинок на Федьковича 27 А.JPG|Stanovanjska hiša, Ulica Jurija Fedkoviča 27 A Kobylyanska Street-2018-3.jpg|Ulica O. Kobiljanske Kobylyanska Street2018-2.jpg|Ulica O. Kobiljanske HerrenGasse 150.jpg|Ulica O. Kobiljanske Поштамт (арх. Ю.Захаревич), м. Чернівці, вул. Поштова, 6.jpg|Pošta Героїв Майдану,26 та 28.JPG|Stanovanjska in poslovna hiša, Ulica herojev Majdana 26 </gallery> == Glej tudi == {{div col|colwidth=25em}} * [[seznam osebnosti iz Črnovic]] * [[častni občani Črnovic]] * [[arheološke znamenitosti krajevnega pomena v Črnovicah]] * [[spomeniki Črnovic]] * [[Bukovina]] * [[severna Bukovina]] {{div col end}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici|refs= <ref name="blac_1876">{{sktxt|Blackie|1876}}.</ref> <ref name="cher_2008a">{{sktxt|cheredaryk|2008a}}.</ref> <ref name="cher_2008b">{{sktxt|cheredaryk|2008b}}.</ref> <ref name="cher_2011">{{sktxt|cheredaryk|2011}}.</ref> <ref name="dani_2012">{{sktxt|Danilova|2012}}.</ref> <ref name="doli_1988">{{sktxt|Dolinar|Duša|1988}}.</ref> <ref name="fati_2023">{{sktxt|Fati|2023}}.</ref> <ref name="gavr_2020">{{sktxt|Gavriljuk|2020}}.</ref> <ref name="ghen_2008">{{sktxt|Ghenghea|2008}}.</ref> <ref name="hoib_2010">{{sktxt|Hoiberg|2010}}.</ref> <ref name="kurk_2009">{{sktxt|Kurko|2009}}.</ref> <ref name="kuts_2012">{{sktxt|Kutsch|Riemens|2012}}.</ref> <ref name="liha_2012">{{sktxt|Lihaciu|2012}}.</ref> <ref name="majd_2009">{{sktxt|Majdanjuk|2009}}.</ref> <ref name="miha_2012">{{sktxt|Mihajlišin|2012}}.</ref> <ref name="mold_2022">{{sktxt|Moldovan|2022}}.</ref> <ref name="paho_1998">{{sktxt|Pahomi|1998}}.</ref> <ref name="peel_2007">{{sktxt|Peel|Finlayson|McMahon|2007}}.</ref> <ref name="rabi_1975">{{sktxt|Rabinbach|1975}}.</ref> <ref name="razu_2020">{{sktxt|Razumkov|2020}}.</ref> <ref name="rihl_2003">{{sktxt|Rihlo|2003}}.</ref> <ref name="smit_1854">{{sktxt|Smith|1854}}.</ref> <ref name="stan_2007">{{sktxt|Stănică|2007}}.</ref> <ref name="ursa_2023">{{sktxt|Ursan|2023}}.</ref> <ref name="vasi_2009">{{sktxt|Vasilčišin|2009}}.</ref> <ref name="verm_2013">{{sktxt|Vermenič|2013}}.</ref> <ref name="voro_2009">{{sktxt|Voroncov|2009}}.</ref> <ref name="zago_2010">{{sktxt|Zagorskyi|2010}}.</ref> <ref name="zhuk_2010">{{sktxt|Zhukovsky|2010}}.</ref> <ref name="pogoda">{{navedi splet|title= Погода в Черновцах|date= maj 2011|publisher= Погода и климат|lang= ru|url= http://www.pogodaiklimat.ru/climate/33658.htm|accessdate= 2021-11-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20191214010457/http://www.pogodaiklimat.ru/climate/33658.htm|archive-date= 2019-12-14}}</ref> <ref name="WMOCLINO">{{navedi splet|archive-url= https://web.archive.org/web/20210717143555/https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1981-2010/RA-VI/Ukraine/12.6.%20WMO_Normals_Excel_Template%20%282%29.xls|archive-date= 17. julija 2021|url= https://www.ncei.noaa.gov/pub/data/normals/WMO/1981-2010/RA-VI/Ukraine/12.6.%20WMO_Normals_Excel_Template%20(2).xls|title= World Meteorological Organization Climate Normals for 1981–2010|publisher= [[Svetovna meteorološka organizacija]]|access-date= 17. julija 2021|language= en}}</ref> <ref name="spl0">{{navedi splet|last1= Zhytariuk|first1= Natalia|title= Bukovyna Week in Austria|work= [[Den (časopis, Ukrajina)|Den]]|lang= uk|url= http://www.day.kiev.ua/126685/|access-date= 2007-09-26|url-status= dead|archive-date= 2005-03-20|archive-url= https://web.archive.org/web/20050320182015/http://www.day.kiev.ua/126685/}}</ref> <ref name="spl0T">{{navedi splet|title= Termania – Slovar slovenskih eksonimov – ''Črnovice''|url= https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8263048/crnovice?query=%c4%8crnovice&SearchIn=All|website= termania.net|accessdate= 2023-06-01}}</ref> <ref name="spl1">{{navedi splet|title= Bukovina. The beech tree land|work= Ukrainian public Mission : Ukraine Cognita|lang= en|url= http://www.ukrcognita.com.ua/eng/western/170/?ch=595e8574c|accessdate= 2007-09-26|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20110728064618/http://www.ukrcognita.com.ua/eng/western/170/?ch=595e8574c|archive-date= 2011-07-28}}</ref> <ref name="spl2">{{citat|title= Roman Klichuk wins Chernivtsi mayoral election|date= 2020-11-30|website= [[Ukrinform]]|lang= en|url= https://www.ukrinform.net/rubric-elections/3145624-klichuk-wins-chernivtsi-mayoral-election.html}}</ref> <ref name="spl3">{{citat|title= В Чернівцях оголосили офіційні результати виборів мера|date= 2020-11-30|newspaper= [[Ukrajinska pravda]]|lang= uk|url= https://www.pravda.com.ua/news/2020/11/30/7275314/}}</ref> <ref name="spl4">{{navedi splet|title= Чернігівська громада|url= https://gromada.info/gromada/chernigiv/|publisher= Gromada.info — Портал об'єднаних громад України|lang= uk, ru}}</ref> <ref name="spl5">{{citat|script-title= uk:Чисельність наявного населення України на 1 січня 2022|trans-title= Number of Present Population of Ukraine, as of January 1, 2022|publisher= [[Državni statistični urad Ukrajine]]|location= Kijev|lang= uk, en|url= https://ukrstat.gov.ua/druk/publicat/kat_u/2022/zb/05/zb_%D0%A1huselnist.pdf}}</ref> <ref name="spl6">{{navedi splet|url= http://ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/estimate/Chernivtsi/|title= About number and composition population of CHERNIVTSI REGION by data All-Ukrainian Population Census '2001|accessdate= 2012-12-05|url-status= bot: unknown|archive-url= https://web.archive.org/web/20051226110246/http://ukrcensus.gov.ua/eng/results/general/estimate/Chernivtsi/|archive-date= 2005-12-26}}</ref> <ref name="spl7">{{navedi splet|title= Trypillya&nbsp;– a culture that was contemporaneous with Ancient Egypt and Mesopotamia|work= Welcome to Ukraine|lang= en|url= http://www.wumag.kiev.ua/index2.php?param=pgs20043/34|access-date= 2007-09-27}}</ref> <ref name="spl8">{{navedi splet|title= City of Chernivtsi&nbsp;– History|lang= en|url= http://www.komkon.org/~sher/chern/hist.html|access-date= 2007-09-25|website= komkon.org|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20070927041104/http://www.komkon.org/~sher/chern/hist.html|archive-date= 2007-09-27}}</ref> <ref name="spl9">{{navedi splet|title= History|work= Uradno spletno mesto mesta Črnovice|lang= en|url= http://www.city.cv.ua/English/History/|access-date= 2007-09-25}}</ref> <ref name="spl10">{{navedi splet|title= Указ Президиума Верховного Совета СССР от 9 августа 1944 года Об уточнении наименований городов:…Черновицы,…Украинской ССР|lang= ru|website= [[Wikivir]]|url= https://ru.wikisource.org/wiki/Страница%3ASbornik_zakonov_1938-1956.djvu/87|accessdate= 2021-12-07|archive-date= 2021-10-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20211023161800/https://ru.wikisource.org/wiki/Страница:Sbornik_zakonov_1938-1956.djvu/87}}</ref> <ref name="spl11">{{citat|contribution= Цинут|title= [[Enciklopedični slovar Brockhausa in Jefrona]]|date= 1890–1907|lang= ru|chapter-url= http://www.vehi.net/brokgauz/all/112/112326.shtml|accessdate= 2023-05-24}}</ref> <ref name="spl12">{{citat|title= [[Akti Zahodne Rusije]], dokument št. 21|date= 1846|volume= 1|page= 32|location= Sankt Peterburg}}</ref> <ref name="spl13">{{navedi splet|title= Chernivtsi|work= Ukrainian heraldry|url= http://heraldry.com.ua/index.php3?lang=E&context=info&id=1155|accessdate= 2007-09-25}}</ref> <ref name="spl14">{{navedi enciklopedijo|title= Bukovina|accessdate= 2007-09-26|encyclopedia= [[Enciklopedija Britannica]]|url= https://www.britannica.com/eb/article-9017989/Bukovina}}</ref> <ref name="spl15">{{navedi splet|title= Карта "Еврейские Черновцы" на немецком языке|date= 2010-08-30|lang= ru|url= https://gr-czernowitz.livejournal.com/2727944.html|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2023-05-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20230531170445/https://gr-czernowitz.livejournal.com/2727944.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl16">{{navedi splet|title= Нові райони: карти + склад|date= 2020-07-17|publisher= [[Ministrstvo za razvoj gromad in ozemelj Ukrajine]]|lang= uk|url= https://www.minregion.gov.ua/press/news/novi-rajony-karty-sklad/}}</ref> <ref name="spl17">{{navedi splet|title= После сильного дождя ушли под воду Черновцы (видео)|date= 2017-06-08|website= [[Gismeteo|gismeteo.ua]]|lang= ru|url= https://www.gismeteo.ua/news/proisshestviya/22869-posle-silnogo-dozhdya-ushli-pod-vodu-chernovtsy-video/}}</ref> <ref name="spl18">{{navedi splet|title= Discussion of the Strategic Plan for the Development of the City of Chernivtsi for 2012 – 2016|lang= en|url= http://chernivtsy.eu/strategy/news/shanovni-chernivchany/176}}</ref> <ref name="spl19">{{navedi novice|last1= Gargalja|first1= Ana|script-title= uk:Реконструйована оранжерея ботсаду буде вищою за колесо огляду|publisher= [[Pogljad (časopis)|pogliad.ua]]|lang= uk|url= https://pogliad.ua/news/chernivtsi/rekonstruyovana-oranzhereya-botsadu-bude-vischoyu-za-koleso-oglyadu-261002|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2023-05-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20230531170445/https://pogliad.ua/news/chernivtsi/rekonstruyovana-oranzhereya-botsadu-bude-vischoyu-za-koleso-oglyadu-261002|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl20">{{navedi splet|script-title= uk:Стан довкілля м.Чернівців у 2009 році|date= 2010-03-02|website= golovne.net|lang= uk|url= http://golovne.net/suspilstvo/stan-dovkillia-m-chernivtciv-u-2009-rotci.html|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20130928031913/http://golovne.net/suspilstvo/stan-dovkillia-m-chernivtciv-u-2009-rotci.html|archive-date= 2013-09-28}}</ref> <ref name="spl21">{{navedi splet|title= Шевченківський район|date= 2003-07-09|lang= uk|url= http://gska2.rada.gov.ua:7777/pls/z7502/A005?rdat1=04.06.2007&rf7571=42056|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2011-01-28|archive-url= https://archive.today/20110128072835/http://gska2.rada.gov.ua:7777/pls/z7502/A005?rdat1=04.06.2007&rf7571=42056|url-status= bot: unknown}}</ref> <ref name="spl22">{{navedi splet|title= Românii din Ucraina: Suntem între asimilarea promovată de Ucraina şi ofensiva făcută de Rusia. Ne îngrijorează că din toamnă armata va recruta băieţi de 18 ani|date= 2014-08-11|website= [[Mediafax|mediafax.ro]]|lang= ro|url= https://www.mediafax.ro/social/romanii-din-ucraina-suntem-intre-asimilarea-promovata-de-ucraina-si-ofensiva-facuta-de-rusia-ne-ingrijoreaza-ca-din-toamna-armata-va-recruta-baieti-de-18-ani-13073207}}</ref> <ref name="spl23">{{navedi splet|title= Righteous Among the Nations Ceremony from Romania Tomorrow|work= Yad Vashem|lang= en|url= http://www1.yadvashem.org/about_yad/press_room/press_releases/07.08.07.html|accessdate= 2009-04-21|archive-url= https://archive.today/20081116122634/http://www1.yadvashem.org/about_yad/press_room/press_releases/07.08.07.html|archive-date= 2008-11-16|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl24">{{navedi splet|title= Розподіл населення регіонів України за рідною мовою в розрізі адміністративно-територіальних одиниць|lang= uk|url= http://database.ukrcensus.gov.ua/MULT/Database/Census/databasetree_no_uk.asp#m5|accessdate= 2013-04-02|archive-url= https://web.archive.org/web/20131006161414/http://database.ukrcensus.gov.ua/MULT/Database/Census/databasetree_no_uk.asp#m5|archive-date= 2013-10-06|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl25">{{navedi splet|title= Health Care|website= [[Mestni svet Črnovic]]|lang= en|url=http://chernivtsy.eu/english/health-care/}}</ref> <ref name="spl26">{{navedi splet|title= Armenian Caholic Church of St. Apostles Peter and Paul|website= bukovyna.in.ua|lang= en|url= http://bukovyna.in.ua/armenian-catholic-church.html|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20190811041642/http://bukovyna.in.ua/armenian-catholic-church.html|archive-date= 2019-08-11|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl27">{{navedi splet|title= Culture|website= Mestni svet Črnovic|lang= en|url= http://chernivtsy.eu/english/culture/}}</ref> <ref name="spl28">{{navedi splet|title= Bukovynian Culture|website= bukovyna.in.ua|lang= en|url= http://bukovyna.in.ua/culture.html|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20190811042211/http://bukovyna.in.ua/culture.html|archive-date= 2019-08-11|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl29">{{navedi splet|title= Malanka Fest|website= www.malankafest.com.ua|lang= en|url= http://www.malankafest.com.ua/|accessdate= 2020-01-24|archive-date= 2020-01-09|archive-url= https://web.archive.org/web/20200109183009/http://malankafest.com.ua/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl30">{{navedi splet|title= Über das Festival {{!}} Internationale Literarische Korporation MERIDIAN CZERNOWITZ|lang= de-DE|url= http://www.meridiancz.com/de/uber-das-festival/|accessdate= 2020-01-24|archive-date= 2019-12-16|archive-url= https://web.archive.org/web/20191216053725/http://www.meridiancz.com/de/uber-das-festival/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl31">{{navedi splet|title= TeilnehmerInnen (2010–2019) {{!}} Internationale Literarische Korporation MERIDIAN CZERNOWITZ|lang= de-DE|url= http://www.meridiancz.com/de/festival-teilnehmer-2010-2012/|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20190922063510/http://www.meridiancz.com/de/festival-teilnehmer-2010-2012/|archive-date= 2019-09-22|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl32">{{navedi splet|title= Чернівецький обласний художній музей|lang= uk|url= http://artmuz.cv.ua/}}</ref> <ref name="spl33">{{navedi splet|title= Чернівецький музей історії та культури євреїв Буковини|lang= uk, ru, en, de, ro|url= http://muzejew.org.ua/Index-Ukr.html}}</ref> <ref name="spl34">{{navedi splet|title= Чернівецький обласний музей народної архітектури та побуту|lang= uk|url= http://skansenbuk.cv.ua/|accessdate= 2009-09-21|archiveurl= https://web.archive.org/web/20130523095015/http://skansenbuk.cv.ua/|archivedate= 2013-05-23|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl35">{{navedi splet|title= Музей авіації і космонавтики|lang= uk|url= http://www.city.cv.ua/Ukrainian/ScienceEducation/Space.shtml|publisher= Uradno spletno mesto Črnovic|archive-url= https://web.archive.org/web/20080917041933/http://www.city.cv.ua/Ukrainian/ScienceEducation/Space.shtml|archive-date= 2008-09-17}}</ref> <ref name="spl36">{{navedi splet|title= Sport & Tourism II|work= Chernivtsi City Official Site|lang= en|url= http://www.city.cv.ua/English/SportTourism/Tourism.shtml#Ar|accessdate= 2007-09-25}}</ref> <ref name="spl37">{{navedi splet|title= Polish National House|website= bukovyna.in.ua|lang= en|url= http://bukovyna.in.ua/polish-house.html|accessdate= 2020-01-23|archive-url= https://web.archive.org/web/20190811042119/http://bukovyna.in.ua/polish-house.html|archive-date= 2019-08-11|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl38">{{navedi splet|url= https://www.philhist.uni-augsburg.de/lehrstuehle/volkskunde/Exkursionen/Ukraine/Deutsches-Volkshaus-in-Czernowitz/|title= Deutsches Volkshaus in Czernowitz|website= www.philhist.uni-augsburg.de|lang= de|accessdate=2020-01-23|archive-date= 2019-12-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20191206124543/https://www.philhist.uni-augsburg.de/lehrstuehle/volkskunde/Exkursionen/Ukraine/Deutsches-Volkshaus-in-Czernowitz/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl39">{{navedi splet|url= http://www.ehpes.com/dizzyweb/czernowitz/history/dh/index.html|title= Deutsches Haus|website= www.ehpes.com|lang= de|accessdate= 2020-01-23}}</ref> <ref name="spl40">{{navedi splet|url= https://www.memorialmuseums.org/eng/denkmaeler/view/1468/Chernivtsi-Museum-of-the-History-and-Culture-of-Bukovinian-Jews|title= Chernivtsi Museum of the History and Culture of Bukovinian Jews|website= STIFTUNG DENKMAL FÜR DIE ERMORDETEN JUDEN EUROPAS|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2023-05-31|archive-url= https://web.archive.org/web/20230531170445/https://www.memorialmuseums.org/eng/denkmaeler/view/1468/Chernivtsi-Museum-of-the-History-and-Culture-of-Bukovinian-Jews|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl41">{{navedi splet|title= education in Chernivtsi|website= Mestni svet|lang= en|url= http://chernivtsy.eu/english/science-and-education/}}</ref> <ref name="spl42">{{navedi splet|title= About BSMU {{!}} Bukovinian State Medical University|lang=en, uk|url= https://www.bsmu.edu.ua/en/general-information/about-bsmu/|accessdate= 2020-01-24}}</ref> <ref name="spl43">{{navedi splet|title= Приватна школа Надія – Приватна загальноосвітня школа І-ІІ ступенів "НАДІЯ"|lang= uk|url= http://shkola-nadiya.com/|accessdate= 2020-01-24|archive-url= https://web.archive.org/web/20200116141707/http://shkola-nadiya.com/|archive-date= 2020-01-16|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl44">{{navedi splet|title= Theatre Gerdan|website= www.facebook.com|lang= en|url= https://www.facebook.com/pages/category/Art/gerdantheatre/about/|accessdate= 2020-01-24}}</ref> <ref name="spl45">{{navedi splet|title= About Gerdan|website= www.gerdan.info|lang= en|url= https://www.gerdan.info/en/about-musicians.html|accessdate= 2020-01-24|archive-date= 2018-09-01|archive-url= https://web.archive.org/web/20180901150706/http://gerdan.info/en/about-musicians.html|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl46">{{navedi splet|title= Chernivtsi Trade and Economics Institute|website= chtei-knteu.cv.ua|lang= en, uk|url= http://chtei-knteu.cv.ua/en/index/|accessdate= 2020-01-24|archive-date= 2020-02-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20200215022646/http://www.chtei-knteu.cv.ua/en/index/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl47">{{navedi splet|title= Буковинський університет – Main|website= www.bukuniver.edu.ua|lang= en|url= http://www.bukuniver.edu.ua/en/|accessdate= 2019-05-21|archive-date= 2019-05-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20190521175034/http://www.bukuniver.edu.ua/en/|url-status= dead}}</ref> <ref name="spl48">{{navedi splet|title= Bucovina State University of Finance and Economics {{!}} Admission {{!}} Tuition {{!}} University|website= www.unipage.net|lang= en, ru|url= https://www.unipage.net/en/10177/bucovina_state_university_of_finance_and_economics|accessdate= 2020-01-24}}</ref> <ref name="spl49">{{navedi splet|title= Sport & Tourism|lang= en|url= http://www.city.cv.ua/English/SportTourism/|accessdate= 2007-09-25|work= Uradno spletišče mesta Črnovice}}</ref> <ref name="spl50">{{navedi splet|title= Venues used in GP 1971–2005|lang= en|url= http://www.thejohndaveypages.org/JD_GP/MIXXXVNVN.htm|accessdate= 2009-11-02|website= thejohndaveypages.org}}</ref> <ref name="spl51">{{navedi splet|title= FIM Sidecarcross World Championship—2010 Calendar|website= spletišče [[Mednarodna motociklistična zveza|FIM]]|lang= en|url= http://www.fim-live.com/en/sport/sidecarcross/events/|accessdate= 2009-10-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20110812011944/http://www.fim-live.com/en/sport/sidecarcross/events/|archive-date= 2011-08-12}}</ref> <ref name="spl52">{{navedi splet|title= FIM Sidecar Motocross World Championship - Ukraine|website= spletišče FIM|lang= en|url= https://www.fim-moto.com/en/calendars/view/fim-sidecar-motocross-world-championship-ukraine-10223|accessdate= 2021-05-31}}</ref> <ref name="spl53">{{navedi splet|title= Ukrainian town of Chernivtsi introduces innovative hybrid trolleybuses &#124; EU Neighbours|date= 2021-05-11|lang= en|url= https://www.euneighbours.eu/en/east/stay-informed/news/ukrainian-town-chernivtsi-introduces-innovative-hybrid-trolleybuses|accessdate= 2023-05-31|archive-date= 2018-04-18|archive-url= https://web.archive.org/web/20180418122948/https://www.euneighbours.eu/en/east/stay-informed/news/ukrainian-town-chernivtsi-introduces-innovative-hybrid-trolleybuses|url-status= dead}}</ref> }} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Blackie|first1= Christina|title= Etymological Geography...|date= 1876|publisher= Daldy, Isbister, & Co.|location= London|pages= [https://archive.org/details/etymologicalgeo00blac/page/37 37]|url= https://archive.org/details/etymologicalgeo00blac}} * {{citat|author1= cheredaryk|title= Об'їздна дорога в Чернівцях|date= 1. april 2008a|website= Чернівці, Чернівецька область – новини в газеті Версії|lang= uk|url= http://versii.cv.ua/ekonomichni/ob-yizdnih-dorig-stane-bil-she/96.html|accessdate= 2020-01-20}} * {{citat|author1= cheredaryk|title= Моніторимо довкілля|date= 6. junij 2008b|website= Чернівці, Чернівецька область – новини в газеті Версії|lang= uk|url= http://versii.cv.ua/news/monitorymo-dovkillya/354.html|accessdate= 2020-01-20}} * {{citat|author1= cheredaryk|title= Буковинський Шиндлер – колишній мер Чернівців|date= 2011-09-15|website= Чернівці, Чернівецька область – новини в газеті Версії|lang= uk|url= http://versii.cv.ua/news/bukovynskyj-shyndler-kolyshnij-mer-chernivtsiv/14230.html|accessdate= 2019-12-28}} * {{citat|last1= Danilova|first1= Maria|title= With few Jewish neighbors, residents of Ukrainian town attend 'cinegogue'|date= 2012-11-24|website= timesofisrael.com|lang= en|url= https://www.timesofisrael.com/with-few-jewish-neighbors-residents-of-ukrainian-town-attend-cinegogue/}} * {{citat|editor-last1= Dolinar |editor-first1= Ksenija|editor-link1= Ksenija Dolinar|editor-last2= Duša|editor-first2= Zdravko|editor-link2= Zdravko Duša|contribution= Černovci|title= [[Leksikon Cankarjeve založbe]]|date= 1988|pages= 169|publisher= [[Cankarjeva založba]]|location= Ljubljana|isbn= 86-361-0221-9|cobiss= 486659|oclc= 441918601}} * {{citat|last1= Fati|first1= Sabina|title= Vor veni vremuri mai bune pentru românii din Ucraina. Dar nu acum|date= 2023-01-04|website= [[Deutsche Welle]]|lang= ro|url= https://www.dw.com/ro/vor-veni-vremuri-mai-bune-pentru-rom%C3%A2nii-din-ucraina-dar-nu-acum/a-64280943}} * {{citat|last1= Gavriljuk|first1= Hristina|title= Міським головою Чернівців обрали підприємця Романа Клічука: офіційні результати|date= 2020-11-30|website= [[Suspilne Novini|suspilne.media]]|lang= uk|url= https://suspilne.media/84033-miskim-golovou-cernivciv-obrali-pidpriemca-romana-klicuka-oficijni-rezultati/|accessdate= 2022-05-14}} * {{citat|last1= Ghenghea|first1= Mircea-Cristian|title= Cernăuţi-600 de ani de atestare documentară internă|journal= Astra|date= december 2008|volume= XIV|issue= 4 (54)|pages= 3|lang= ru|url= http://astra.iasi.roedu.net/revistaromana/|archive-url= https://web.archive.org/web/20111009104345/http://astra.iasi.roedu.net/revistaromana/|archive-date= 2011-10-09}} * {{citat|editor-last1= Hoiberg |editor-first1= Dale Hollis|editor-link1= Dale Hollis Hoiberg|contribution= Abdulhamid I|title= [[Enciklopedija Britannica]]. I: A-ak Bayes|date= 2010|edition= 15.|publisher= Encyclopedia Britannica Inc.|pages= 22|isbn= 978-1-59339-837-8}} * {{citat|last1= Kurko|first1= Jaroslav|script-title= uk:Положення про офіційний символ Чернівецької міської територіальної громади : Почесний ланцюг міського голови та його Опис|date= 2009-07-04|publisher= [[Mestni svet Črnovic]]|lang= uk|url= http://chernivtsy.eu/portal/9/939-939.html|accessdate= 2013-09-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927080301/http://chernivtsy.eu/portal/9/939-939.html|archive-date= 2013-09-27}} * {{citat|last1= Kutsch|first1= Karl-Josef|authorlink1= Karl-Josef Kutsch|last2= Riemens|first2= Leo|authorlink2= Leo Riemens|title= Gerlach-Rusnak, Rudolf|date= 2012|work= [[Großes Sängerlexikon]]|publisher= [[Walter de Gruyter]]|edition= 4.|lang= de|page= 1700|url= https://books.google.com/books?id=dsfq_5dFeL0C&pg=1700|isbn= 978-3-59-844088-5}} * {{citat|last1= Lihaciu |first1= Ion|title= Czernowitz 1848–1948. Das kulturelle Leben einer Provinzmetropole|date= 2012|publisher= Parthenon Verlag|location= Kaiserslautern ; Mehlingen|isbn= 978-3-942994-00-2|oclc= 797183266}} * {{citat|last1= Majdanjuk|first1= Inna|title= Міла Куніс зіграє у трилері "Чорний лебідь"|date= 2009-08-13|website= [[gazeta.ua]]|lang= uk|url= http://gazeta.ua/index.php?id=303824}} * {{citat|last1= Mihajlišin|first1= V. M.|title= Обговорення проекту Стратегічного плану розвитку міста Чернівців на 2012—2016 роки.|date= 2012-04-28|publisher= Mestni svet Črnovic|lang= uk|url= http://chernivtsy.eu/strategy/news/shanovni-chernivchany/176|accessdate= 2013-09-25|archive-date= 2013-09-27|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927080401/http://chernivtsy.eu/strategy/news/shanovni-chernivchany/176}} * {{citat|last1= Moldovan|first1= Ioana|title= Lives in a suitcase: The refugees fleeing the Russia-Ukraine war|date= 2022-03-01|website= Aljazeera|publisher= Aljazeera|lang= en|url= https://www.aljazeera.com/gallery/2022/3/1/photos-lives-in-a-suitcase-the-refugees-fleeing-the-russia-ukraine-war|accessdate= 2022-03-24|location= Romunija}} * {{citat|last1= Pahomi|first1= Mircea|title= Cetatea Ţeţina – Cernăuţi|journal= Astra|date= oktober 1998|volume= IV|issue= 3 (13)|lang= ro|url= http://astra.iasi.roedu.net/texte/pahomi.html|archive-url= https://web.archive.org/web/20111009104301/http://astra.iasi.roedu.net/texte/pahomi.html|archive-date= 2011-10-09}} * {{citat|last1= Peel|first1= Murray Cameron|last2= Finlayson|first2= Brian Leslie|last3= McMahon|first3= Thomas Aquinas|date= 2007|title= Updated world map of the Köppen&ndash;Geiger climate classification|journal= [[Hydrology and Earth System Sciences]]|volume= 11|issue= 5|pages= 1633–1644|doi= 10.5194/hess-11-1633-2007|bibcode= 2007HESS...11.1633P|url= http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf|issn= 1027-5606|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf|archive-date= 2012-02-03|df= dmy-all|doi-access= free}} * {{citat|editor-last1= Rabinbach |editor-first1= Anson|chapter= Ergebnisse der Volkszählungen der K. K. Statistischen Central-Kommission u.a.|title= The Migration of Galician Jews to Vienna : Austrian History Yearbook|date= 1975|volume= XI|publisher= Berghahn Books/Rice University Press|location= Houston|pages= 46/47 (tabela III)}} * {{citat|last1= Razumkov|first1= D.|title= Про утворення та ліквідацію районів. Постанова Верховної Ради України № 807-ІХ.|date= 2020-07-18|website= Голос України|lang= uk|url= http://www.golos.com.ua/article/333466|accessdate= 2020-10-03}} * {{citat|last1= Rihlo |first1= Petro Vasiljovič|authorlink1= Petro Vasiljovič Rihlo|script-title= ru:Архітектурна спадщина Чернівців австрійської доби: Матеріали Міжнародної наукової конференції (Чернівці, 1-4 жовтня 2001 року)|date= 2003|publisher= Zoloti litavri|location= Črnovice|pages= 9|lang= uk|isbn= 966-8029-28-3}} * {{citat|editor-last1= Smith|editor-first1= William|editor-link1= William Smith (leksikograf)|contribution= Pyretus|title= [[Dictionary of Greek and Roman Geography]]|date= 1854|volume= 1 & 2|publisher= Walton and Maberly|location= London|chapter-url= https://www.perseus.tufts.edu/hopper/text?doc=Perseus:text:1999.04.0064:entry=pyretus-geo}} * {{citat|last1= Stănică|first1= Viorel|title= Administrarea teritoriului României în timpul celui de-al doilea Război Mondial|journal= Transylvanian Review of Administrative Sciences|date= 2007|volume= 9|issue= 19|pages= 107–116|lang= ro|url= https://www.rtsa.ro/rtsa/index.php/rtsa/article/view/166}} * {{citat|last1= Ursan|first1= Radu|title= Dr. Vasile Astărăstoae, despre românii din Ucraina: Există o politică de asimilare a românilor. În 15 ani, la vizitele mele în Ucraina, în fiecare an, am întâlnit tot mai puțini oameni care vorbeau limba română|date= 2023-01-22|website= r3media.ro|lang= ro|url= https://r3media.ro/dr-vasile-astarastoae-despre-romanii-din-ucraina-exista-o-politica-de-asimilare-a-romanilor-in-15-ani-la-vizitele-mele-in-ucraina-in-fiecare-an-am-intalnit-tot-mai-putini-oameni-care-vorbeau-li/}} * {{citat|last1= Vasilčišin|first1= O.|script-title= uk:ПОЛОЖЕННЯ про почесну відзнаку Чернівецької міської ради — медаль «На славу Чернівців» та її ОПИС|date= 2009-07-04|publisher= Mestni svet Črnovic|lang= uk|url= http://chernivtsy.eu/portal/9/854-854.html|accessdate= 2013-09-25|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927080256/http://chernivtsy.eu/portal/9/854-854.html|archive-date= 2013-09-27}} * {{citat|last1= Vermenič|first1= Jaroslava Volodimirivna|authorlink1= Jaroslava Volodimirivna Vermenič|title= ЧЕРНІВЕЦЬКА ОБЛАСТЬ|date= 2013|work= Encyclopedia of Ukrainian History|publisher= [[Naukova dumka]], [[Inštitut za zgodovino Ukrajine Nacionalne akademije znanosti Ukrajine]]|volume= 10|lang= uk|url= http://www.history.org.ua/?termin=Chernivetska_oblast|isbn= 978-966-00-1359-9|quote= V 9.-11. stoletju so na ozemlju Črnoviške oblasti živela plemena Tivercev in Hrvatov. Od konca 10. do 11. stoletja je ravninski del sodobne regije postal obrobje Kijevske Rusije, nato Gališke kneževine, v drugi polovici 14. stoletja je postala del moldavske kneževine (ki je v 16. stoletju postala vazal Osmanskega).}} * {{citat|last1= Voroncov|first1= Sergij|script-title= uk:Буковинський Шиндлер|date= 2009-01-30|website= [[Dzerkalo tižnja|zn.ua]]|lang= uk|url= https://dt.ua/SOCIETY/bukovinskiy_shindler.html|accessdate= 2019-12-28|archive-date= 2019-12-28|archive-url= https://web.archive.org/web/20191228145543/https://dt.ua/SOCIETY/bukovinskiy_shindler.html|url-status= dead}} * {{citat|last1= Zagorskyi|first1= Orest|script-title= uk:Презентовано логотип 600-річного ювілею Чернівців|date= 2010-09-22|lang= uk|url= http://www.brandbook.kiev.ua/2010/09/600.html|url-status= live|archive-url= https://web.archive.org/web/20130927235108/http://www.brandbook.kiev.ua/2010/09/600.html|archive-date= 2013-09-27}} * {{citat|last1= Zhukovsky|first1= Arkadii|title= Chernivtsi|date= 2010|website= [[Encyclopedia of Ukraine]]|publisher= [[Center za ukrajinsko-kanadske študije]]|lang= en|url= https://www.encyclopediaofukraine.com/display.asp?linkpath=pages%5CC%5CH%5CChernivtsi.htm|accessdate= 2022-10-18}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{Wikipotovanje|Chernivtsi}} {{kategorija v Zbirki|Chernivtsi}} * [http://0372.com.ua/ Informacijski portal Črnovic] {{in lang|uk}} * {{navedi splet|url= http://city.cv.ua/english/|title=Main Page|accessdate= 2010-04-12|work= Chernivtsi City Official Site/English|archive-url= https://web.archive.org/web/20110926235718/http://www.city.cv.ua/English/|archive-date= 2011-09-26|url-status= dead}} {{in lang|en}} * {{navedi splet|url= http://chernivtsy.eu/english/|title=Main Page|accessdate= 2009-12-12|work= Chernivtsi City Official Site/English(mirror)}} {{in lang|en}} * [http://www.tabletmag.com/jewish-arts-and-culture/books/117117/everything-is-regurgitated ''Everything Is Regurgitated'', Vladislav Davidzon] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121201131050/http://www.tabletmag.com/jewish-arts-and-culture/books/117117/everything-is-regurgitated |date= 2012-12-01}}, ''[[Tablet (časopis)|Tablet]]'' {{in lang|en}} * [https://web.archive.org/web/20161005213747/http://www.cdt.ch/cultura-e-spettacoli/storia/112969/per-le-vie-di-chernivtsi-citta-dei-sogni-yiddish.html "Per le vie di Chernivtsi, città dei sogni yiddish", Tommy Cappellini], ''[[Corriere del Ticino]]'' {{in lang|it}} * [https://web.archive.org/web/20131219031742/http://cv.zyvafarba.com/ Фото Чернівців] {{in lang|uk}} * [https://www.jewishgen.org/Communities/community.php?usbgn=-1037073 Chernivtsi, Ukraine] na [[JewishGen]] {{in lang|en}} * [http://mistoinfo.com/ Віртуальний 3D-тур Чернівцями] {{in lang|uk}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Črnovice| ]] [[Kategorija:Črnoviška oblast]] [[Kategorija:Mesta v Ukrajini]] [[Kategorija:Magdeburške pravice]] [[Kategorija:Bukovina]] 2c9rqmj6u1zsh7x12mboh6sav5causs Utrdba Agra 0 547092 6752845 6385262 2026-09-19T14:23:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752845 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Utrdba Agra | image = Agra 03-2016 10 Agra Fort.jpg | image_size = 300px | caption = Utrdba Agra | location = [[Agra, Indija|Agra]], [[Utar Pradeš]], Indija | area = 38 ha | renovated = 1565–1573 | renovated_for = [[Akbar]] | architecture = [[Mogulska arhitektura]] | owner = * dinastija Lodi (1504–1526) *[[Mogulsko cesarstvo]] (1526–1540) *[[dinstija Suri]] (1540–1555) *[[Mogulsko cesarstvo]] (1556–1761) *[[Bharatpur]] (1761–1774) *[[Mogulsko cesarstvo]] (1774–1785) *[[konfederacija Maratha]] (1785–1803) *[[Britanska Indija|Britanski Raj]] (1803–1947) *[[Vlada Indije]] (1947–danes) | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | criteria = {{UNESCO WHS type|(iii)}}(iii) | ID = 251 | coordinates = {{coord|27|10|46|N|78|01|16|E|format=dms|type:railwaystation|display=title, inline}} | year = 1984 | locmapin = Indija }} }} '''Utrdba Agra''' je zgodovinska [[utrdba]] v mestu [[Agra, Indija|Agra]], znana tudi kot '''Rdeča trdnjava Agra'''. Mogulski cesar Humajun je bil okronan v tej utrdbi. Kasneje ga je prenovil mogulski cesar [[Akbar]] od leta 1565, današnja zgradba pa je bila dokončana leta 1573. Služil je kot glavna rezidenca vladarjev [[Moguli|Mogulske rodbine]] do leta 1638, ko je bila prestolnica premaknjena iz Agre v [[Delhi]]. Znan je bil tudi kot ''Lal-Qila'' ali ''Qila-i-Akbari''.<ref>{{navedi splet|title=Agra Fort|url=http://www.tajmahal.gov.in/agrafort.aspx|access-date=2022-02-23|website=www.tajmahal.gov.in}}</ref> Preden so jo zavzeli Britanci, so bili zadnji indijski vladarji, ki so jo zasedli, Marati. Leta 1983 je bila utrdba Agra vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine zaradi njenega pomena v času Mogulov.<ref>{{navedi splet|title= Agra Fort - World HeritageCentre|url= https://whc.unesco.org/en/list/251|website= UNESCO.ORG|access-date= 26 December 2019|archive-url= https://web.archive.org/web/20100717221242/https://whc.unesco.org/en/list/251/|archive-date= 17 July 2010|url-status= live}}</ref> Stoji približno 2,5 kilometra severozahodno od svojega bolj znanega spomenika, [[Tadž Mahal]]a. Utrdbo bi lahko natančneje opisali kot obzidano mesto. Kasneje jo je obnovil Šah Džahan. Tako kot ostala Agra je tudi zgodovina utrdbe Agra pred invazijo Mahmuda Gaznijevega nejasna. Vendar pa so ga v 15. stoletju zasedli Čauhan Radžputi. Kmalu zatem je Agra prevzela status prestolnice, ko je Sikandar Kan Lodi (1487–1517 n. št.) svojo prestolnico preselil iz Delhija in zgradil nekaj stavb v že obstoječi utrdbi v Agri. Po prvi bitki pri Panipatu (1526 n. št.) so Moguli zavzeli utrdbo in iz nje vladali. Leta 1530 n. št. je bil v njem okronan Humajun. Utrdba je današnjo podobo dobila med vladavino Akbarja (1556–1605 n. št.). Kasneje je bila 13 let pod vladavino Džatsov iz Bharatpurja. == Zgodovina == [[File:Maharaja Hemu Bhargava - Victor of Twenty Two Pitched Battles, 1910s.jpg|thumb|left|Utrdba Agra, ki jo je zavzel Hemu pred bitko pri Delhiju (1556)]] [[File:The Fort Delhi Gate dli A136 cor.jpg|left|thumb|Samuel Bourne, ''The Fort. Delhi Gate. Agra'', 1863–1869, fotografija na kartonskem listu, Oddelek za zbirke slik, Narodna galerija umetnostne knjižnice, Washington, D.C.]] Po prvi bitki pri Panipatu leta 1526 je Babur ostal v utrdbi, v palači Ibrahima Lodija. Kasneje je vanjo vgradil ''baoli'' (stopenjski vodnjak). Njegov naslednik, Humajun, je bil okronan v utrdbi leta 1530. Pri Bilgramu ga je leta 1540 premagal Šer Šah Suri. Utrdba je ostala pri Surih do leta 1555, ko jo je Humajun ponovno zavzel. General Adila Šaha Surija, Hemu, je leta 1556 ponovno zavzel Agro in zasledoval njenega bežečega guvernerja do Delhija, kjer se je srečal z Moguli v bitki pri Tughlaqabadu.<ref name="jnsarkar">{{navedi knjigo | url=https://books.google.com/books?id=qoRDAAAAYAAJ | title=Military History of India | publisher=Orient Longman | last=Sarkar | first=Jadunath | author-link= | year=1960 | pages=66–67| isbn=9780861251551 }}</ref> [[File:Diwan-E-Aam Inside.JPG|thumb|Divan-i-Aam, sprejemna dvorana ]] Ker se je Akbar zavedal pomena njenega osrednjega položaja, jo je naredil za svojo prestolnico in prispel v Agro leta 1558. Njegov zgodovinar Abul Fazl je zapisal, da je bila to opečnata utrdba, znana kot ''Badalgarh''. Bila je v zelo slabem stanju in Akbar jo je dal obnoviti z rdečim [[peščenjak]]om iz okrožja Dhaulpur v [[Radžastan]]u na območju Barauli.<ref name=fort>{{navedi knjigo|title=Forts of India|last=Verma|first=Amrit|year=1985|publisher=The Director of Publication Division, Ministry of Information and Broadcasting, Government of India|location=New Delhi|page=78-80|isbn=81-230-1002-8}}</ref> Arhitekti so postavili temelje in jo zgradili z opeko v notranjem jedru s peščenjakom na zunanjih površinah. Približno 4000 delavcev je dnevno delalo na njej osem let in jo dokončali leta 1573.<ref>{{navedi splet | url=https://archive.org/details/in.ernet.dli.2015.55649/page/n381/mode/1up | title=The Akbarnama of Abul Fazl Vol. 2 | year=1907 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://asi.nic.in/asi_monu_whs_agrafort.asp |title=Agra Fort (1983), Uttar Pradesh – Archaeological Survey of India |access-date=19 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091203060952/http://www.asi.nic.in/asi_monu_whs_agrafort.asp |archive-date=3 December 2009 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref> Šele med vladavino Akbarjevega vnuka [[Šah Džahan|Šaha Džahana]] je mesto prevzelo sedanje stanje. Šah Džahan je zgradil [[Tadž Mahal]] v spomin na svojo ženo [[Mumtaz Mahal]]. Za razliko od svojega dedka je Šah Džahan gradil stavbe iz belega [[marmor]]ja. Ko je Aurangzeb zmagal med vsemi svojimi brati, je leta 1658 zaprl šaha Džahana v tej utrdbi. Utrdba je bila 13 let pod Džatskimi vladarji iz Bharatpurja. V utrdbi so zgradili ''Ratan Singh ki Haveli''. V začetku 18. stoletja je utrdbo napadlo in zavzel [[imperij Marata]]. Nato je večkrat zamenjal lastnika med Marati in njihovimi sovražniki. Po katastrofalnem porazu Ahmada Šaha Abdalija v tretji bitki pri Panipatu leta 1761, so Marate naslednje desetletje ostali zunaj regije. Končno je Mahaddži Šinde zavzel utrdbo leta 1785. Marati so jo izgubili proti Britancem med drugo anglo-maratsko vojno leta 1803. Utrdba je bila prizorišče bitke med indijskim uporom leta 1857, ki je povzročil konec vladavine [[Britanska vzhodnoindijska družba|Britanske vzhodnoindijske družbe]] v Indiji in pripeljal do stoletja neposredne vladavine Britanije v Indiji.<ref>{{navedi knjigo|title=Delhi, Agra, Fatehpur Sikri: Monuments, Cities and Connected Histories|year=2021|first=Shashank Shekhar |last=Sinha|isbn=9789389104097|publisher=Pan Macmillan|page=88}}</ref> [[File:Scene of the gunpowder explosion at Agra Fort, 29 November 1871.jpg|thumb|Prizorišče eksplozije smodnika v trdnjavi Agra, 29. november 1871]] 30. novembra 1871 je 36 ljudi umrlo, ko je eksplodirala tovarna kartuš, ki je bila znotraj utrdbe.<ref name="ILN 1872">{{navedi novice |title=The Explosion at Agra |url=https://books.google.com/books?id=0cdGU9T66vUC&pg=PA10 |access-date=28 December 2020 |issue=Volume 6 |publisher=The Illustrated London News |date=6 January 1872 |pages=9–10}}</ref> == Opis == [[File:Plan du fort d'Agra (1901).jpg|thumb|Tloris Rdeče trdnjave, Agra, iz Murrayjevih priročnikov za popotnike iz leta 1911]] Utrdba s 380.000 m² ima polkrožni tloris, njena tetiva leži vzporedno z reko [[Jamuna]], obzidje je visoko 20 m. Dvojno [[obzidje]] ima masivne krožne [[bastijon]]e v presledkih s [[prsobran]]om, [[strelnica]]mi, [[mašikula]]mi in drugimi obrambnimi elementi. Štiri vrata so bila na njenih štirih stranicah, ena Khizrijeva vrata so se odpirala proti reki. Dvoje vrat v utrdbi sta opazni: ''Delhijska vrata'' in ''Vrata Lahore''. Vrata Lahore so popularno znana tudi kot ''vrata Amar Singh'' po Amar Singh Rathoreju, najstarejše, sinu maharadže Gadž Singha iz Marvarja. Monumentalna ''Delhijska vrata'', ki so obrnjena proti mestu na zahodni strani utrdbe, veljajo za najveličastnejša od štirih vrat in mojstrovina Akbarjevega obdobja. Zgrajena so bila okoli leta 1568 za izboljšanje varnosti in kot kraljeva formalna vrata ter vključuje elemente, povezane z obema. Okrašena z zapletenimi vložki iz belega marmorja. Lesen [[dvižni most]] je bil uporabljen za prečkanje jarka in doseganje vrat s kopnega; sledili so notranji prehodi, imenovani ''Hathi Pol'' ('Slonova vrata') – varovala sta jih dva kamnita slona v naravni velikosti z jezdeci – dodali še eno raven varnosti. Dvižni most, rahel vzpon in 90-stopinjski zavoj med zunanjimi in notranjimi vrati naredijo vstop nepremagljiv. Med obleganjem so napadalci uporabili slone, da bi zdrobili vrata utrdbe. Brez stopnje za nabiranje hitrosti za zalet, ki jih ta postavitev preprečuje.<ref>{{navedi knjigo|title=Natural Stone and World Heritage: Delhi-Agra, India|first1=Gurmeet |last1=Kaur|first2= Sakoon N. |last2=Singh|first3= Anuvinder |last3=Ahuja|first4= Noor Dasmesh |last4=Singh |date=24 May 2020 |pages=84|publisher=CRC Press|isbn=9781000040692}}</ref> Severni del utrdbe še vedno uporablja indijska vojska (zlasti padalska brigada), zato javnost ne more uporabljati Delhijskih vrat. Turisti vstopajo skozi vrata Amar Singh.<ref>{{navedi splet |last1=explorer |first1=the india |title=Agra Fort: A Glimpse into Mughal Splendor |url=https://theindiaexplorer.com/2023/07/agra-fort/ |website=the india explorer |publisher=nishi |access-date=3 July 2023 |archive-date=2023-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230703053925/https://theindiaexplorer.com/2023/07/agra-fort/ |url-status=dead }}</ref> Lokacija je zelo pomembna v smislu arhitekturne zgodovine. Abul Fazal je zapisal, da je bilo v utrdbi zgrajenih petsto stavb po načrtih Bengalije in Gudžarata. Nekatere od njih je porušil Šah Džahan, da bi naredil prostor za svoje bele marmorne palače. Večino drugih so uničile britanske čete Vzhodnoindijske družbe med letoma 1803 in 1862 zaradi gradnje vojašnic. Komaj trideset mogulskih stavb je preživelo na jugovzhodni strani, obrnjeni proti reki, kot so Delhijska vrata in Akbarjeva vrata ter ena palača – ''Bengali Mahal''. ''Akbar Darvaza'' (Akbarjeva vrata) je Šah Džahan preimenoval v ''vrata Amar Singh''. Vrata so po zasnovi podobna Delhijskim vratom. Oboja so zgrajena iz rdečega peščenjaka. Bengalski Mahal je zgrajen iz rdečega peščenjaka in je zdaj razdeljen na Akbari Mahal in Džahangiri Mahal.<ref>{{navedi splet |url=https://www.adfagra.org/monuments-of-agra/agra-fort/92-2/ |title=The Bengali-Mahal, adfagra.org |access-date=11 April 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200410164020/https://www.adfagra.org/monuments-of-agra/agra-fort/92-2/ |archive-date=10 April 2020 |url-status=live }}</ref> [[Mahal (palača)|Mahal]] pomeni 'dvorec ali palača', lahko se nanaša tudi na 'bivalne prostore za skupino ljudi'. == Zgodovinska mesta == [[File:Hauz i Jahangiri.jpg|thumb|Jahangirjev hauz, 1916–18]] *'''Džahangirjev hauz''' (rezervoar) (1610): ta monolitni rezervoar (''hauz'') je bil uporabljen za kopanje. Visok je 1,5 m, premer 2,4 m in obseg 7,6 m. Na zunanji strani roba je napis v perzijščini, ki ga omenja kot ''Hauz-e-Džahangir''. Prvič so ga odkrili blizu dvorišča Akbarjeve palače. Leta 1843 in kasneje je bil postavljen pred Divan-e-Am. Leta 1862 so ga preselili v javni vrt (''Company Bagh''), kjer je utrpel veliko škodo. Kasneje ga je sir John Marshall prinesel nazaj v trdnjavo Agra in tam postavil. Zaradi tega ''hauza'' je palača postala znana kot ''Džahangiri Mahal'', čeprav je del Akbarjevega bengalskega mahala. *'''Šahdžahani Mahal''' (1628–35 n. št.): je med belim marmornatim Khas Mahalom in rdečim kamnitim Džahangiri Mahalom ter je postavljen na prehodu med tema dvema stanovanjskima kompleksoma dveh različnih starosti. To je najzgodnejši poskus mogulskega cesarja Šaha Džahana, da bi obstoječo stavbo iz rdečega kamna preuredil v skladu s svojim okusom, in to je bila njegova najzgodnejša palača v utrdbi Agra. Ima veliko dvorano, stranske prostore in osmerokotni stolp ob reki. Skeletna konstrukcija iz opeke in rdečega kamna je bila vsa predelana z debelim belim štukaturnim ometom in barvito poslikana s cvetličnimi motivi. Cela palača se je nekoč lesketala belo kot beli marmor. Na sprednji strani proti Khas Mahalu je velik prostoren ''dalan'' iz belega marmorja, sestavljen iz petih lokov, podprt na dvojnih stebrih in zaščiten od zunaj s ''čhajo'' (previsni napušča). Njegove zaprte hiše v zahodnem delu, vrata Ghaznin, Baburjev baoli in vodnjak so pod njim. [[File:Red Fort, Ghazni gate (photographic restoration).jpg|thumb|Vrata Ghaznin iz leta 1842 iz grobnice Mahmuda iz Ghaznija v Ghazniju v Afganistanu]] *'''Vrata Ghaznin''' (1030): vrata so prvotno pripadala grobnici Mahmuda Ghaznavija v Ghazniju. Od tam so jih prinesli Britanci leta 1842. Lord Ellenborough, generalni guverner, je v zgodovinski razglasitvi trdil, da so bila to vrata Somnatha iz sandalovine, ki jih je Mahmud leta 1025 odnesel v Ghazni, in Britanci so se tako maščevali za žalitev 800 leta nazaj. Ta lažna trditev je bila narejena samo zato, da bi pridobili dobro voljo indijskega ljudstva. Vrata so pravzaprav izdelana iz lokalnega deodarskega lesa Ghazni in ne iz sandalovine. Slog dekoracije ni podoben starodavnemu pohištvu Gudžrati. Na zgornjem delu je tudi vklesan arabski napis. Omenja Mahmuda z njegovimi vzdevki. Sir John Marshall je sem postavil oglasno desko, ki je opisovala celotno epizodo o teh vratih. Visoka so 5 m in širok 4 m, njihova teža pa je približno pol tone. Sestavljena so iz geometrijskih, šesterokotnih in osmerokotnih plošč, ki so ena s pomočjo druge pritrjene v okvir brez zakovic. Zamisel, da bi jih obnovili v Somnathu, je bila nazadnje opuščena in vrata so bila opuščena. Od takrat je shranjena v sobi.<ref>[[:File:Ghaznin Gate description, Agra Fort.jpg|Agra Museum notice]]</ref> *'''Džahangirjeva veriga pravice''' (okoli 1605 n. št.): to je mesto, kjer je mogulski cesar [[Džahangir]] uvedel svojo 'verigo pravice' (Zandžir-i-Adl) okoli leta 1605. V svojih spominih je zapisal, da je bil po svojem pristopu prvi ukaz, ki ga je dal, »za strditev sodne verige, tako da bi lahko oškodovani prišli do te verige, če bi tisti, ki so vključeni v pravosodje, odlašali ali izvajali hinavščino in jo stresli, da bi njen hrup pritegnil mojo pozornost«. Izdelana je bila iz čistega zlata. Dolga je bila 24,5 m in je imela 60 zvonov. Njena teža je bila 1 [[kvintal]]. En konec je bil pritrjen na obzidje Šah-Burdža, drugi konec pa na kamnit steber na bregu reke. To ni mit. Sodobni tuji popotniki, kot je William Hawkins, so to osebno videli. Upodobljena je bila tudi na sodobni sliki, narejeni leta 1620. To je bil način za odpravo težav ljudi, ki so se lahko obrnili h kralju, najvišjemu sodnemu organu imperija, neposredno, brez plačila, strahu ali formalnosti za takojšnje olajšanje. Ni bilo razlik med kastami ali veroizpovedjo ali med revnimi in bogatimi. Džahangirjevo pravosodje Adl-i-Jahangir je postalo legenda v indijski zgodovini. *'''Muthamman Burdž''' (Šah-Burdž) in '''Džharokha''' (1632–1640 n. št.): ta palača se dviga nad največjim bastijonom utrdbe Agra ob reki, obrnjena proti vzhodu. Prvotno jo je iz rdečega kamna zgradil Akbar, ki jo je uporabljal za ''[[džharokha daršan]]'' (dnevna praksa nagovarjanja javnega občinstva (''daršan'') na balkonu (''džharokha'') v utrdbah in palačah srednjeveških kraljev), pa tudi za čaščenje sonca, vsak dan ob sončnem vzhodu. Džehangir ga je uporabljal tudi kot ''[[džharokha]]'' (kamnito okno, ki štrli iz stene stavbe v zgornjem nadstropju in gleda na ulico), kot je zvesto prikazano na njegovi sliki iz leta 1620. Prav tako je uvedel svoj 'Adl-i-Džandžir' (veriga pravice) na njegovi južni strani. Zaradi osmerokotne zasnove so ga imenovali ''Muthamman Burdž''. Perzijski zgodovinarji in tuji popotniki so ga omenjali tudi kot ''Šah-Burdž'' (cesarski ali kraljev stolp). Njegovo ime jasminov stolp ali ''Samman-Burdž'', kot ga je zapisal sodobni zgodovinar Lahauri, je napačno. Z belim marmorjem ga je obnovil Šah Džahan okoli 1632–1640. Uporabil ga je tudi za ''Džharokha daršan'', ki je bil nepogrešljiva mogulska institucija, kot je bil ''Durbar''. To je osmerokotna zgradba, katere pet zunanjih strani tvori ''dalan'' s pogledom na reko. Vsaka stran ima odprtine za stebre in nosilce, najbolj vzhodna stran štrli naprej in veličastno sprejme ''džharokho''. Na zahodni strani te palače je prostoren ''dalan'' s šah-nasinom (niša). V njenem tlaku je potopljena plitva vodna kotanja (''kunda''). Je bogato [[intarzija|intarzirana]]. Ta ''dalan'' se odpre na dvorišče, ki ima na severni strani ''čabutaro'', ki jo projicira zaslon ''džali'', na zahodni strani pa niz soban, ki vodijo do Šiš Mahala; in stebrišče (''dalan'') s prostorom, prizidanim na južni strani. Gre torej za velik kompleks, ki je v celoti zgrajen iz belega marmorja. Ima globoke niše na stenah, ki razbijajo monotonost. ''Dadoji'' imajo ponavljajoče se stilizirane plazeče rastline, vrezane na obrobe, in izrezljane rastline na sredinskih stebrih, nosilci in preklade prav tako nosijo izvrstne vložke in je ena najbolj okrašenih stavb Šah Džahana. Ta palača je neposredno povezana z Divan-i-Khas, Šiš Mahal, Khas Mahal in drugimi palačami in od tu je mogulski cesar upravljal vso državo. Ta ''burdž'' ponuja popoln in veličasten pogled na Tadž Mahal in Šah Džahan je preživel osem let (1658–1666) svojega zapora v tem kompleksu in pravijo, da je tukaj umrl. Njegovo truplo so s čolnom odpeljali v Tadž Mahal in ga pokopali. *'''Šiš Mahal''' (1631–40 AD): zgradil ga je mogulski cesar Šah Džahan kot del poletne palače. Njena najbolj značilna lastnost je stekleni mozaik na stenah in stropu. Ti stekleni kosi imajo visoko zrcalno kakovost, ki se lesketa in utripa na tisoče načinov v poltemni notranjosti. Steklo je bilo uvoženo iz Haleba iz Sirije. Šah Džahan je zgradil stekleno palačo tudi v Lahoreju in Delhiju. == V popularni kulturi == *Utrdba Agra je leta 2004 prejela nagrado Aga Khan za arhitekturo. Indijska pošta je izdala znamko v spomin na ta dogodek. *Utrdba Agra igra ključno vlogo v skrivnosti [[Sherlock Holmes|Sherlocka Holmesa]] ''Znak štirih'', ki jo je napisal Sir [[Arthur Conan Doyle]]. *Utrdba Agra je bila predstavljena v videospotu za ''Habibi Dah'', uspešnico egiptovske pop zvezde Hisham Abbas. *Vladar Šivadži je prišel v Agro leta 1666 v skladu s "Pogodbo iz Purandarja (1665)", sklenjeno z Džai Singhom I., da bi se srečal z Aurangzebom v Divan-i-Khasu. V občinstvu je bil namenoma postavljen za moškimi nižjega ranga. Užaljen je odvihral iz cesarske avdience in bil 12. maja 1666 zaprt v prostorih Džai Singha. ==Galerija== <gallery> File:Map of Agra Fort.jpg|Načrt trdnjave Agra na ogled v trdnjavi, 2012 File:Diwan-E-Aam (Hall of Public Audience).jpg|Zunanjost Divan-i-Ama ali sprejemne dvorane File:Diwan-i-Aam Hallways.jpg|Notranjost Divan-i-Ama File:Agra castle India persian poem.jpg|Perzijska kaligrafija v utrdbi Agra File:Diwan-i-Am-1.jpg|Divan-i-Ama File:Amar Singh Gate, Agra.jpg|Vrata Amar Singh File:Agra Fort 13.JPG|Džahangirjeva palača File:Agra Fort 20.jpg|Divan-i-Khas File:Delhi gate 6.jpg|''Delhijska vrata'', slika Seeta Rama, 1814–15 File:Agrafortushnish2.jpg|Notranjost utrdbe Agra File:AgraFortColumn.jpg|Okrašen steber File:Agrafortushnish3.jpg|Okras na stropu File:Weeks Edwin Gate Of The Fortress At Agra India.jpg|Tedenska Edwinova vrata trdnjave v Agri v Indiji File:Inside Red Fort, Agra.jpg|Znotraj obsežnega kompleksa trdnjave File:Agra Fort Rempart.jpg|Obzidje File:Bathtub of Jahangir.jpg|Džahangirjeva kopalna kad File:Taj and jamuna river from Agra Fort.jpg|[[Tadž Mahal]] in reka Jamuna File:Agra fort, Agra, India.jpg|Notranjost Musamman Burdž File:Agra Fort Anguri Bagh (side view)-Agra-Uttar Pradesh-N-UP-A1-b.jpg|Anguri Bagh, vrt in dvorišče File:Agra Fort Shish Mahal-Agra-Uttar Pradesh-N-UP-A1-y.jpg|Šiš Mahal File:Agra Fort John Russell Colvin's Tomb-Agra-Uttar Pradesh-N-UP-A1-i.jpg|Grobnica spoštovanega Johna Russella Colvina File:Agra India persian poem.jpg|Perzijska kaligrafija v utrdbi Agra </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Agra Fort}} {{Wikivoyage|Agra|Agra Fort}} *[https://web.archive.org/web/20091203060952/http://www.asi.nic.in/asi_monu_whs_agrafort.asp Agra Fort (1983), Uttar Pradesh – Archaeological Survey of India] *[http://www.columbia.edu/itc/mealac/pritchett/00routesdata/1600_1699/agrafort/maps/maps.html Agra Fort map] (from Murray's travel guide, 1909) {{Unescova svetovna dediščina v Indiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Indiji]] [[Kategorija:Mogulska arhitektura]] [[Kategorija:Trdnjave v Indiji]] 4f0jtu5n4zsleswqo80qebpy0w16rmk Uporabniški pogovor:TadejM 3 548833 6752854 6746551 2026-09-19T15:16:38Z BojanM79 118004 /* Avtomatski eksterni defibrilator */ nov razdelek 6752854 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) == Pregled članka == Tadej, lepo pozdravljeni! Opravičujem se, da vas kontaktiram kar tukaj, vendar že kar nekaj časa čakamo na povratno informacijo glede osnutka članka za Argeto. Opazili smo, da ste osnutek že pregledali in zapisali, da se vam zdi vsebina načeloma ustrezna, zato sem si drznila obrniti se neposredno na vas. Zavedamo se, da smo kot predstavniki podjetja v navzkrižju interesov in želimo v celoti slediti smernicam Wikipedije. Če so potrebni dodatni popravki ali dopolnitve, jih bomo z veseljem uredili. Predvsem bi si želeli vedeti, kako naj članek čim bolj uskladimo z zahtevami, da se postopek lahko premakne naprej. Zato bi vas prijazno prosila za usmeritev, ali je mogoče osnutek potrditi oziroma ga vrniti v urejanje s konkretnimi komentarji (npr. glede neodvisnih virov ali drugih pomanjkljivosti), da lahko pripravimo ustrezne popravke. Najlepša hvala za vaš čas in pomoč. Še enkrat se opravičujem za neposreden kontakt, vendar po drugih kanalih doslej žal nismo prejeli odziva. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Bizi99|Bizi99]] ([[Uporabniški pogovor:Bizi99|pogovor]]) 12:02, 11. avgust 2026 (CEST) :Članek sem prestavil v glavni imenski prostor (na [[Argeta]]). Hvala za sodelovanje! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:56, 11. avgust 2026 (CEST) == Urtikarija proti koprivnici == Pozdravljen. Prestavil si članek na izraz, ki ima prednost po terminološkem slovarju. Jaz sem dal prednost prednostnemu izrazu po pravopisu. Wikipedija je namenjena široki javnosti, ne samo strokovnjakom. Zato bi jaz še vedno izbral slovensko ustreznico, ki ima naslombo v pravopisu. Ampak ne vztrajam. Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 23:00, 23. avgust 2026 (CEST) :S terminološkega vidika in z vidika povezovanja se mi je zdelo bolje prestaviti, ker ima ''koprivnica'' številne pomene, medtem ko je ''urtikarija'' enopomenski izraz. ''Urtikarija'' mi je tudi precej bolj domač izraz, čeprav opažam, da se ''koprivnica'' ne uporablja tako redko, kot se mi je zdelo. Če želiš, lahko vrneš na ''koprivnico''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:37, 24. avgust 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 4, 10, 11, 13 and 14.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/08/12/wiki-loves-fish-bringing-coastal-biodiversity-to-the-world-through-open-knowledge/|Wiki Loves Fish: Bringing Coastal Biodiversity to the World Through Open Knowledge]] (SDG 14) * [https://wikiedu.org/blog/2026/08/19/making-rare-disease-knowledge-a-little-more-common-on-wikipedia/ Making rare disease knowledge a little more common on Wikipedia] (SDG 3) * [[diffblog:2026/08/26/the-pre-conference-on-information-integrity-in-climate-change-at-wikimania/|The Pre-Conference on Information Integrity in Climate Change at Wikimania]] (SDG 13) * [[diffblog:2026/08/29/beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem/|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] (SDG&nbsp;4) * [[diffblog:2026/08/29/wiki-for-human-rights-nigeria-write-for-rights-and-july-virtual-session/|Wiki for Human Rights Nigeria: Write for Rights and July Virtual Session]] (SDG 10) ; Events * Ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:21, 4. september 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30910094 --> == Avtomatski eksterni defibrilator == Pozdravljen. Glede članka o defibrilatorju. Bi mogoče bilo bolj pravilno uporabit besedo zunanji namesto eksterni, tudi glede na to da se povsod navaja zunanji defibrilator? Lp. [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 17:16, 19. september 2026 (CEST) 1hrzt59gp6e9vt60p2iwo3u7g1xdbx0 6752894 6752854 2026-09-19T17:53:05Z TadejM 738 /* Avtomatski eksterni defibrilator */ mnenje 6752894 wikitext text/x-wiki {{skoči na vrh in dno}} <div style="position: absolute; right: 1.15em; top: 0em; font-size: 90%;" id="TemplateUserinfo" class="plainlinks"><small><br>{{CURRENTDAYNAME}}, {{CURRENTDAY}}. {{CURRENTMONTHNAME}} {{CURRENTYEAR}}, {{CET}} ([[Srednjeevropski čas|CET]])</small></div> {| style="border:1px solid #8888aa; background-color:#f7f8ff; padding:5px; font-size:95%;" align=center width=90% id=toc0 |align="center" rowspan="2"| <font color="#EBEFFF">&mdash;</font><font color="#DDE1FF">&mdash;</font><font color="#CDD0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#0F0FFF">&mdash;</font> <font face="Times New Roman, serif" color="#000080" size="+2">M<small>OJA</small> P<small>OGOVORNA</small> S<small>TRAN</small></font> <font color="#0F0FFF">&mdash;</font><font color="#1F20FF">&mdash;</font><font color="#2F2FFF">&mdash;</font><font color="#3F40FF">&mdash;</font><font color="#4E50FF">&mdash;</font><font color="#5E60FF">&mdash;</font><font color="#6E70FF">&mdash;</font><font color="#7E80FF">&mdash;</font><font color="#8E90FF">&mdash;</font><font color="#9EA0FF">&mdash;</font><font color="#ADB0FF">&mdash;</font><font color="#BEC1FF">&mdash;</font><font color="#EBEFFF">&mdash;</font></center> <br> ''Pozdravljeni na moji pogovorni strani. Tu lahko objavite svoja vprašanja in komentarje.'' |} ''<small> -- coding taken from [[en:User:とある白い猫|Cool Cat]]</small>'' {{Uporabnik:TadejM/Tu template}} <center> {| style="background-color: #F8FCFF;" | ! <span class="plainlinks"><big>'''[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new Če mi želite pustiti sporočilo, kliknite tu]'''&nbsp;</big></span> ! <div style="position:relative; width:30px; height:30px; overflow:hidden;"><div style="position:absolute; font-size:30px; overflow:hidden; line-height:30px; letter-spacing:30px;">[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uporabni%C5%A1ki_pogovor:TadejM&action=edit&section=new<span title="Pusti sporočilo!" style="text-decoration:none;">&nbsp; &nbsp;</span>]]</div>[[Slika:Crystal Clear app kopete.png|30px|30px]]</div> |} </center> <span class="plainlinks"><center><small>[{{SERVER}}{{localurl:{{NAMESPACE}}:{{PAGENAME}}|action=purge}} Osvežitev predpomnjenja strani]</small></center></span> '''''Arhivirani pogovori''''' * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 1|Arhiv 1]]:''' 8. marec 2005 – 16. oktober 2005 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 2|Arhiv 2]]:''' 16. oktober 2005 – 21. avgust 2006 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 3|Arhiv 3]]:''' 23. avgust 2006 – 12. februar 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 4|Arhiv 4]]:''' 18. februar 2007 – 14. november 2007 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 5|Arhiv 5]]:''' 14. november 2007 – 3. julij 2008 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 6|Arhiv 6]]:''' 13. julij 2008 – 9. februar 2013 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 7|Arhiv 7]]:''' 25. februar 2013 – 4. november 2017 * '''[[Uporabniški pogovor:TadejM/Arhiv 8|Arhiv 8]]:''' 4. december 2019 – 25. julij 2023 {{suppress categories|{{babel|header=[[Wikipedija:Babilon|Vikipedija:Babilon]]|sl|en-4|fr-3|de-3|hr-2}}}} <!-- Sporočilo pustite pod to vrstico --> == Invitation to Rejoin the [https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:Translation_task_force Healthcare Translation Task Force] == [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|right|frameless|125px]] You have been a [https://mdwiki.toolforge.org/prior/index.php?lang=sl medical translators within Wikipedia]. We have recently relaunched our efforts and invite you to [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php join the new process]. Let me know if you have questions. Best [[User:Doc James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] ([[User talk:Doc James|talk]] · [[Special:Contributions/Doc James|contribs]] · [[Special:EmailUser/Doc James|email]]) 12:34, 6 August 2023 (UTC) <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_translatiors/sl&oldid=25414848 --> == Wikimedians for Sustainable Development - December 2023 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-seventh newsletter, a sort of year-in-review for 2023.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> Dear Wikimedians for Sustainable Development, As we bid farewell to 2023, we reflect on a year that has been an uneven year for our user group. While the journey has been marked by some truly inspiring events, most of our efforts have been largely uncoordinated and the user group hasn't been the support it could have been. Yet, there's a glimmer of hope and a world of potential for 2024. '''Highlights of 2023:''' ;Newsletters Galore: We kicked off the year with zeal, sharing updates and inspiration through four newsletters. The number of things happening in the movement is astounding, but we need to rethink the format of the newsletter going into the next year. ;Growing Strong: The Wikimedians for Sustainable Development family welcomed 33 new members in 2023. Your passion and dedication continue to inspire us, and we look forward to nurturing this community spirit in the year ahead. ;Wikimania Talks: Our voices echoed far and wide at Wikimania, where several members of our community took the virtual stage to share insights and ideas about everything from Wikipedians-in-Residence's to open data. Your contributions showcased our commitment to sustainable development on a global scale. ;Content Creation Magic: Throughout the year, our extended community demonstrated incredible dedication to expanding the knowledge base on Wikipedia. Countless hours were spent creating and curating content that aligns with our mission, contributing to a more sustainable digital ecosystem. ;Campaigning hard: We saw a large variety of campaigns, from writing challenges to editathons. The willingness to experiment with new formats and partners, as well as learning from past efforts, shows great promise for the future. '''Acknowledging Challenges:''' While we celebrate these achievements, we acknowledge that 2023 presented its fair share of challenges. A lack of global coordination reminded us that the road to sustainable development is not always linear. However, it is precisely these challenges that fuel our determination to work together more cohesively in the coming year and proof that the user group is needed. '''Hopeful Anticipation for 2024:''' As we turn the page to 2024, let's carry forward the lessons learned and the successes celebrated. We are optimistic that, with renewed energy and a collective commitment, we will overcome obstacles and create an even more impactful and connected Wikimedians for Sustainable Development community. Here's to a year of collaboration, growth, and making a lasting impact on the world through our shared passion for sustainability. Together, we can turn challenges into opportunities and pave the way for a brighter future. Wishing you all a joyous holiday season and a Happy New Year! Warm regards, [[m:User:Ainali|User:Ainali]], [[m:User:Daniel Mietchen|User:Daniel Mietchen]] PS. We have started writing [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|our yearly report]], please add your activities to it. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 19:04, 1. januar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=25817439 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-eighth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * We have submitted our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2023|2023 annual report]]. * Upcoming meeting: on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|9 February]], we'll have a call about roles and responsibilities in the user group. This is an attempt to make more opportunities to engage more of the user groups members in its activities. If you want to help out in some way, but don't know how, this is a meeting for you to get help creating that opportunity. If you know how you would like to help, but don't know how to get started, this is also the meeting for you. ; Other news * New Wikiproject for Climate Change on Basque Wikipedia: [[:eu:Wikiproiektu:Klima aldaketa|Wikiproiektu Klima Aldaketa]] * Climate Justice, Digital Rights and Indigenous Voices international Wikimedia event in Huaraz, Peru 2024: [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeDIuZQ61v35y3Q293ZV9YjNWOHsgwvq3t2XjP2cQ0OHG-EPA/viewform Engagement Survey] (closes 2 Feb) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:22, 2. februar 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26169519 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2023 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2023 you '''[https://mdwiki.org/wiki/WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2023_(all) were one of the top medical editors in your language]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSdWfjVFbDO4ji-_qn2SsAgdCflhcOZychLnr1JUacsPaBr1eA/viewform Consider joining for 2024]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translation of health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [https://mdwiki.org/wiki/User:Doc_James <span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 23:25, 3. februar 2024 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2023&oldid=26173705 --> :Thank you for the award! It's been my pleasure. I look forward to collaborating on these topics in this year too. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:29, 3. februar 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - February 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our twenty-ninth newsletter.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * On 9 February, we had a user group meeting on roles and responsibilities ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240209|minutes]]) * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 17 March]] ; Other news * Wiki Loves Earth: Reminder that if you want to [[c:Commons:Wiki_Loves_Earth_2024/Organise|organize a local competition]], it is time to get started. (SDG 15 and 14) * Wiki for Human Rights: Reminder that if you would like to [[m:WikiForHumanRights/Organize|organize a local event]], there is support available. (SDG 10) * Study: [https://vbn.aau.dk/ws/portalfiles/portal/650852934/Meier_Wiki_Climate.pdf Using Wikipedia Pageview Data to Investigate Public Interest in Climate Change at a Global Scale] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by [[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:40, 9. marec 2024 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26331508 --> == Wikimedians for Sustainable Development - April 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtieth newsletter covering March and April 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * * Upcoming [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|user group meeting 19 May]] ; Other news * [[w:en:Wikipedia:Wikipedia_Signpost/2024-03-29/Recent_research#Other_recent_publications|Wikipedia Signpost highlighted five papers about climate change editing]]. (SDG 13) * On Wikidata, [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|a model for documenting green house gas emissions]] has been created. (SDG 13) * [https://wikimedia.org.au/wiki/EPA_Victoria_WiR_April_2024_Update An update] from the Wikipedian in Residence at the Environment Protection Authority in Victoria, Australia. * WikiAcción Perú organized a training session: "[[m:Volunteer Supporters Network/VSN Training: Climate Change Actions and Wikimedia Movement|Climate Change Actions and Wikimedia Movement]]" (SDG 13) * WikiForHumanRights organized a session: "[[m:Event:Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage|Adding Sustainability Perspectives to Wikivoyage]]" ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, starts in May. (SDG 14 & 15) * [[m:Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region|Wiki For Climate Change 2024 - Maghreb region]] starts in May. (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:17, 1. maj 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26428292 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtyfirst newsletter, covering May 2024. This issue has news related to SDGs 13, 14 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * Upcoming: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]], 16 June * [[m:Talk:Wikimedians_for_Sustainable_Development#Mini_report_from_the_Wikimedia_Summit_2024|Mini report from the Wikimedia Summit 2024]] * [https://wikipediapodden.se/jan-ainali-wikimedians-for-sustainable-development-wikimedia-summit-2024-265/ User group representative interviewed by Wikipediapodden] at Wikimedia Summit ([[:File:WP265 - Jan Ainali, Wikimedians for Sustainable Development, Wikimedia Summit 2024.mp3|commons]]) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240519|Minutes from user group meeting in May]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/05/02/reflecting-_women-for-sustainability-africa-arts-feminism-her-voice-campaign-2023/ Reflecting _Women For Sustainability Africa Arts + Feminism #Her Voice Campaign 2023] * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Macedonia report|Macedonia report: Climate change and GLAM]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/April 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library April monthly highlights]] (SDG 14 & 15) * [https://www.nature.com/articles/d44148-024-00166-y WikiProject Biodiversity featured in Nature Africa] (SDG 14 & 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=fFWS7hfetZk Wikimedia UK releases a video about their climate focus] (SDG 13) ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2024|Wiki Loves Earth]], the international photo contest of protected nature, continues in some countries. (SDG 14 & 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:19, 1. junij 2024 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=26852366 --> == Lekture == Hvala, da lektoriraš vsake toliko jezikovni modul. Poskušam slediti vsem pravilom, včasih mi pa tudi spodrsne, ali pa mi uide kakšna narečna. Lp! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:49, 9. junij 2024 (CEST) :Se trudim. Ne garantiram za 100-odstotno pravilnost, ker orjemo ledino in stvari niso vedno čisto jasne. O posameznih prevodih bi se bilo verjetno treba posebej pogovoriti. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:53, 9. junij 2024 (CEST) ==Razprava za združitev strani [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]]== [[Image:Information.svg|25px]] Članek [[ Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana ]], ki si ga urejal, je bil predlagan za [[Wikipedija:Združevanje|združitev]] z drugim člankom. Če bi se rad udeležil razprave o združevanju, lahko to storiš tako, da klikneš {{ #if: Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |[[ Pogovor:Župnijska cerkev sv. Jakoba, Ljubljana#Predlog za združitev |tukaj]]|na članek in nato klikneš na povezavo (pogovor) na vrhu članka}}. Na pogovorni strani nato dodaš svoje komentarje. Hvala. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 17:44, 20. junij 2024 (CEST) <!-- Predloga:ZdružitevOpozorilo --> :Hvala za obvestilo. Sem komentiral. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:57, 20. junij 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirtysecond newsletter, covering June 2024. This issue has news related to SDGs 3, 13, 14, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Movement Charter Vote|User group vote on the adoption of the Movement Charter]] (closes 7 July 23.59 UTC) * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming user group meeting]] 21 July * User group meeting held in June - [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240616|minutes]] * The group was featured in the latest WikiAfrica Hour: [https://www.youtube.com/watch?v=4B6VI20qopk #36: Does the Wikimedia movement contribute to the SDGs?] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/stories-from-the-anti-disinformation-repository-how-wikiproject-covid-19-and-other-wikimedia-initiatives-counter-health-disinformation/ Stories from the anti-disinformation repository: How WikiProject COVID-19 and other Wikimedia initiatives counter health disinformation] (SDG 3) * [https://wikimedia.org.au/wiki/Environment_Centre_NT_Wikipedian_in_Residence Environment Centre Northern Territory Wikipedian in Residence] (SDG 15) * [https://www.gp.se/debatt/med-ai-kan-vi-oka-transparensen-om-foretagens-klimatavtryck.2dd4e006-57e3-4534-a0be-70ca56a289e4 With AI can we increase transparency of companies' carbon footprints] (in Swedish). Op-ed that mentions that the greenhouse gas emissions of the top 150 companies on the Stockholm stock exchange has been uploaded to Wikidata. The model is documented on [[d:Wikidata:WikiProject_Climate_Change/Models#Emissions|WikiProject Climate Change on Wikidata]]. (SDG 13) * [[wmfblog:2024/06/25/another-year-in-review-where-is-wikimedia-in-the-climate-crisis-seeing-the-impact-of-wikimedia-projects/|Another Year in Review: Where is Wikimedia in the Climate Crisis? Seeing the impact of Wikimedia Projects]] (SDG 13) * [https://wikiedu.org/blog/2024/06/24/46-scholars-self-advocates-bring-knowledge-to-wikipedias-disability-healthcare-content/ 46 scholars, self-advocates bring knowledge to Wikipedia’s disability healthcare content] (SDG 3) * [[c:File:Wikimedia klimatpåverkansrapport 2023.pdf|Wikimedia Sverige publishes their 2023 climate impact report]] (in Swedish) (SDG 13) * WikiProject Govdirectory has started [[d:Wikidata:WikiProject Govdirectory/Weekly collaboration|weekly collaboration on countries]] (SDG 16) ; Events * [https://diff.wikimedia.org/2024/06/18/wikimedia-chapters-and-groups-organise-the-first-sharks-and-rays-wikimarathon/ Wikimedia chapters and groups organise the first Sharks and Rays Wikimarathon] (29 June, but edits in the weeks after are welcome) (SDG 14) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 11:27, 1. julij 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27039469 --> == Research about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, We would like to invite you to submit your responses to the survey dedicated to the tools that are used currently across the Wikimedia projects and the tools that you want to have. This survey was made by the working group of the [[:m:Wikimedia CEE Hub|CEE Hub]], and your responses will be reviewed afterwards, as we want to continue supporting the communities. That support can be documentation for certain most used tools by other communities across the region per specific topics, finding solutions for new tools to be created in the future, creating most needed tools in the region (so called "regional wishlist list"), and many other options. ''Deadline to fill in the survey is '''20th of August, 2024'''.'' Submit your answers [https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeIwzCDKs6jXPG7EpZe-JH2Mm1odU0_MAv1bO-z-nLOq9dlug/viewform?usp=sf_link '''here'''] Thank you in advance for your time that you will dedicate in filling in this survey --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 15:07, 26. julij 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty third newsletter, covering July 2024. This issue has news related to SDGs 5, 10, 13, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting held in July, [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240721|minutes]] * Next user group meeting will be 18 August ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/June 2024/Contents/Macedonia report|Climate change editahon and workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/wikiforhumanrights-in-nigeria-2024-campaign-virtual-launch/ WikiForHumanRights in Nigeria 2024 Campaign Virtual Launch] (SDG 10&16) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/16/what-we-learned-from-wiki-women-in-red-8-campaign-2023-women-for-sustainability-africa/ What we Learned from Wiki Women In Red @8 Campaign 2023 Women for Sustainability Africa] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/17/ghanaian-wikipedians-set-to-educate-students-on-open-climate/ Ghanaian Wikipedians set to educate students on Open Climate] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/07/23/using-wikipedia-as-a-tool-for-climate-action/ Using Wikipedia as a Tool for Climate Action] (SDG 13) ; Events * 5th August, [[m:Event:Wiki-Green_Conference_2024 Wiki-Green Conference]] (SDG 13) * 7-10 August, Wikimania - [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|All SDG related sessions]] * 7-9 November, [https://wikimedia.org.ar/2024/07/03/justicia-climatica-voces-indigenas-y-plataformas-wikimedia/ Justicia climática, voces indígenas y plataformas Wikimedia] (SDG 13) ; Participate * Share an example of a successful [[m:Campaigns/WikiProjects|WikiProject or topical collaboration]] in this on-wiki survey This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:57, 1. avgust 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27042528 --> == Goriška pokrajina == Prosim poglej zadnji popravek [[Slovenska skupnost v Italiji|tega članka]]. Osebno se ne bom več spuščal v to debato, ki se vleče že skoraj četrt stoletja ([[Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2008-01-02#Italijanska imena|od leta 2007 dalje!]]), in kjer imajo vsi svoj prav, venda bi bilo umestno, da se stvar enkrat za vselej določi. Morda si edini, ki ima dovolj vztrajnosti in vpliva, da ti zadeva uspe. Meni se zdi, da sta obe obliki pravilni, tako ''Goriška pokrajina'' kot ''Pokrajina Gorica'' (isto za [[Pogovor:Pokrajina Trst|Trst]] in Videm), vendar je potrebno, da je poimenovanje poenoteno v vseh člankih. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 08:20, 9. avgust 2024 (CEST) :Dogovorili smo se za obliko ''Pokrajina Gorica''. Glej [[Pogovor:Pokrajina Trst]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 09:41, 9. avgust 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty fourth newsletter. This issue has news related to SDGs 5, 11, 15, and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20240915|Next user group meeting]], 15 September, will be focused on starting to develop a strategy for the group. If you cannot attend, you can leave your input on [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030/Ideas|the ideas page]]. * User group meeting held in August ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240818|minutes]]) ; Other news * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/New Zealand report|Report from WikiProject International Botanical Congress 2024]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Switzerland report|Meeting for Writing on Femenist Strikes and Wiki for Peace Camp St. Imier]] (SDG 5 & 16) * [[outreach:GLAM/Newsletter/July 2024/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Biodiversity Heritage Library report]] (SDG 15) * Wikimania had a lot of [[wikimania:2024:Program/SDG_related_sessions|SDG related sessions]] and you can watch them back now ; Events * [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2024|Wiki Loves Monuments]] starts in September (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 08:24, 2. september 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27262444 --> == Task related to GFDL == Hello! You helped fix GFDL with disclaimers per [[Wikipedija:Pod_lipo#GFDL]]. I do not know if you noticed but I have another request. If you have not perhaps you could have a look? If you have noticed but do not have time thats cool too but in that case I would like to know so I can perhaps ask for a bot flag and fix it myself. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 21:54, 1. oktober 2024 (CEST) :Hello, [[User:MGA73|MGA73]]. I'm quite busy at the moment and not even sure right now which files should relicensed. It would be preferable if you can use a bot to do this. Otherwise, I'll see what I can do within the following month (no promises). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:16, 1. oktober 2024 (CEST) ::Okay. I will ask for a bot flag. Thank you. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 07:21, 2. oktober 2024 (CEST) ::: I modified [[Template:Self]] and [[Template:Self2]] based on the code on English Wikipedia. It would be great if you could check the wording and spelling. --[[Uporabnik:MGA73|MGA73]] ([[Uporabniški pogovor:MGA73|pogovor]]) 19:54, 15. oktober 2024 (CEST) :Certainly. I've corrected the case. Does the template support [[:en:dual (grammatical number)|dual]]? There should be three forms: for one licence, for two licences and for three or more of them. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:01, 15. oktober 2024 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - September 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-fifth newsletter. This issue has news related to SDG 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20240915|User group meeting held in September on strategy for the group]] ; Other news * [[m:Wikimedia CEE Meeting 2024/Submissions/Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region|Building a sustainable Wikimedia movement: A contribution from the CEE region]], presentation at CEE meeting. ([https://www.youtube.com/live/iB3KNFtA4xI?t=6739 YouTube]) * [https://diff.wikimedia.org/2024/09/30/all-about-wiki-green-conference-2024/ All About Wiki-Green Conference 2024] (SDG 13) ; Events * Course: [https://wikiedu.org/courses/global-approaches-to-climate-finance-4/ Global Approaches to Climate Finance] by WikiEdu (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 22:26, 1. oktober 2024 (CEST)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27437535 --> == Results from the survey about the tools on Wikimedia projects by the CEE Hub == Hi everyone, During August 2024, we sent you a survey about the tools, so now we would like to bring to your attention the conclusions and results from the survey, which you can explore on this '''[[:m:Wikimedia CEE Hub/Tools|Meta page]]'''. I hope you will enjoy exploring the mentioned tools on the page, along with other conclusions from the survey. Thanks for your time, and we will continue working on this important topic. --[[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 14:10, 7. oktober 2024 (CEST) <!-- Sporočilo je poslal_a User:TRistovski-CEEhub@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Tools&oldid=27177596 --> == Wikimedians for Sustainable Development - October 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-sixth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Upcoming meeting]], 24 November, 17.00 UTC ; Other news * Talk at WikiIndaba: [[m:WikiIndaba 2024/Proposal/Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region|Wikimedian collaboration in human knowledge: Wiki For Climate Change in the Maghreb region]] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/17/championing-inclusion-in-the-wikimedia-movement-africa-wiki-women-presentation-at-the-wiki-niger-conference/ Championing Inclusion in the Wikimedia Movement: Africa Wiki Women Presentation at the Wiki Niger Conference] (SDG 5) * [https://diff.wikimedia.org/2024/10/25/mountains-birds-and-lakes-wiki-loves-earth-2024-central-asia-edition/ Mountains, Birds and Lakes: Wiki Loves Earth 2024 – Central Asia Edition] (SDG 15) ; Events * November 6, 12 and 21: [https://universityofexeter.zoom.us/meeting/register/tJAkdeqrrzMoGdEeMYlR6q0A7QMHwwwM2VIZ#/registration Climate Change & Health in the UK - Wikipedia workshop] (SDG 3 and 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 21:01, 1. november 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27587619 --> == Wikimedians for Sustainable Development - November 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-seventh newsletter. This issue has news related to SDG 8, 12, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting, 24 November ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241124|minutes]]) * We are working on our [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]], please add activities that you would like to work on. ; Other news * [[m:Event:CEE Catch up Nr. 8 (November 2024)|CEE Catch up Nr. 8 with a sustainability theme]] * [[w:pt:Wikipédia:Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia|Wikiconcurso Justiça Climática e Amazônia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/New_Zealand_report#nz-edit|Report from New Zealand Species Edit-a-thons]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/October_2024/Contents/Macedonia_report#vvc|Report from climate change editing workshop in Macedonia]] (SDG 13) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2024/Contents/Croatia_report|DeGrowth in November with students, artists and academics in Croatia]] (SDG 8&12) * The new [[mw:Extension:Chart/Project/Updates#November_2024:_Production_deployment_and_security_review_complete|Charts extension has been enabled on Wikimedia Commons]]. It's time to start bringing all your local sustainability related charts over there! (SDG 17) ; Events * Ongoing: [[m:Event:Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers|Bridging Climate Literacy Gaps through Wikimedia projects in Ogoni Land Rivers]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Event:Financiamiento climático en Wikipedia|Financiamiento climático en Wikipedia]] (SDG 13) * Just started: [[m:Event:African Legislators in Red|African Legislators in Red]] (SDG 16) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 20:29, 1. december 2024 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27830533 --> == [[:en:Prekmurje Slovene]] == Zdravo! A09 te je tudi predlagal kot morebitnega pomočnika, ker zelo dobro govoriš angleško. Letos sem dopolnil [[:en:Prekmurje_Slovene|angleški članek o prekmurščini]], ker je [[Marc Leland Greenberg|prof. Greenberg]] prevedel v angleški jezik [https://brill.com/display/title/56433 Pavlovo prekmursko slovnico]. Problem pa je to: '''poor english.''' V slovenski wikipediji mi je Janezdrilc pomagal primerno preoblikovati članek. Ali lahko prosim tvojo pomoč pri angleški različici? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:37, 22. december 2024 (CET) :Seveda, bom pregledal. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 11:40, 22. december 2024 (CET) Hvala. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 12:00, 22. december 2024 (CET) :::Zdravo! Boš probal popraviti angleški članek? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 18:35, 13. januar 2025 (CET) Zdravo! Seveda, bom uredil danes. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:37, 13. januar 2025 (CET) :Ravnokar sem se lotil. Vsebinsko ne bom dosti spreminjal, popravil bom predvsem jezikovne zadeve. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:10, 14. januar 2025 (CET) ==Praznično voščilo== {| style="border-style:solid; border-color:green; background-color:white; font color:red; border-width:2px; text-align:left; padding:8px;" |[[File:Christmas Wikipedia-logo-v2-en.png|110px]] |Voščim ti miren in blagoslovjen božič, v novem letu pa ti želim uspešno, zdravja polno ter sadov obilno prihajajoče leto 2025. Naj vnema ne poide! S prisrčnimi pozdravi,--'''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 15:11, 23. december 2024 (CET) |} :Hvala, enako! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:36, 23. december 2024 (CET) == Terna == Sem ti ravno hotel napisati, da je tvojih 123.456 urejanj prav za slikat, pa je padel nov paketek HotCat urejanj XD V glavnem, naj vnema ne poide. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 21:34, 30. december 2024 (CET) :Ja, če pa bi HotCat urejanja bila označena kot manjša, bi pa bila terna še većja ... --[[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) ::Ne vem, kako jih je mogoče označiti kot manjša. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:05, 30. december 2024 (CET) ::Po nedavnem zapletu v Zbirki se jih ne da več označiti kot mala urejanja. Mičkeno moteče, a ne preveč, če je storjeno v obdobju z manj urejanji (ponavadi ponoči) '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 22:11, 30. december 2024 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2024 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20241229|minutes]]) * We have adopted an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|annual plan for 2025]]! ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=4_hWBwaQxaw Lightning talk by Adam Harangzo - National Institute for Health and Care Research on Wikipedia] (SDG 3&13) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/11/top-photos-of-the-special-nomination-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2024%f0%9f%a4%9d/ Top photos of the special nomination “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2024!] (SDG 10&15) * [https://www.wikimedia.nz/nz-species-editathon-recap/ Two days, 15 editors, 750 edits] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2024/12/28/a-peekaboo-into-our-butterflying-trip-from-the-amazon-of-the-east/ A Peekaboo Into Our Butterflying Trip from the Amazon of the East] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2024/12/27/brooklyn-college-students-bring-ecology-course-content-to-wikipedia/ Brooklyn College students bring ecology course content to Wikipedia] (SDG 13&15 * [https://journals.sagepub.com/doi/10.1177/09636625241268890 Declaring crisis? Temporal constructions of climate change on WikipediaDeclaring crisis? Temporal constructions of climate change on Wikipedia] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 09:04, 2. januar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=27983472 --> == Thank you for being a medical contributors! == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr"> {| style="background-color: #fdffe7; border: 1px solid #fceb92;" |rowspan="2" style="vertical-align: middle; padding: 5px;" | [[File:Wiki Project Med Foundation logo.svg|130px]] |style="font-size: x-large; padding: 3px 3px 0 3px; height: 1.5em;" |'''The 2024 Cure Award''' |- | style="vertical-align: middle; padding: 3px;" |In 2024 you '''[[mdwiki:WikiProjectMed:WikiProject_Medicine/Stats/Top_medical_editors_2024_(all)|were one of the top medical editors in your language]]'''. Thank you from [[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med]] for helping bring free, complete, accurate, up-to-date health information to the public. We really appreciate you and the vital work you do! Wiki Project Med Foundation is a [[meta:Wikimedia_thematic_organizations|thematic organization]] whose mission is to improve our health content. '''[[meta:Wiki_Project_Med#People_interested|Consider joining for 2025]]''', there are no associated costs. Additionally one of our primary efforts revolves around translating health content. We invite you to '''[https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/index.php try our new workflow]''' if you have not already. Our dashboard automatically [https://mdwiki.toolforge.org/Translation_Dashboard/leaderboard.php collects statistics] of your efforts and we are working on [https://mdwiki.toolforge.org/fixwikirefs.php tools to automatically improve formating]. |} Thanks again :-) -- [[mdwiki:User:Doc_James|<span style="color:#0000f1">'''Doc James'''</span>]] along with the rest of the team at '''[[m:WikiProject_Med|Wiki Project Med Foundation]]''' 07:23, 26. januar 2025 (CET) </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Doc James@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Top_Other_Language_Editors_2024&oldid=28172893 --> == Posodabljane Modul:Citation/CS1 in podpredlog == Imam v peskovniku pripravljene posodobitve, ampak se nekako izgubila rodilnik v "Pridobljeno 2. april'''a''' 2009". Če mi lahko malo pomagaš. Je pa vse v peskovnik. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:25, 31. januar 2025 (CET) :Živjo. Ustrezno je treba urediti kodo v razdelku date_name_xlate. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:15, 2. februar 2025 (CET) :[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]], je uspelo? Drugače bom pogledal kodo v naslednjih dneh. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 18:09, 2. februar 2025 (CET) :: Sem se mučila cel dan z različnimi variantami, nekako bi moral "mode = 'xg'" uporabiti rodilnik. Bom vesela če se lotiš. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 20:24, 2. februar 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - January 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our thirty-ninth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 11, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250223|User group meeting 23 February]] * User group meeting in January ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250119|minutes]]). * The user group submitted an annual report in the new [[m:Wikimedia Foundation Affiliates Strategy/Implementation/Affiliate health criteria/Reports/2024/Wikimedians for Sustainable Development|affiliate health criteria format]], and as an [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2024|activity report]]. * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Strategy 2030|2030 strategy]] for the user group was adopted. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/06/swiss-server-helped-optimise-wikidata-in-the-field-of-medicine/ Swiss server helped optimise Wikidata in the field of medicine] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/01/08/photographers-from-turkiye-tell-the-story-of-award-wining-photos-in-wiki-loves-earth-2024/ Photographers from Türkiye tell the story of award wining photos in Wiki Loves Earth 2024] (SDG 15) * [https://www.youtube.com/watch?v=HZnAp7oovlg OpenStreetMap and Wikidata in Disaster Times - CEE Meeting 2024 Istanbul] (SDG 11) ; Events * 1-28 February: [[listarchive:list/wikimedia-l@lists.wikimedia.org/message/5DC7IKHKGBEE5KOD4PY2XNKT55EA6LW4/|Wiki Loves Africa: Climate & Weather ISA campaign]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]]) 15:05, 4. februar 2025 (CET)</bdi> • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28153013 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fortieth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 8, 11, 13, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting in February ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250223|minutes]]). ; Other news * [[c:Commons:Wiki Loves Earth 2025/Organise|Time to get ready to organize Wiki Loves Earth]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/02/05/women-of-the-future-international-womens-day-2025/ ‘Women of the Future’ – International Women’s Day 2025] (SDG 5) * [https://wikiedu.org/blog/2025/02/17/the-experts-behind-the-edits-expanding-public-understanding-of-healthcare/ The Experts Behind the Edits: Expanding public understanding of healthcare] (SDG 3) * [https://enterprise.wikimedia.com/blog/ecosia-and-wikimedia-enterprise-partner/ Wikimedia Enterprise and Ecosia Partner to Drive Sustainable Search Innovation] (SDG 13) * A [[d:Wikidata:WikiProject Climate Change/Policies|subproject to WikiProject Climate Change about Climate Change Policies]] has just started on Wikidata (SDG 13) ; Events * 1 March: [[m:Event:Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire|Open Data Day 2025 in Côte d'Ivoire]] (SDG 8) * 7 March [[m:Event:Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025|Govdirectory Collab Hour - Open Data Day 2025]] (SDG 16) * 8 March–1 April: [[m:Event:Shine Her Light Writing Contest 2025|Shine Her Light Writing Contest 2025]] (SDG 5) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 08:51, 1. marec 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty first newsletter. This issue has news related to SDG 13, 15 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/03/27/organise-your-local-wiki-loves-earth-in-2025/ Organise your local Wiki Loves Earth in 2025!] (SDG 15) * [[d:Wikidata:Property proposal/Climate Policy Radar ID|Wikidata property proposal for the Climate Policy Radar]] (SDG 13) * [https://gupea.ub.gu.se/bitstream/handle/2077/85640/NKB_Debatt_Wikipedia.pdf?sequence=1&isAllowed=y Biologists encourage other biologists to edit Wikipedia] (in Swedish) (SDG 15) * A [[c:File:Langzeitkooperationen zwischen Museen und dem Wikipedia-Universum.pdf|presentation on long-term collaborations between museums and the Wikimedia universe]] was given on March 10 at a [https://www.kiekeberg-museum.de/fileadmin/user_upload/3_4_1_Tagungen/geplante_tagungen/Programm_Tagung_Mittwochs_ist_Museumstag_-_Langzeitkooperationen_im_Museum_10-11.3.2025_FLMK3.pdf symposium on long-term collaborations with museums in Germany](SDG 17) * A [[c:File:Gemeinsam mehr erreichen Freies Wissen als Grundlage der Zusammenarbeit zwischen Wikimedia und anderen Ehrenamtsinitiativen.pdf|presentation on existing and potential collaborations between the Wikimedia community and other volunteer communities]] was given on March 29 at a [https://tdsummit.d-s-e-e.de/ national volunteering convention] in Germany (SDG 17) ; Events * [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250420|Next user group meeting: 20 April]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> [[Uporabnik:MediaWiki message delivery|MediaWiki message delivery]] ([[Uporabniški pogovor:MediaWiki message delivery|pogovor]]) 11:28, 1. april 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Preimenovanje strani Skupnostna znanost v Občanska znanost == Pozdravljen. Pišem ti kot avtorju strani o [[Skupnostna znanost]]. V [https://citizenscience.si Mreži občanske znanosti] si zelo trudimo za terminološko poenotenje prevoda termina citizen science, za katerega menimo, da je najbolj primeren izraz Občanska znanost. Ker vem, da je preimenovanje strani kar tehnično zahtevna zadeva, bi prosil za pomoč! Prosim, če lahko zaenkrat samo zamenjaš ime strani na Občanska znanost, potem pa bom še dopolnil vsebine. [[Uporabnik:Mitja i|Mitja i]] ([[Uporabniški pogovor:Mitja i|pogovor]]) 12:30, 17. april 2025 (CEST) :Sem prestavil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:44, 17. april 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty second newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250420|minutes]]) ; Other news * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/09/zombie-ants-to-bioremediation-the-world-of-entomopathogenic-fungi/ Zombie ants to bioremediation: The world of entomopathogenic fungi] (SDG 15) * [https://wikiedu.org/blog/2025/04/21/with-foundation-increases-support-to-expand-disability-healthcare-information-on-wikipedia/ WITH Foundation increases support to expand disability healthcare information on Wikipedia] (SDG 3) * [https://diff.wikimedia.org/2025/04/04/women-and-health-project-improving-the-representation-of-womens-health-on-wikipedia/ Women and Health Project: Improving the representation of women’s health on Wikipedia] (SDG 3&5) ; Events * May 19: [[m:Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025|Habilidades Digitales Verdes en Wikimedia 2025]] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 09:22, 11. maj 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28259111 --> == Wikimedians for Sustainable Development - May 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty third newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, 10, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 22 June: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User group meeting]] ; Other news * Several papers presented at WikiWorkshop: ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_24.pdf EcoWikiRS: Using Species Descriptions in Wikipedia and Remote Sensing to Learn about the Ecological Properties of a Place] (SDG 15) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_6.pdf Data Extraction Methods for Analyzing Gender Bias on Wikipedia's Front Page] (SDG 5) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_28.pdf Measuring Cross-Lingual Information Gaps in English Wikipedia: A Case Study of LGBT People Portrayals] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_14.pdf Exploring Wikipedia community practices during the 2024 European Parliament election] (SDG 16) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_55.pdf Wikipedia as a Tool for Tracking Mass Migration Flows: Insights from the Russian Invasion of Ukraine] (SDG 10) ** [https://wikiworkshop.org/2025/paper/wikiworkshop_2025_paper_65.pdf Regulations in Wikidata: The case of PFAS-related regulations] (SDG 3 & 16) * [https://wikipediapodden.se/minimal-viable-species-stub-315/ Podcast about the minimal viable species stub] (SDG 15) * [https://wikimedia.org.uk/2025/05/media-literacy-and-responding-to-emergencies-and-disinformation/ Wikimedia UK and the Royal Society host workshop on information literacy and future health emergencies] (SDG 3) ; Events * 16 June: [[w:en:Event:Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon|Wikimedia NYC and United Nations Wikipedia Edit-A-Thon]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:37, 12. junij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28771610 --> == it wiki == Morda lahko pomagaš sodelavcu iz it wiki, glej [[:it:Discussione:Lingua_slovena#Cognomi_di_cittadini_sloveni_nativi_di_altre_Repubbliche|Wiki.it|Discussione:Lingua slovena#Cognomi di cittadini sloveni nativi di altre Repubbliche]]. [[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 04:39, 20. junij 2025 (CEST) :Sem pogledal, vendar nimam vira. Kolikor vem, se ć navadno ne prečrkuje v č, ampak ostane kot v izvirniku. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:18, 20. junij 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - June 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 5, and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 6 July: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20250706|User group meeting]] ; Other news * [https://www.youtube.com/watch?v=9I8Nr_UamtM Biodiversidade na Wiki] (in Portuguese) (SDG 15) * [https://nph.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/ppp3.70050 The women honoured in flowering plant genera: From myth to reality] (SDG 5&15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/06/20/rethinking-wiki-engagement-in-medical-research-insights-from-a-residency-at-nihr/ Rethinking Wiki engagement in medical research: insights from a residency at NIHR] (SDG 3) ; Events * 24 July: [https://mdi.georgetown.edu/events/guwikieditathonsummer2025/ Editing for Equity: Closing the Wikipedia Gender Gap] (SDG 5) * 2 & 9 August: [https://events.humanitix.com/nz-species-editathon-wellington New Zealand Species Edit-a-thon] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 23:06, 1. julij 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 10, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * 6 July: User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250706|minutes]]) * We are trying to establish better governance for the user group and [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Draft by-laws|have some inspiration]] on which your comments are requested. ; Other news * To promote sustainability and increase the visibility of the Sustainable Development Goals, the [[w:tr:Vikiproje:S%C3%BCrd%C3%BCr%C3%BClebilir_Kalk%C4%B1nma|"Sustainable Development Wikiproject" was launched on the Turkish Wikipedia]] * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/11/wiki-loves-butterfly-community-led-contributions-in-dzongu-valley-north-sikkim-india/ Wiki Loves Butterfly: Community-Led Contributions in Dzongu Valley, North Sikkim, India] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/12/gender-climate-and-sustainability-my-journey-with-the-awa-fellowship-2025/ Gender, Climate and Sustainability: My Journey with the AWA Fellowship 2025] (SDG 5 & 13) * [https://blog.tepapa.govt.nz/2025/07/14/the-power-and-potential-of-wikidata-for-botany/ The power and potential of Wikidata for botany] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/amplifying-inclusion-and-climate-justice-through-open-knowledge-my-journey-as-a-fellow-under-awa-fellowship-2025/ Amplifying Inclusion and Climate Justice Through Open Knowledge: My Journey as a Fellow under AWA Fellowship 2025] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/15/justice-through-open-knowledge-training-human-rights-advocate-to-document-human-rights-incident-with-wikipedia-and-wikimedia-commons/ Justice through Open Knowledge: Training Human Rights Advocate to Document Human Rights Incident with Wikipedia and Wikimedia Commons] (SDG 10) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/16/wings-of-bengal-the-winners-of-wiki-loves-bangla-2025/ Wings of Bengal: The Winners of Wiki Loves Bangla 2025] (SDG 15) * [https://infomgnt.org/posts/2025-07-16-Connecting-Knowledge-with-Wikidata-a-practical-Project-with-the-Museum-fuer-Naturkunde-Berlin/ Connecting Knowledge with Wikidata: A Practical Project with the Museum für Naturkunde Berlin] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/19/when-time-slows-down-documenting-butterflies-in-the-north-eastern-himalayas/ When Time Slows Down: Documenting Butterflies in the North Eastern Himalayas] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/23/wiki-loves-earth-celebrates-1000000-images-of-the-natural-heritage-worldwide/ Wiki Loves Earth celebrates 1,000,000 images of the natural heritage worldwide!] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/07/28/closing-content-gaps-highlights-from-my-july-as-an-awa-inclusion-and-climate-justice-fellow/ Closing Content Gaps: Highlights from my July as an AWA Inclusion and Climate Justice Fellow] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/01/thrilling-two-day-butterfly-expedition-in-central-odisha/ Thrilling Two-Day Butterfly Expedition in Central Odisha] (SDG 15) ; Events * 6-9 August: Wikimania is coming up, and you can easily [[wikimania:2025:Registration|join remotely]]. Find [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|all sessions related to the Sustainable Development Goals]]. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 11:27, 2. avgust 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=28881683 --> == Respell == Hoj, ne vidim ravno smisla v tej predlogi – namenjena je angleškim govorcem, saj njihov zapis in izgovorjava se ne ujemata ravno, za slovenske bralce pa je totalno neuporabna. Da ne bo ravno rdečih linkov na dokumentacijskih straneh predlog predlagam samo prazno stran. Kaj praviš? Sicer pa hvala za občasno čiščenje angleških IPA, kjer jim ni mesta – žal ostanek brezglavega prevajanja. Lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:14, 7. avgust 2025 (CEST) :Se strinjam, lahko jo izbrišeš. Prenesel sem jo, ker je bila v nekem članku rdeča povezava na to predlogo. Lep večer, --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:17, 7. avgust 2025 (CEST) ::{{opravljeno}} Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:26, 7. avgust 2025 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 21 September: [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|User Group Meeting]] ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/07/when-butterflies-took-over-a-classroom/ When Butterflies Took Over a Classroom] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/13/a-walk-with-butterflies-that-healed-the-heart/ A Walk with Butterflies That Healed the Heart] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/21/wikimania-2025-information-integrity-on-climate-change-on-wikimedia-projects/ Wikimania 2025: Information Integrity on Climate Change on Wikimedia projects] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/botanical-perspective-of-wikitutuwuhan-project/ Botanical Perspective of WikiTutuwuhan Project] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/08/30/past-present-and-future-a-wikimedian-in-residence-at-the-biodiversity-heritage-library/ Past, present and future: a Wikimedian-in-Residence at the Biodiversity Heritage Library] (SDG 15) * [[wikimania:2025:Program/SDG related sessions|All SDG related sessions at Wikimania]] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 1. september 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Wikimedians for Sustainable Development - September 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 4, 7 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * User group meeting ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20250921|minutes]]) ; Other news * The OpenStreetMap community has an initiative called "[https://mapyourgrid.org/ MapYourGrid]" focused on energy infrastructure on Wikidata and Open Streetmap. (SDG 7) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/18/bridging-climate-science-and-the-public-how-the-austrian-climate-report-found-a-home-on-wikipedia/ Bridging Climate Science and the Public: How the Austrian Climate Report Found a Home on Wikipedia] (SDG 13) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/27/microworld-a-wikimedia-fueled-microbial-exhibition-in-northern-argentina/ Microworld: a Wikimedia-fueled microbial exhibition in northern Argentina] (SDG 4) * [https://diff.wikimedia.org/2025/09/30/wiki-green-conference-2025/ Wiki-Green Conference 2025] This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:46, 1. oktober 2025 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29165157 --> == Manjša urejanja == ... je spodobno označiti kot taka, mar ne!? [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:42, 8. oktober 2025 (CEST) :Meni se niso zdela manjša in želel sem, da so opazna. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 20:55, 8. oktober 2025 (CEST) ::Kaj pa bi po tvoje bilo manjše urejanje!? ::Eno ali dvoje takih urejanj ne bi bilo problem, par strani pa je kar opaznih. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 20:58, 9. oktober 2025 (CEST) == Predlogi za kraje == Lep pozdrav! Za nekatere kraje, predvsem tiste, ki se vežejo s predlogom na, je smiselno na to opozoriti, saj pogosto delamo napake. Gre za klasične primere: na Bledu, na Jesenicah, na Ptuju, na Dobravi tu nimamo težav. Pri krajih, ki so se hitreje razširili pa se predlog na izgublja v rabi in poenostavlja z v, v Črnučah, v Viču, v Rudniku v Ljubljani, v Prevaljah, v Grosupljem, kar je strašno zaskrbljajoče. V vikipedijskem uvodu, ki poda ključne podatke mora biti predvsem jasno, kako se pravilno naslovi kraj, so krajani iz ali z domačega kraja. lep pozdrav in hvala za razumevanje. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 21:09, 16. oktober 2025 (CEST) :Lep pozdrav. To so vse koristni podatki, vendar po mojem mnenju ne spadajo v enciklopedijo, ker so slovarske narave. Bralec naj se o tem pouči v krajevnem leksikonu. Poleg tega teh podatkov ne bi vključevali samo v nekatere članke, saj si prizadevamo za poenotenost vsebine. Predlagam, da odpreš širšo razpravo na [[Pogovor o Wikipediji:Slogovni priročnik/Slovenska naselja]]. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:12, 16. oktober 2025 (CEST) :[[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]]. Mogoče bi bilo smiselno te podatke vključiti v infopolje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:56, 16. oktober 2025 (CEST) ::Kul, kaj pa če potem pri izgovorjavi(ki je predvsem pri velikih mestih že podana) damo samo ; na Bledu, in brez blejski, Blejec, kar je res malo slovarsko, po tem sem se zgledoval, je malce dolgo, ker je predvsem pri zgodovinsko pomembnih krajih dodanih več tujih imen, v nem ali ita. Tako bi s treh podatkov( kar je dejansko iz slovarja) ohranili samo rabo s predlogom, sepravi dve besedi? Bi to bilo smotrno. Grosuplje (na Grosupljem) je mesto v Sloveniji in je središče istoimenske občine na Dolenjskem. ::Vse dobro in lahko noč! [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 22:47, 16. oktober 2025 (CEST) :V mislih sem imel dodatne parametre v infopolju {{tl|Infopolje Naselje v Sloveniji}} - za ime prebivalcev in za predložno zvezo. V samem uvodnem stavku se mi ne zdi primerno. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 17:29, 17. oktober 2025 (CEST) ::No, ''kar je strašno zaskrbljajoče ...'', ne pretiravaj! ::Podatek je sicer koristen, pa vendar: KLS pravi ''v/na Grosuplju/Grosupljem'' ter ''na/v Ptuju''. [[Uporabnik:Andrejj|Andrejj]] ([[Uporabniški pogovor:Andrejj|pogovor]]) 09:02, 18. oktober 2025 (CEST) :::Za Ptuj, Bled pa Jesenice se pa res uporablja na. [[Uporabnik:Vidolino|Vidolino]] ([[Uporabniški pogovor:Vidolino|pogovor]]) 10:48, 18. oktober 2025 (CEST) == Mentorship == Hello You volunteered to be [[Posebno:ManageMentors|a mentor for newcomers]]. However, mentorship is currently turned off: no newcomer get a mentor. Administrators can turn on Mentorship via [[Posebno:CommunityConfiguration/Mentorship]] (I already told A09 about it.) Let me know if you need any question regarding mentorship, or about the different ways of welcoming newcomers. [[Uporabnik:Trizek (WMF)|Trizek (WMF)]] ([[Uporabniški pogovor:Trizek (WMF)|pogovor]]) 15:06, 28. oktober 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - October 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10 and 13.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/01/ewe-language-activists-trained-to-translate-the-sustainable-development-goals-online/ Ewe Language Activists Trained to Translate the Sustainable Development Goals Online] * [https://diff.wikimedia.org/2025/10/11/how-wikimedia-commons-is-making-microbiology-open-lessons-from-wikimedistas-de-jujuy-argentina/ How Wikimedia Commons is making microbiology open: lessons from Wikimedistas de Jujuy, Argentina] (SDG 4) * The [https://sv.wikipedia.org/w/index.php?title=Mall:Faktamall_f%C3%B6retag&diff=58499099&oldid=57412306 Swedish Wikipedia company infobox now shows carbon emissions data] retreived from Wikidata for over 200 companies. (SDG 13) ; Events * 6 November–3 December: [[m:Event:Visible Wiki Women Campaign 2025|Visible Wiki Women Campaign 2025]] (SDG 5) * 11 November: [[m:Event:First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community|First steps in Wikidata for the Wikimedia LGBT Community]] (SDG 10) * 1–30 November: [[w:id:Wikipedia:Bulan_Asia_Wikipedia_2025|Bulan Asia Wikipedia 2025]] (SDG 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 17:47, 3. november 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29554723 --> == [[Mančeški nacionalizem]] == Zdravo! Nimam pojma ali se pravilno pisal. V SSKJ nisem našel geslo za deželo Manča (La Mancha). Seveda jo omeni SSKJ, ampak ni različice za izpeljan pridevnik. Ali kaj pišejo v Slovarju slovenskih eksonimov? [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 11:25, 8. november 2025 (CET) :Zdravo! Da, v Slovarju slovenskih eksonimov je navedeno Manča - manški.[https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8264807/manca]. Torej ''manški nacionalizem''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 12:45, 8. november 2025 (CET) Hvala! Bom popravil. [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Dončec]]<sup>[[Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|pogovor]]</sup> 13:14, 8. november 2025 (CET) == Ideja za članek == Hojla, bi lahko ustvaril članek [[pomoč pri prostovoljnem končanju življenja]]? Vsaj glede na pretekla urejanja bi rekel, da ga imaš že v delu, pa vseeno ne bi rad kaj v zelje skakal. Bo po vsej verjetnosti še zelo pereča in aktualna tematika, zato bi članek močno koristil. Lepa hvala in lep večer, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 22:48, 23. november 2025 (CET) :Hoj! Hm... Imamo že članek [[Asistirani samomor]], tega bi bilo treba razširiti. Tu naredimo preusmeritev. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 22:57, 23. november 2025 (CET) ::Hvala! '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:19, 23. november 2025 (CET) :Dodal sem razdelek "Slovenija". Vabim te, da ga razširiš in izboljšaš. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 21:27, 24. november 2025 (CET) ::Bom pogledal tekom naslednjih dni, ko bo dodane več vsebine. '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 23:28, 24. november 2025 (CET) :Ok. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 23:36, 24. november 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - November 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our forty ninth newsletter. This issue has news related to SDG 5, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * 11 December: [[m:Event:Wikimedians for Sustainable Development user group meeting 20251211|User group call]] * As are ending the year and will be wrapping up on the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2025|current annual plan]] we are doing a few sprints. If every member of the user group makes just one contribution, we will finish these easily and have a great resource for the entire community. Please check out these and see if you can help out: ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Video translation|Videos with translatable subtitles]] *** Help by identifying which videos need translation ** [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Charts coordination|Charts]] *** Help by identifying charts that should be used in SDG topics <br/> ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/09/wikimedia-project-from-south-america-selected-by-the-unesco-global-initiative-for-information-integrity-on-climate-change-fund/ Wikimedia Project from South America Selected by the UNESCO Global Initiative for Information Integrity on Climate Change Fund] {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://diff.wikimedia.org/2025/11/10/northern-argentine-wikimedians-recognized-in-regional-openstreetmap-contest/ Northern Argentine Wikimedians recognized in regional OpenStreetMap Contest] {{SDG_inline|sdg_15=1}} * [https://www.aftonbladet.se/nyheter/a/LMyQBP/ny-ai-modell-svenska-foretags-utslapp-av-koldioxid Garbo gräver fram siffror på utsläpp av koldioxid] news in Swedish about carbon emissions data being added to the company infoboxes {{SDG_inline|sdg_13=1}} * [https://wikimedia.at/der-klimabericht-und-die-wikipedia-teil-3-wissenschaftskommunikation/ Der Klimabericht und die Wikipedia Teil 3: Wissenschaftskommunikation] {{SDG_inline|sdg_13=1}} ; Events * [[m:SheSaid|SheSaid campaign on Wikiquote]]. From 1 September until 31 December 2025. {{SDG_inline|sdg_5=1}} This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:39, 1. december 2025 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29620767 --> == Za Tadeja == Yo iz katere države si ti in kje dobivaš te informacije, a jih kopiraš od chagpt-ja? [[Posebno:Prispevki/&#126;2025-40911-16|&#126;2025-40911-16]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2025-40911-16|pogovor]]) 16:05, 16. december 2025 (CET) :Katere informacije? --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 16:08, 16. december 2025 (CET) == Vabilo k urejevalskemu maratonu == Tadej, danes se odpre urejevalski maraton [[:m:Gorizia-Nova Gorica 2025|Gorizia-Nova Gorica 2025]], v sklopu katerega bomo razširjali in ustvarjali vsebine o Gorici, Novi Gorici ter širši regiji, nasploh pa tematikah Slovenije ter Italije. Natečaj poteka do 29. decembra 2025. Toplo vabljen k urejanju in ustvarjanju. V imenu Študentskega Wikikluba Univerze Ljubljana in Wikimedie Italije, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 13:25, 19. december 2025 (CET) == Wikimedians for Sustainable Development - December 2025 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fiftieth newsletter. This issue has news related to SDG 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> <!--Add content here --> ; User group news * User group call, 11 December ([[m:Wikimedians for Sustainable Development/Meeting minutes 20251211|minutes]]) ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/08/wikiforhumanrights-2025-documenting-ghanas-just-energy-transition-through-the-lens/ WikiForHumanRights 2025: Documenting Ghana’s Just Energy Transition Through the Lens] (SDG 7) * [[outreach:GLAM/Newsletter/November_2025/Contents/New_Zealand_report#Update_on_the_Bioeconomy_Science_Institute_Wikimedian_in_Residence|Update on the Bioeconomy Science Institute Wikimedian in Residence]] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/14/wikiforhumanrights-2025-campaign-in-ghana/ WikiForHumanRights 2025 campaign in Ghana] (SDG 7&13) * [https://wikimedia.org.uk/2025/12/topics-for-impact/ Topics for impact] by Wikimedia UK * [https://diff.wikimedia.org/2025/12/22/project-gayatri-a-year-of-building-knowledge-closing-with-heart/ Project Gayatri: A Year of Building Knowledge, Closing with Heart] (SDG 13) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 22:24, 4. januar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29844481 --> == Wikimedians for Sustainable Development - January 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty first newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * The [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Reports/2025|annual report for 2025]] was published. * [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Next meeting|Next user group meeting]] is 22 February. * The drafting of the [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Annual plan 2026|2026 annual plan]] is under way, please help. ; Other news * [https://diff.wikimedia.org/2026/01/09/winning-images-of-the-special-category-human-rights-and-environment-from-wiki-loves-earth-2025%F0%9F%A4%9D/ Winning images of the special category “Human Rights and Environment” from Wiki Loves Earth 2025🤝] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 15:22, 4. februar 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - February 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty second newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5, 10, 13, 15, 16 and 17.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * A proposal for a climate and sustainability meetup at Wikimania has been submitted. Keep your fingers crossed it gets accepted! ; Other news * [https://metabase.wikibase.cloud Metabase], a project to create a [[m:Movement Strategy/Initiatives/Knowledge Base|movement-wide knowledgebase for activities and initiatives]], now has the property [https://metabase.wikibase.cloud/wiki/Property:P109 relates to sustainable development goal, target or indicator] and all the Sustainable Development Goals, Targets and Indicators. This makes it possible to make sure that your projects and initiative that supports these are marked as doing so and also find previous efforts related to them. * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/11/wiki-for-botanists-why-thematic-engagement-matters/ Wiki for Botanists: Why thematic engagement matters] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/influence-of-seasonal-and-eco-climatic-factors-on-butterfly-diversity-insights-from-wiki-loves-butterfly/ Influence of Seasonal and Eco-climatic Factors on Butterfly Diversity: Insights from Wiki Loves Butterfly] (SDG 15) * [https://diff.wikimedia.org/2026/02/15/african-women-in-climate-action-a-continued-editing-journey-through-the-edither-africa-contest-2026/ African Women in Climate Action: A Continued Editing Journey through the EditHer Africa Contest 2026] (SDG 5 & 13) ; Events * March is Women's History Month and also has the Internaltional Women's day, so there are plenty of related events. Check out [[m:Special:AllEvents|Special:AllEvents]] to find some near you. (SDG 5) * [[m:Wiki Loves Ramadan 2026|Wiki Loves Ramadan 2026]] (SDG 16) * [[d:Wikidata:WikiProject_India/Events/International_Mother_Language_Day_2026_Datathon|International Mother Language Day 2026 Datathon]] (SDG 4, 10 &17) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:13, 2. marec 2026 (CET) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=29928029 --> == Wikimedians for Sustainable Development - March 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty third newsletter. This issue has news related to SDG 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; User group news * There is now a [[c:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|user box template on Wikimedia Commons]] that you can use to show that you are participant of the user group. There were already user boxes on [[m:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Meta]], [[d:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|Wikidata]], [[w:en:Template:User Wikimedians for Sustainable Development|English]] and [[w:sv:Mall:Användare Wikimedians for Sustainable Development|Swedish]] Wikipedia. If your home wiki uses user boxes but lacks one, feel free to copy any of these to it. ; Other news * [https://wikimediafoundation.org/news/2026/03/02/the-winners-of-wiki-loves-earth-2025/ “Cinematic intensity”: The winners of Wiki Loves Earth 2025] (SDG 15) * [https://www.nature.com/articles/d41586-026-00940-y Scientists should join collaborative online editing communities for biodiversity] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 13:26, 1. april 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30155800 --> Dober dan rada bi se pridružila natečaju [[Posebno:Prispevki/&#126;2026-26958-15|&#126;2026-26958-15]] ([[Uporabniški pogovor:&#126;2026-26958-15|pogovor]]) 15:09, 4. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - April 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fourth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 5, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/04/15/from-lens-to-knowledge-citizen-science-through-wiki-loves-butterfly/|From Lens to Knowledge: Citizen Science through Wiki Loves Butterfly]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Biodiversity Heritage Library report|Wikidata type specimen data model]] (SDG 15) * [[outreach:GLAM/Newsletter/March 2026/Contents/Macedonia report|Edit-a-thon "Women Botanists" and “Plants Around Us: Veles” workshop]] (SDG 5 & 15) ; Events * Ongoing: [[w:en:Wikipedia:100 Days 100 Edits|100 Days 100 Edits]] (SDG 13) * Ongoing: [[m:Wiki for Sustainable Futures 2026|Wiki for Sustainable Futures 2026]] (SDG 2, 6 & 7) * May 9-10: [[w:sv:Wikipedia:Projekt naturgeografi/Fotosafari: Fåglar i Skåne 2026|Bird photography trip]] in south Sweden (SDG 15) * May 30: [[w:sv:Wikipedia:Skrivstuga/Biologisk mångfald|Editathon about biodiversity]] in Stockholm (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 14:47, 6. maj 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30472224 --> == De re metallica == Hej hoj, sem se zelo razveselil tvojega prevoda, bi pa ga rad malo konstruktivno pokritiziral. Knjigo sem prebral in pisci/bralci se morajo zavedati, da poklic rudarja takrat ni bil formaliziran, še manj pa je obstajal poklic metalurga, katerega vidik je v knjigi tudi opisan. Pravzaprav je knjiga popis takratnega znanja montanistike in tako vsebuje tudi znanja geotehnologije in geologije (recimo zapisi o [[rudosledstvo|rudosledstvu]]), nekaj pa opisuje tudi tedanjo anorgansko kemijo in njene (tudi metalurške) postopke (dekantiranje, obarjanje, izparjevanje, amalgamiranje ...). Opisoval je tudi rudniško infrastrukturo, meni osebno je še najbolj zanimiv sestavek o odvodnjavanju. Če bi morda besedilo prilagodil na tak način, bi članek močno obrazložil kontekst, v katerem je bilo delo ustvarjeno in sploh ne preseneča, da je bilo delo glavni vir metalurgije vse do objave ''Abhandlung vom Stahl'' leta 1780. Ko pa na slovenski Wikipediji pogosto dodajamo še kakšne slovenske vidike, naj dopolnem, da je v knjigi opis žganja [[cinabarit]]a v glinenih retortah v rudniku Idrija. Poleg je tudi slika in zelo spominja na idrijske retorte, vendar se ne spomnim, da bi Idrijo tudi sam kdaj obiskal. Vsekakor hvala za odziv že vnaprej. Lep večer še naprej, '''[[Uporabnik:A09|<span style="color:#82201F; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">A09</span>]]'''<nowiki>|</nowiki>[[Uporabniški pogovor:A09|<span style="color:#797976; text-shadow: 5px 5px 10px #A7A7A3">(pogovor)</span>]] 20:35, 21. maj 2026 (CEST) :Hvala za komentar! Knjige še nisem prebral, vendar vem, da je zgodovinsko zelo vplivno, torej temeljna literatura, in je prav, da imamo članek o tem. Glede na svoje podrobnejše poznavanje tega dela si seveda vabljen k popravljanju in dopolnjevanju članka! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:08, 22. maj 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - May 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty fifth newsletter. This issue has news related to SDG 2, 6, 7, 13 and 15.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/05/19/wikimedia-projects-and-the-climate-crisis-how-wiki-for-sustainable-futures-2026-is-being-built/|Wikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being BuiltWikimedia Projects and the Climate Crisis: How Wiki for Sustainable Futures 2026 Is Being Built]] (SDG 2 & 6 & 7 & 13) * [https://wikiedu.org/blog/2026/05/21/earth-day-every-day-preserving-biodiversity-on-wikipedia/ Earth Day, Every Day: Preserving Biodiversity on Wikipedia] (SDG 15) *[[diffblog:ar/2026/05/29/%d8%a7%d9%86%d8%b7%d9%84%d8%a7%d9%82-%d9%85%d8%b3%d8%a7%d8%a8%d9%82%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%a8%d9%8a%d8%a6%d8%a9-%d8%a7%d9%84%d8%b9%d8%b1%d8%a8%d9%8a%d8%a9-2026-%d9%85%d8%a8%d8%a7%d8%af%d8%b1%d8%a9/|Launch of the Arabic Environmental Contest 2026: an ambitious initiative to enrich environmental content]] (SDG 2 & 6 & 7) * [https://wikimedia.org.au/wiki/From_the_field_to_the_free_web From the field to the free web] (SDG 15) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 19:47, 1. junij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30606764 --> == Wikimedians for Sustainable Development - June 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty sixth newsletter. This issue has news related to SDG 4, 5 and 10.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; In the news * [[diffblog:2026/06/08/reading-wikipedia-in-the-classroom-in-wa-ghana-empowering-educators-with-media-and-information-literacy-skills/|Reading Wikipedia in the Classroom in Wa, Ghana: Empowering Educators with Media and Information Literacy Skills]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/12/amplifying-womens-stories-and-indigenous-knowledge-feminism-and-folklore-2026-in-the-igbo-community/|Amplifying Women’s Stories and Indigenous Knowledge: Feminism and Folklore 2026 in the Igbo Community]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/13/artfeminism-network-organizers-at-eseap-conference-2026/|Art+Feminism Network Organizers at ESEAP Conference 2026]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/14/a-reflection-on-what-i-learned-at-my-first-international-womens-day-celebration/|A Reflection on What I Learned at My First International Women’s Day Celebration]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/16/from-mentee-to-builder-my-six-months-in-the-eduwiki-hub-mentorship-program/|From Mentee to Builder: My Six Months in the EduWiki Hub Mentorship Program]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/16/building-skills-and-confidence-during-my-three-month-journey-through-the-on-wiki-skill-program-organized-by-africa-wiki-women/|Building Skills and Confidence During My Three-Month Journey Through the On Wiki Skill Program Organized by Africa Wiki Women]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/17/why-the-eduwiki-starter-kit-matters-for-the-future-of-education/|Why the EduWiki Starter Kit Matters for the Future of Education]] (SDG 4) * [[diffblog:2026/06/17/empowering-new-editors-to-bridge-the-gender-gap-my-experience-as-a-mentor-in-the-edither-africa-april-2026-contest/|Empowering New Editors to Bridge the Gender Gap: My Experience as a Mentor in the EditHer Africa April 2026 Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/18/visible-women-edit-a-thon-piloting-a-collaborative-approach-to-free-knowledge-in-hong-kong/|Visible Women Edit-a-thon: Piloting a Collaborative Approach to Free Knowledge in Hong Kong]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/guiding-new-voices-training-women-in-wikidata-during-the-april-edither-africa-contest/|Guiding New Voices: Training Women in Wikidata during the April EditHer Africa Contest]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/06/23/wikimedia-community-usergroup-botswana-in-collaboration-with-art-and-feminism-on-wikidata-mobile-training-2026/|Wikimedia Community Usergroup Botswana in collaboration with Art and Feminism on Wikidata Mobile Training 2026]] (SDG 5) ; Events * 10-18 July: [[m:Event:Wikiwomen Camp 2026|Wikiwomen Camp 2026]] (SDG 5) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 14.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) * 21-25 July: Wikimania is coming up and there are plenty of sessions related to sustainable development. There is now a dedicated page for those sessions at [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions]]. * 23 July: [[m:Event:From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements|From Constitution to Community — Documenting Queer Rights Movements]] (SDG 10) * 14 July [[w:de:Veranstaltung:Queers & Frauen 28.07.2026|Queers & Frauen]] (SDG 5 & 10) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 21:20, 3. julij 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30633243 --> == Wikimedians for Sustainable Development - July 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty seventh newsletter. This issue has news related to SDG 5, 6, 15 and 16.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/07/04/photowalk-at-the-purbachal-reserve-forest/|Photowalk at the Purbachal Reserve Forest]] (SDG 15) * [[diffblog:2026/07/13/welcoming-women-into-wikimedia-tech-a-guide-based-on-lived-experiences/|Welcoming Women+ into Wikimedia Tech: A Guide Based on Lived Experiences]] (SDG 5) * [[diffblog:2026/07/14/empowering-youth-through-knowledge-wikipedia-for-freedom-of-elections-in-armenia/|Empowering Youth Through Knowledge: “Wikipedia for Freedom of Elections” in Armenia]] (SDG 16) * [[diffblog:2026/07/19/water-for-life-knowledge-for-all-how-wikiverse-botswana-is-showcasing-africas-water-story-through-the-africa-wiki-challenge-2026/|Water for Life, Knowledge for All: How WikiVerse Botswana is Showcasing Africa’s Water Story Through the Africa Wiki Challenge 2026]] (SDG 6) * Wikimania: There were so many sessions and posters related to the SDGs, they can't all be listed here. But on [[wikimania:2026:Program/SDG related sessions|this Wikimania page]] you can find them all and the session pages have links to the recordings. This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:56, 4. avgust 2026 (CEST)• [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30853204 --> == Popravki bližnjic == Pripravljam popolno prenovo [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Trenutno je še vse v [[Uporabnik:Pinky sl/Peskovnik1]]. Upam, da bo končano že danes ali pa jutri in bi te prosila, da bližnjice ne popravljaš. Delovale bodo takoj, ko bom preselila vsebino iz mojega peskovnika v [[Wikipedija:Navajanje virov]]. Sproti delam zato, ker je kar precej novih, nekateri naslovi razdelkov pa se bodo spremenili. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 14:33, 7. avgust 2026 (CEST) :Ok. Pisalo je 'splošni skici', namesto 'splošni sklici'. To sem popravil. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 15:38, 7. avgust 2026 (CEST) ::ok. Hvala. -- [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 16:48, 7. avgust 2026 (CEST) == Pregled članka == Tadej, lepo pozdravljeni! Opravičujem se, da vas kontaktiram kar tukaj, vendar že kar nekaj časa čakamo na povratno informacijo glede osnutka članka za Argeto. Opazili smo, da ste osnutek že pregledali in zapisali, da se vam zdi vsebina načeloma ustrezna, zato sem si drznila obrniti se neposredno na vas. Zavedamo se, da smo kot predstavniki podjetja v navzkrižju interesov in želimo v celoti slediti smernicam Wikipedije. Če so potrebni dodatni popravki ali dopolnitve, jih bomo z veseljem uredili. Predvsem bi si želeli vedeti, kako naj članek čim bolj uskladimo z zahtevami, da se postopek lahko premakne naprej. Zato bi vas prijazno prosila za usmeritev, ali je mogoče osnutek potrditi oziroma ga vrniti v urejanje s konkretnimi komentarji (npr. glede neodvisnih virov ali drugih pomanjkljivosti), da lahko pripravimo ustrezne popravke. Najlepša hvala za vaš čas in pomoč. Še enkrat se opravičujem za neposreden kontakt, vendar po drugih kanalih doslej žal nismo prejeli odziva. Lep pozdrav! [[Uporabnik:Bizi99|Bizi99]] ([[Uporabniški pogovor:Bizi99|pogovor]]) 12:02, 11. avgust 2026 (CEST) :Članek sem prestavil v glavni imenski prostor (na [[Argeta]]). Hvala za sodelovanje! --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:56, 11. avgust 2026 (CEST) == Urtikarija proti koprivnici == Pozdravljen. Prestavil si članek na izraz, ki ima prednost po terminološkem slovarju. Jaz sem dal prednost prednostnemu izrazu po pravopisu. Wikipedija je namenjena široki javnosti, ne samo strokovnjakom. Zato bi jaz še vedno izbral slovensko ustreznico, ki ima naslombo v pravopisu. Ampak ne vztrajam. Lp, [[Uporabnik:Marko3|Marko3]] ([[Uporabniški pogovor:Marko3|pogovor]]) 23:00, 23. avgust 2026 (CEST) :S terminološkega vidika in z vidika povezovanja se mi je zdelo bolje prestaviti, ker ima ''koprivnica'' številne pomene, medtem ko je ''urtikarija'' enopomenski izraz. ''Urtikarija'' mi je tudi precej bolj domač izraz, čeprav opažam, da se ''koprivnica'' ne uporablja tako redko, kot se mi je zdelo. Če želiš, lahko vrneš na ''koprivnico''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 13:37, 24. avgust 2026 (CEST) == Wikimedians for Sustainable Development - August 2026 Newsletter == <div lang="en" dir="ltr" class="mw-content-ltr">This is our fifty eighth newsletter. This issue has news related to SDG 3, 4, 10, 11, 13 and 14.<div style="column-count:2; column-width: 400px;"> ; News * [[diffblog:2026/08/12/wiki-loves-fish-bringing-coastal-biodiversity-to-the-world-through-open-knowledge/|Wiki Loves Fish: Bringing Coastal Biodiversity to the World Through Open Knowledge]] (SDG 14) * [https://wikiedu.org/blog/2026/08/19/making-rare-disease-knowledge-a-little-more-common-on-wikipedia/ Making rare disease knowledge a little more common on Wikipedia] (SDG 3) * [[diffblog:2026/08/26/the-pre-conference-on-information-integrity-in-climate-change-at-wikimania/|The Pre-Conference on Information Integrity in Climate Change at Wikimania]] (SDG 13) * [[diffblog:2026/08/29/beyond-wikipedia-a-technical-workshop-introducing-moroccan-teachers-to-wikidata-and-the-wikimedia-technical-ecosystem/|Beyond Wikipedia: A Technical Workshop Introducing Moroccan Teachers to Wikidata and the Wikimedia Technical Ecosystem]] (SDG&nbsp;4) * [[diffblog:2026/08/29/wiki-for-human-rights-nigeria-write-for-rights-and-july-virtual-session/|Wiki for Human Rights Nigeria: Write for Rights and July Virtual Session]] (SDG 10) ; Events * Ongoing: [[c:Commons:Wiki Loves Monuments 2026|Wiki Loves Monuments]] (SDG 11) This message was sent with [[m:Special:MyLanguage/Global_message_delivery|Global message delivery]] by <bdi lang="en" dir="ltr">[[m:User:Ainali|Ainali]] ([[m:User talk:Ainali|talk]])</bdi> 10:21, 4. september 2026 (CEST) • [[m:Wikimedians for Sustainable Development/Newsletter|Contribute]] • [[m:Global message delivery/Targets/Wikimedians for Sustainable Development newsletter|Manage subscription]] </div> </div> <!-- Sporočilo je poslal_a User:Ainali@metawiki s seznamom na https://meta.wikimedia.org/w/index.php?title=Global_message_delivery/Targets/Wikimedians_for_Sustainable_Development_newsletter&oldid=30910094 --> == Avtomatski eksterni defibrilator == Pozdravljen. Glede članka o defibrilatorju. Bi mogoče bilo bolj pravilno uporabit besedo zunanji namesto eksterni, tudi glede na to da se povsod navaja zunanji defibrilator? Lp. [[Uporabnik:BojanM79|BojanM79]] ([[Uporabniški pogovor:BojanM79|pogovor]]) 17:16, 19. september 2026 (CEST) :Menim, da bi zaradi večje pogostosti, boljše razumljivosti in izogibanja tujki lahko uporabili besedo ''zunanji'' namesto ''eksterni'', čeprav sta to sopomenki. V Slovenskem medicinskem slovarju je geslo pod ''polavtomatski zunanji defibrilator'', tako da bi bilo to najbolj prav. Sicer pa se v Gigafidi ''avtomatski zunanji defibrilator'' pojavlja dvakrat pogosteje kot ''avtomatski eksterni defibrilator''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] <sup>[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]</sup> 19:53, 19. september 2026 (CEST) 6o0w1stn9w1zgfs4fqssszuvkp77esq Geografija Hondurasa 0 551836 6752873 6392046 2026-09-19T16:16:33Z Ljuba24b 92351 /* Statistika */ dp 6752873 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Honduras | map = Mapa_Geografica_de_Honduras_33.PNG | continent = [[Severna Amerika]] | region = [[Srednja Amerika]] | coordinates = {{coord|15|00|N|86|30|W|type:country}} | area ranking = 101. | km area = 112.492 | percent land = 99,82 | km coastline = 832 | exclusive economic zone = 249.542 km² | borders = 1575 km | geographic center = | highest point = [[Cerro Las Minas]] (2870 m) | lowest point = [[Karibsko morje]] (0 m) | longest river = [[Ulúa (reka)|Ulúa]] (400 km) | largest lake = [[jezero Yojoa]] (79 km²) }} [[File:Un-honduras.png|thumb|upright=1.2|Zemljevid [[Honduras]]a]] '''[[Honduras]]''' je država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. Honduras meji na [[Karibsko morje]] in severni Tihi ocean. [[Gvatemala]] leži na zahodu, [[Nikaragva]] na jugovzhodu in [[Salvador]] na jugozahodu. Honduras je druga največja srednjeameriška republika s skupno površino 112.890 kvadratnih kilometrov. Honduras ima 700-kilometrsko karibsko obalo, ki se razteza od izliva reke Río Motagua na zahodu do izliva reke Río Coco na vzhodu, pri rtu Gracias a Dios. 922 km dolga jugovzhodna stran trikotnika je kopenska meja z Nikaragvo. Sledi reki Río Coco blizu Karibskega morja in se nato razteza proti jugozahodu skozi gorat teren do [[zaliv Fonseca|zaliva Fonseca]] v Tihem oceanu. Južni vrh trikotnika je 153 km dolga obala v zalivu Fonseca, ki se odpira v Tihi ocean. Na zahodu sta dve kopenski meji: s Salvadorjem, dolga 342 km in z Gvatemalo, dolga 256 km.<ref name=":1">{{cite encyclopedia|title=Honduras: a country study|publisher=Federal Research Division, Library of Congress|location=Washington, D.C.|url=https://www.loc.gov/item/94043036/|last=Echeverri-Gent|first=Elisavinda|date=1995|editor-last=Merrill|editor-first=Tim|edition=3rd|pages=66–74|isbn=0-8444-0836-0|oclc=31434665}}</ref> == Topografija == [[Image:Honduras Topography.png|thumb|upright=1.2|Topografija Hondurasa]] Honduras ima tri različne topografske regije: obsežno notranjo gorsko območje in dve ozki obalni nižini. Notranjost, ki predstavlja približno 80 odstotkov ozemlja države, je gorata. Za večje karibsko nižavje na severu in pacifiško nižavje, ki meji na zaliv Fonseca, so značilne aluvialne ravnice. === Notranje visokogorje === Notranjost visokogorja je najvidnejša značilnost honduraške topografije. To gorsko območje predstavlja približno 80 % površine države in je dom večine prebivalstva. Ker je zaradi razgibanega terena zemljišče težko prehodno in ga je prav tako težko obdelovati, to območje ni bilo zelo razvito. Tla tukaj so slaba: Hondurasu primanjkuje bogatega vulkanskega pepela, ki ga najdemo v drugih državah Srednje Amerike. Do začetka 20. stoletja sta visokogorsko gospodarstvo sestavljala predvsem [[rudarstvo]] in [[živinoreja]]. Na zahodu se gore Hondurasa mešajo z gorskimi verigami Gvatemale. Zahodne gore imajo najvišje vrhove, s Pico Congolón na nadmorski višini 2500 metrov in Cerro Las Minas na 2850 m. Honduraška meja s Salvadorjem prečka vrh Cerro El Pital, najvišjo točko Salvadorja na več kot 2730 m.<ref>{{navedi knjigo |last=Jacques |first=Jaime |url=https://books.google.com/books?id=pbc4DgAAQBAJ&dq=Cerro+El+Pital%2C+the+highest+point+in+El+Salvador&pg=PT213 |title=Moon El Salvador |date=2015-02-17 |publisher=Avalon Publishing |isbn=978-1-61238-593-8 |language=en}}</ref> Te gore so pokrite predvsem z borovim gozdom. Na vzhodu se gore združijo s tistimi v Nikaragvi. Čeprav na splošno niso tako visoke kot gore blizu gvatemalske meje, imajo vzhodne verige nekaj visokih vrhov, kot so Montaña de la Flor na 2300 m, El Boquerón (Monte El Boquerón) na 2485 m in Pepe Bonito na 2435 m. Ena najvidnejših značilnosti notranjega visokogorja je depresija, ki poteka od Karibskega morja do zaliva Fonseca. Ta depresija deli Kordiljere države na vzhodni in zahodni del in zagotavlja razmeroma enostavno transportno pot čez ožino. Najširša je na severnem koncu blizu San Pedro Sula, depresija pa se zoži, ko sledi zgornjemu toku reke Río Humuya. Ko poteka najprej skozi Comayagua in nato skozi ozke prelaze južno od mesta, se depresija spet razširi, ko teče vzdolž meje Salvadorja v zaliv Fonseca. [[Image:Honduras econ 1983.jpg|thumb|upright=1.3|Zemljevid gospodarske dejavnosti Hondurasa, 1983]] [[Image:Honduras land 1983.jpg|thumb|upright=1.3|Zemljevid rabe tal Hondurasa, 1983]] Po notranjem visokogorju so razpršene številne doline z ravnim dnom na nadmorski višini od 300 do 900 metrov, ki se razlikujejo po velikosti. Dna velikih dolin zagotavljajo dovolj trave, grmovja in suhih gozdov za podporo živinoreji in v nekaterih primerih komercialnemu kmetijstvu. Samooskrbno kmetijstvo je bilo potisnjeno na pobočja dolin z omejitvami majhnih posesti, primitivne tehnologije in nizke produktivnosti, ki tradicionalno spremljajo pridelavo na pobočjih. Vasi in mesta, vključno s prestolnico [[Tegucigalpa]], so stisnjena v večjih dolinah. Rastlinstvo v notranjosti visokogorja je pestro. Velik del zahodnih, južnih in osrednjih gora je odprtih [[gozd]]ov; podporni borov gozd, prepreden z nekaterimi hrasti, grmičevjem in travnatimi jasami. Območja proti vzhodu so predvsem neprekinjena območja gostega, širokolistnega zimzelenega gozda. Okoli najvišjih vrhov še vedno najdemo ostanke gostega [[deževni gozd|deževnega gozda]], ki je prej prekrival velik del območja. === Karibsko nižavje === To območje rečnih in obalnih ravnin, ki ga večina Hondurasa imenuje »severna obala« ali preprosto »obala«, je bilo tradicionalno najbolj izkoriščana regija Hondurasa. Osrednji del Karibskega nižavja, vzhodno od La Ceibe, je le nekaj kilometrov široka ozka obalna nižina. Vzhodno in zahodno od tega odseka se Karibsko nižavje razširi in ponekod sega v precej daleč v notranjost vzdolž širokih rečnih dolin. Najširša rečna dolina ob reki Río Ulúa blizu gvatemalske meje je najbolj razvito območje Hondurasa. Tu sta [[Puerto Cortés]], največje pristanišče v državi, in [[San Pedro Sula]], industrijska prestolnica Hondurasa, prav tako [[La Ceiba]], tretje največje mesto v državi. Na vzhodu, blizu meje z Nikaragvo, se Karibsko nižavje razširi na obsežno območje, znano kot [[La Mosquitia]]. Za razliko od zahodnega dela Karibskega nižavja je Mosquitia najmanj razvito območje Hondurasa. Premalo poseljeno in kulturno ločeno od preostale države območje sestavlja celinska [[savana]] z [[močvirje|močvirji]] in [[mangrove|mangrovami]] blizu obale. Med močnimi padavinami je velik del območja savane pokrit s plitvimi vodami, zaradi česar je prevoz z drugimi sredstvi kot s čolnom s plitvim ugrezom skoraj nemogoč. Več kot 46 ''campesinos'' iz doline Aguán na skrajnem severovzhodu Hondurasa je bilo ubitih ali izginulih od državnega udara leta 2009.<ref name=nation>{{cite magazine|title= WikiLeaks Honduras: US Linked to Brutal Businessman|url= https://www.thenation.com/article/wikileaks-honduras-us-linked-brutal-businessman/|date=October 21, 2011|author=Dana Frank|magazine=The Nation}}</ref> V 1970-ih je vladna politika spodbujala kmetijske zadruge in kolektive, da so se ustanavljale na redko poseljenem območju, po letu 1992 pa je bila vladna politika naklonjena privatizaciji. Eden največjih upravičencev nove politike in eden najbogatejših ljudi v Hondurasu,<ref>{{navedi novice|url=http://www.latimes.com/local/obituaries/la-me-miguel-facusse-20150624-story.html|title=Miguel Facusse dies at 90; colorful, ruthless Honduran tycoon |date=June 23, 2015|author=Tracy Wilkinson}}</ref> Miguel Facussé, je imel v lasti približno 8900 ha v spodnjem Aguánu, ki jih je zasadil s palmami za svoj podvig pridobivanja palmovega olja. === Pacifiško nižavje === Najmanjša geografska regija Hondurasa, pacifiško nižavje, je pas zemlje, širok povprečno 25 km na severni obali zaliva Fonseca. Dežela je ravna, blizu obale zaliva postane močvirnata in je sestavljena večinoma iz aluvialnih tal, ki jih spira iz gora. Zaliv je plitev, voda pa bogata z ribami in mehkužci. Zaradi mangrov vzdolž obale je kozic in školjk še posebej veliko, saj zagotavljajo varna in obilna območja za razmnoževanje sredi njihovih obsežnih mrež podvodnih korenin. Več otokov v zalivu spada pod jurisdikcijo Hondurasa. Dva največja, Zacate Grande in El Tigre, sta erodirana vulkana, del verige vulkanov, ki se razteza vzdolž pacifiške obale Srednje Amerike. Oba otoka imata vulkanske stožce, visoke več kot 700 m, ki služijo kot mejniki za plovila, ki vplujejo v honduraški Pacifik. === Otoki === Honduras nadzoruje številne otoke kot del svojih obalnih ozemelj. V Karibskem morju otoki Roatán (''Isla de Roatán''), Utila in Guanaja skupaj tvorijo ''Islas de la Bahía'', enega od osemnajstih departmajev, na katere je razdeljen Honduras. Roatán, največji od treh otokov, je velik 50 × 5 km. Otočje Islas de la Bahía ima tudi več manjših otokov, med njimi otočke Barbareta (''Isla Barbareta''), Sveta Elena (''Isla Santa Elena'') in Morat (''Isla Morat''). Dlje v Karibih so otoki Santanillas, prej znani kot Labodji otoki. V bližini je več majhnih otokov in čeri, med njimi Cayos Zapotillos in Cayos Cochinos. V zalivu Fonseca so glavni otoki pod nadzorom Hondurasa El Tigre, Zacate Grande (''Isla Zacate Grande'') in Exposición (''Isla Exposición''). <gallery> File:Playas_de_el_porvenir.JPG|Obala pri vasi Juan López File:Sierra_del_Merendon_en_Honduras_2.jpg|Pogorje Merendón, gledano z razgledne točke nad "Olimpo merendónico" v San Pedro Sula File:HN049Du-sAB_DistTownVu.jpg|Reka v Hondurasu File:Guayape_Boqueron.JPG|Rio Guayape blizu Esquilinchuche, nasproti El Boqueron v Sierra de Agalta </gallery> == Podnebje == [[File:Honduras Köppen.svg|upright=1.3|thumb|Köppnovi podnebni tipi Hondurasa]] Honduras ima tropsko podnebje in zmerno podnebje v visokogorju.<ref>{{navedi knjigo|url=https://catalog.loc.gov/vwebv/search?searchCode=LCCN&searchArg=83190534&searchType=1&permalink=y|title=Las variantes del clima tropical lluvioso en Honduras y las características del clima en el Golfo de Fonseca y su litoral|last=Zúniga Andrade|first=Edgardo|date=1978|publisher=Banco Central de Honduras|location=Tegucigalpa, D.C., Honduras, C.A}}</ref> Podnebni tipi vsake od treh fizično geografskih regij se razlikujejo. Karibsko nižavje ima tropsko mokro podnebje z dosledno visokimi temperaturami in vlažnostjo, padavine pa so dokaj enakomerno porazdeljene skozi vse leto. Pacifiško nižavje ima tropsko mokro in suho podnebje z visokimi temperaturami, vendar izrazito suho sezono od novembra do aprila. Notranje visokogorje ima tudi izrazito suho sezono, vendar, kot je značilno za tropsko visokogorsko podnebje, se temperature v tej regiji znižujejo, ko se višina dviguje. Za razliko od severnejših zemljepisnih širin se temperature v tropih spreminjajo predvsem z nadmorsko višino namesto z letnim časom. Svet pod 1000 metri je splošno znano kot ''tierra caliente'' (vroča dežela), med 1000 in 2000 m kot ''tierra templada'' (zmerna dežela), nad 2000 m pa kot ''tierra fría'' ( hladna dežela). Tako karibsko kot pacifiško nižavje sta ''tierra caliente'', s povprečnimi dnevnimi temperaturami med 28 in 32 °C skozi vse leto. V pacifiškem nižavju april, zadnji mesec sušnega obdobja, prinaša najvišje temperature; deževno obdobje je nekoliko hladnejše, čeprav so zaradi višje vlažnosti v deževnem obdobju ti meseci bolj neprijetni. V karibskih nižinah je edina olajšava od celoletne vročine in vlage decembra ali januarja, ko občasna močna hladna fronta s severa (''a norte'') prinese večdnevne močne severozahodne vetrove in nekoliko nižje temperature. Notranje višavje sega od ''tierra templada'' do ''tierra fría''. Tegucigalpa, v zaščiteni dolini in na nadmorski višini 1000 m, ima prijetno podnebje s povprečno visoko temperaturo od 30 °C v aprilu, najtoplejšem mesecu, do 25 °C v januarju, najhladnejše. Nad 2000 metri lahko temperature ponoči padejo skoraj do ledišča in včasih pride do zmrzali. Dež pada vse leto v karibskih nižinah, vendar sezonsko v preostalem delu države. Količine so obilne vzdolž severne obale, zlasti v Mosquiti, kjer je povprečna količina padavin 2400 milimetrov. Bližje San Pedro Suli so količine nekoliko manjše od novembra do aprila, vendar ima vsak mesec še vedno precej padavin. Notranje višavje in pacifiške nižine imajo suho obdobje, lokalno znano kot »poletje«, od novembra do aprila. Skoraj ves dež v teh regijah pade med »zimo«, od maja do septembra. Skupne letne količine so odvisne od okoliške topografije; Tegucigalpa v zaščiteni dolini ima povprečno le 1000 mm padavin. === Orkani === Honduras leži znotraj pasu [[orkan]]ov in karibska obala je še posebej občutljiva na orkane ali tropske nevihte, ki potujejo v notranjost s Karibov. Orkan Francelia leta 1969 in tropska nevihta Alleta leta 1982 sta prizadela na tisoče ljudi in povzročila veliko škodo na pridelkih. Orkan Fifi leta 1974 je ubil več kot 8000 ljudi in uničil skoraj ves pridelek banan. Leta 1998 je orkan Mitch postal najsmrtonosnejši orkan, ki je prizadel zahodno poloblo v zadnjih dveh stoletjih.<ref>{{navedi splet|url=https://reliefweb.int/report/belize/noaa-delivers-life-saving-disaster-preparedness-infrastructure-and-systems-central|last=Viets|first=Patricia|date=August 17, 2001|title=NOAA delivers life-saving disaster-preparedness infrastructure and systems to Central America|work=ReliefWeb|access-date=July 10, 2019|archive-date=July 10, 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190710201038/https://reliefweb.int/report/belize/noaa-delivers-life-saving-disaster-preparedness-infrastructure-and-systems-central|url-status=live}}</ref> Ta ogromen orkan ni le prizadel honduraško obalo, ampak je s svojimi močnimi vetrovi in hudourniškimi nalivi zajel skoraj celotno državo.<ref name="standstill">{{navedi novice|author=Juan Carlos Ulate|date=1998-10-29|title=Hurricane Mitch at standstill, pounding Honduras|agency=Reuters|publisher=ReliefWeb|access-date=2012-01-05|url=http://reliefweb.int/node/40708|archive-date=2012-01-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20120111121921/http://reliefweb.int/node/40708|url-status=live}}</ref> Približno 100.000 Hondurašanov je bilo evakuiranih s karibske obale. Večina Bay Islands je imela poškodovane vodne objekte.<ref name="iadb">{{cite report|publisher=Inter-American Development Bank |year=2000 |access-date=2013-05-22 |title=Central America After Hurricane Mitch: The Challenge of Turning a Disaster into an Opportunity |url=http://www.iadb.org/regions/re2/consultative_group/backgrounder2.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130419061955/http://www.iadb.org/regions/re2/consultative_group/backgrounder2.htm |archive-date=April 19, 2013 }}</ref> [[Image:Mitch-Tegucigalpa Damage.JPG|left|thumb|Škoda v Tegucigalpi zaradi orkana Mitch]] Obilne količine padavin so povzročile razlivanje številnih rek v državi »v obsegu brez primere v tem stoletju«, kot so opisali Združeni narodi.<ref name="un">{{cite report|title=Honduras: Assessment of the Damage Caused by Hurricane Mitch, 1998|author=Economic Commission for Latin America and the Caribbean|publisher=United Nations|date=1999-04-14|access-date=2013-05-23|url=http://www.eclac.org/publicaciones/xml/6/15506/L367-1-EN.pdf|archive-url=https://web.archive.org/web/20140519074125/http://www.eclac.org/publicaciones/xml/6/15506/L367-1-EN.pdf|archive-date=2014-05-19|url-status=dead}}</ref> Dva zemeljska toka sta blizu Tegucigalpe povzročila znatno škodo.<ref name="land">{{cite report|author=Edwin L. Harp|author2=Mario Castañeda|author3=Matthew D. Held|title=Landslides Triggered By Hurricane Mitch In Tegucigalpa, Honduras|publisher=United States Geological Survey|year=2002|access-date=2013-05-24|url=http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/pnacr106.pdf|archive-date=2014-05-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20140519062617/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/pnacr106.pdf|url-status=live}}</ref> Orkan Mitch je Hondurasu povzročil znatno škodo, saj je prizadel skoraj celotno prebivalstvo in povzročil škodo v vseh 18 departmajih. Ekonomska komisija Združenih narodov za Latinsko Ameriko in Karibe je ocenila, da je Mitch povzročil najhujše poplave 20. stoletja v državi.<ref name="eclac">{{cite report|publisher=Economic Commission for Latin America and the Caribbean|date=April 1999|work=Honduras: Assessment of the damage caused by hurricane Mitch, 1998. Implications for economic and social development and for the environment|title=Description of the Damage|access-date=2013-06-07|url=http://www.eclac.org/publicaciones/xml/6/15506/L367-2-EN.pdf|archive-date=2013-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20130921054120/http://www.eclac.org/publicaciones/xml/6/15506/L367-2-EN.pdf|url-status=live}}</ref> Po vsej Srednji Ameriki je Mitch zahteval več kot 11.000 življenj, na tisoče drugih pa pogrešajo. Orkani občasno nastanejo nad Pacifikom in se premaknejo proti severu, da prizadenejo južni Honduras, vendar so pacifiške nevihte na splošno manj hude in redkeje dosežejo kopno. 4. septembra 2007 je orkan Felix dosegel Honduras in Nikaragvo kot orkan 5. kategorije. Novembra 2008 je orkan Paloma skupaj s poplavami v Srednji Ameriki oktobra 2008 povzročil najmanj 60 mrtvih ljudi in več kot 300.000 jih je potrebovalo pomoč.<ref>{{navedi splet |agency= United Nations News Service |publisher=ReliefWeb |date= November 18, 2008 |access-date= May 21, 2015 |title= Hondurans face many months of struggle after deadly floods, UN aid wing says |url= http://reliefweb.int/report/honduras/hondurans-face-many-months-struggle-after-deadly-floods-un-aid-wing-says }}</ref> === Suša === Suša v Hondurasu je postala gonilo izseljevanja, ki je povzročilo slabe pridelke za revne samooskrbne kmete, in je bila dejavnik pri oblikovanju migrantskih karavan v Združene države.<ref>{{navedi splet|url=https://www.pbs.org/newshour/show/climate-change-is-killing-crops-in-honduras-and-driving-farmers-north|title=Climate change is killing crops in Honduras – and driving farmers north|last1=Biggs|first1=Marcia|last2=Galiano-Rios|first2=Julia|date=2019-04-02|website=PBS NewsHour|language=en-us|access-date=2019-05-04}}</ref> Po podatkih [[FAO]] so migranti, ki so med letoma 2014 in 2016 zapuščali osrednji in zahodni Honduras, kot razlog za odhod najpogosteje navedli »brez hrane«.<ref name=":0">{{navedi novice|url=https://www.washingtonpost.com/news/global-opinions/wp/2018/11/06/how-climate-change-is-affecting-rural-honduras-and-pushing-people-north|title=How climate change is affecting rural Honduras and pushing people north|last=Leutert|first=Stephanie|date=November 6, 2018|newspaper=[[Washington Post]]|access-date=2019-05-04}}</ref> === Klimatske spremembe === Podnebne spremembe v Hondurasu so velik izziv za Honduras, saj je ena od držav, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Pričakuje se, da se bo pogostost naravnih nesreč v Hondurasu, kot so poplave, blatni plazovi, tropske nevihte in orkani, povečala, ko se bodo podnebne spremembe okrepile.<ref>{{navedi splet|date=2019|title=Honduras {{!}} Global Climate Change|url=https://www.climatelinks.org/countries/honduras|access-date=2019-05-04|website=Climate Links, a Global Knowledge Portal for Climate and Development Practitioners|publisher=USAID|language=en|archive-date=2019-05-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20190504150209/https://www.climatelinks.org/countries/honduras|url-status=dead}}</ref> Več kot 40 odstotkov prebivalcev Hondurasa dela v kmetijskem sektorju, na katerega vplivajo naraščajoče temperature in manjša količina padavin.[28] Vendar bi lahko kmetijstvo močno vplivalo, kar bi lahko prizadelo nekatera gospodinjstva v Hondurasu. Sanitarije in dostop do hrane sta velik problem, ki se povečuje zaradi podnebnih sprememb, pa tudi zaradi izgube habitatov za več ogroženih organizmov.<ref name=":02">McMahan, Caleb D.; Fuentes-Montejo, César E.; Ginger, Luke; Carrasco, Juan Carlos; Chakrabarty, Prosanta; Matamoros, Wilfredo A. (2020-07-29). "Climate change models predict decreases in the range of a microendemic freshwater fish in Honduras". Scientific Reports. 10 (1): 12693. doi:10.1038/s41598-020-69579-7. ISSN 2045-2322.</ref> == Hidrografija == [[File:Barra-de-los-rios-ulua y chamelecon.jpg|thumb|upright=1.3|Reka Ulúa, kot je videti iz zraka. Ulua je morda najbolj gospodarsko pomembna reka v Hondurasu]] Honduras je z vodo bogata država. Najpomembnejša reka v Hondurasu je Ulúa, ki teče 400 km do Karibov skozi gospodarsko pomembno Valle de Sula. Številne druge reke odmakajo notranjost visokogorja in se izlivajo severno v Karibe. Te druge reke niso pomembne kot prometne poti, temveč zaradi širokih rodovitnih dolin, ki so jih ustvarile. Reka Choluteca teče proti jugu od Tegucigalpe skozi Choluteco do zaliva Fonseca. Reke določajo tudi približno polovico mednarodnih meja Hondurasa. Río Goascorán, ki teče v zaliv Fonseca, in Río Lempa določata del meje med Salvadorjem in Hondurasom. Reka Coco označuje približno polovico meje med Nikaragvo in Hondurasom. Kljub obilici rek so velika vodna telesa redka. Lago de Yojoa, ki je v zahodnem osrednjem delu države, je edino naravno jezero v Hondurasu. To jezero je dolgo 22 kilometrov in na najširši točki meri 14 kilometrov. V severovzhodnem Hondurasu se proti Karibom odpira več velikih brakičnih lagun. Ta plitva vodna telesa omogočajo omejen prevoz do točk ob obali. == Statistika == ;skupna površina: 112.090 km² :kopno: 111.890 km² :voda: 200 km² ;skupne kopenske meje: 1575 km ;mejne države: :Gvatemala 244 km :Salvador 391 km :Nikaragva 940 km ;obala: 832 km ;Pomorski zahtevki: :teritorialno morje: 12 nmi (22,2 km) :sosednje območje: 24 nmi (44,4 km) :izključna ekonomska cona: 249.542 km² (96.349 kvadratnih milj) in 200 morskih milj (370,4 km) :epikontinentalni pas: naravni podaljšek ozemlja ali do 200 nmi (370,4 km) ;Najnižja točka: Karibsko morje 0 m ;Najvišja točka: Cerro Las Minas 2870 m ;Raba Tal: :njive: 9,12 % :trajni nasadi: 4,07 % :drugo: 86,82 % (ocena 2012) ;Namakana zemlja: 878,5 km (2007) ;Skupni obnovljivi vodni viri: 95,93 km³ (2011) ;Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski): :skupaj: 2,12 km³ na leto (16 %/23 %/61 %) :na prebivalca: 295,6 m³ na leto (2006) === Ekstremne točke === :Najsevernejša točka: Great Swan Island, Swan Islands, departma Bay Islands :Najsevernejša točka (celina): Puerto Castilla, departma Colón :Najjužnejša točka: meja na pacifiški obali z Nikaragvo, departma Choluteca :Najbolj zahodna točka: meja s Salvadorjem in Gvatemalo, departma Ocotepeque :Najbolj vzhodna točka: meja z Nikaragvo na atlantski obali, departma Gracias a Dios == Naravni viri == Naravni viri vključujejo: les, zlato, srebro, baker, svinec, cink, železovo rudo, antimon, premog, ribe in vodno energijo iz gorskih rek. == Naravne nevarnosti == Pogosti blagi [[potres]]i, uničujoči [[orkan]]i in poplave ob karibski obali so primeri honduraških naravnih nesreč. == Okoljska vprašanja == Poseben problem za Honduras predstavlja [[krčenje gozdov]]; cilje ohranjanja ogroženih naravnih virov in spodbujanja gospodarskega razvoja je pogosto precej težko združiti, kar je povzročilo nasprotujoče si politike, ki ne varujejo gozdov. Honduras je utrpel največji odstotek izgube gozdne pokritosti med vsemi državami Latinske Amerike. Gozdovi v Hondurasu so pomemben vir gospodarskih virov za financiranje vladnih programov. Tropski gozdovi v Hondurasu se hitro zmanjšujejo zaradi revščine v državi. Večina prebivalcev Hondurasa vidi gozdove kot oviro za širjenje živinoreje in kmetijskih dejavnosti, pri čemer zanemarja pomen, ki ga imajo gozdovi za družbo z zaščito favne, tal, rekreacijo, čiščenjem zraka in urejanjem vodnih virov. Tudi mestno prebivalstvo se z leti hitro povečuje, kar pomeni, da je povzročilo krčenje zemljišč za kmetovanje in obdelovanje obrobnih tal na podeželju ter nenadzorovan razvoj na obrobju urbanih območij. Velik problem v Hondurasu je tudi nezakonita sečnja. Večina proizvodnje lesa v državi je nezakonita. Po podatkih Centra za mednarodno politiko in Agencije za okoljske preiskave so v korupcijo pri trgovini z lesom vpleteni politiki, lesna podjetja, birokrati, župani in celo policija. Vsi ti dejavniki prispevajo k krčenju gozdov in posledično k eroziji tal. Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo je Honduras med letoma 1990 in 2000 izgubil 59.000 hektarjev gozda na leto. Krčenje gozdov v regijah, kjer prevladujejo tropski suhi gozdovi, je napredovalo hitreje kot v regijah, kjer prevladujejo druge vrste gozdov. Tropski suhi gozdovi imajo manjše bogastvo vrst v primerjavi z vlažnimi gozdovi. Vendar pa imajo tropski suhi gozdovi večjo stopnjo endemičnih vrst, večjo uporabnost za ljudi in tudi večjo gostoto človeške populacije. Učinki krčenja gozdov so bolj opazni med tropskimi nevihtami in orkani. Leta 1998 je orkan Mitch pobil na tisoče ljudi in povzročil škodo državi. Glede na raziskave iz zraka po neurju so bili blatni plazovi hujši na izkrčenih območjih kot na gozdnatih območjih. V gozdovih Hondurasa živi veliko ogroženih vrst, ki bodo morda kmalu izumrle, če se bo krčenje gozdov nadaljevalo. Podnebje se je spremenilo tudi zaradi pomanjkanja dreves v Hondurasu. To je povzročilo, da se je rastna sezona za kmete skrajšala. Tla na izkrčenih območjih prav tako absorbirajo vso vodo. Največji vir sladke vode v Hondurasu, jezero Yojoa, je na robu, da se spremeni v močvirje. To je posledica visoke stopnje onesnaženosti in tudi sečnje. Jezero Yojoa onesnažujejo tudi težke kovine iz lokalnih rudarskih dejavnosti. Jezero Yojoa je dom več kot 400 vrstam ptic, vendar območje okoli jezera trpi zaradi krčenja gozdov in onesnaženosti vode. Vendar s težkimi kovinami ni onesnaženo samo jezero Yojoa, onesnažene so tudi bližnje reke in potoki.<ref>{{cite journal |last1=Tucker |first1=Christine |title=Comparative Spatial Analyses of Forest Conservation and Change in Honduras and Guatemala |journal=Conservation & Society |date=January–June 2005 |volume=3 |issue=1 |pages=174–200|url=http://www.conservationandsociety.org/article.asp?issn=0972-4923;year=2005;volume=3;issue=1;spage=174;epage=200;aulast=Tucker}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Bass |first1=Joby |title=Message in the Plaza: Landscape, Landscaping, and Forest Discourse in Honduras |url=https://archive.org/details/sim_geographical-review_2005-10_95_4/page/556 |journal=Geographical Review |date=October 2005 |volume=95 |issue=4 |pages=556–577|doi=10.1111/j.1931-0846.2005.tb00381.x|s2cid=161952241 }}</ref><ref>{{navedi splet |title=Honduras: Environmental Profile |url=https://rainforests.mongabay.com/20honduras.htm |website=rainforests.mongabay.com}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Southworth |first1=Jane |title=The Influence of Accessibility, Local Institutions, and Socioeconomic Factors on Forest Cover Change in the Mountains of Western Honduras |journal=Mountain Research and Development |date=August 2001 |volume=21 |issue=3|pages=276–283 |url=https://bioone.org/journals/Mountain-Research-and-Development/volume-21/issue-3/0276-4741(2001)021[0276:TIOALI]2.0.CO;2/The-Influence-of-Accessibility-Local-Institutions-and-Socioeconomic-Factors-on/10.1659/0276-4741(2001)021[0276:TIOALI]2.0.CO;2.pdf|doi=10.1659/0276-4741(2001)021[0276:TIOALI]2.0.CO;2 |s2cid=130401536 }}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://catalog.loc.gov/vwebv/search?searchCode=LCCN&searchArg=90210308&searchType=1&permalink=y|title=El clima e historia de ciudades y pueblos de Honduras|last=Zúniga Andrade|first=Edgardo|date=1990|publisher=Graficentro Editores|location=Tegucigalpa}}</ref> == Sklici == {{sklici}} *Ta članek vključuje javno dostopno gradivo iz The World Factbook.[https://www.cia.gov/the-world-factbook/] CIA. [[Kategorija:Geografija Hondurasa| ]] h92y6s81v6un26e5dwii2rph0okm2fd Zaliv Fonseca 0 551839 6752875 6668814 2026-09-19T16:28:57Z Ljuba24b 92351 infopolje, dodano iz en wiki 6752875 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = | native_name = {{native name|es|Golfo de Fonseca}} | other_name = | image = | caption = Zaliv Fonseca med Salvadorjem, Hondurasom in Nikaragvo | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = | group = | coordinates = {{Coord|13|15|N|87|45|W|scale:1000000|display=title}} | type = [[zaliv]] | etymology = | part_of = | inflow = | rivers = | outflow = [[Tihi ocean]] | oceans = | catchment = | countries = {{hlist|[[Salvador]]|[[Honduras]]|[[Nikaragva]]}} | length = | width = | area = 8300 km<sup>2</sup> | depth = | max_depth = | volume = | residence_time = | salinity = | shore = | elevation = | temperature_high = | temperature_low = | frozen = | islands = | islands_category = | sections = | trenches = | benches = | settlements = | pushpin_map = Salvador | pushpin_label_position = | pushpin_alt = | pushpin_caption = | website = | reference = }} [[File:GOF Photo.jpg|thumb|250px|Satelitska slika zaliva Fonseca, Nacionalna uprava za oceane in atmosfero 2001]] [[File:Honduras rel 1985.jpg|thumb|250px|Zemljevid, ki prikazuje položaj Zaliva (spodaj levo) glede na Honduras, Salvador in Nikaragvo]] '''Zaliv Fonseca''' ({{langx|es|Golfo de Fonseca}}; {{IPA-es|ˈɡol.fo ðe fonˈse.ka|pron}}), del [[Tihi ocean|Tihega oceana]], je zaliv v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki meji na [[Salvador]], [[Honduras]] in [[Nikaragva|Nikaragvo]]. == Zgodovina == Zaliv Fonseca je Evropejcem leta 1522 odkril [[Gil González de Ávila]] in ga poimenoval po svojem pokrovitelju, nadškofu Juanu Fonseci, Kolumbovem neizprosnem sovražniku.<ref>{{EB1911|inline=1 |wstitle=Fonseca, Bay of |volume=10 |pages=604–605}}</ref> Leta 1849 je E. G. Squier izpogajal pogodbo, da bi Združene države zgradile prekop čez Honduras od Karibskega morja do Zaliva. Frederick Chatfield, britanski poveljnik v Srednji Ameriki, se je bal, da bi ameriška prisotnost v Hondurasu destabilizirala britansko obalo ([[Moskitska obala]]), zato je poslal svojo floto, da zasede otok El Tigre na vhodu v Zaliv. Kmalu zatem pa je Squier zahteval britanski odhod, saj je pričakoval okupacijo in se pogajal o začasni odstopitvi otoka Združenim državam. Chatfield se je lahko le strinjal. Vse tri države – Honduras, Salvador in Nikaragva – z obalo vzdolž Zaliva so bile vpletene v dolgotrajen spor glede pravic do Zaliva in otokov v njem. Leta 1917 je Srednjeameriško sodišče razsodilo v procesu, ki je postal znan kot ''primer Fonseca''. Nastal je kot posledica spora med Salvadorjem in Nikaragvo. Slednja je podpisala pogodbo Bryan-Chamorro, ki je podelila del zaliva Združenim državam za vzpostavitev pomorske baze. Salvador je trdil, da je to kršilo njegovo pravico do skupnega lastništva v zalivu. Sodišče se je postavilo na stran Salvadorja, vendar so se ZDA odločile prezreti odločitev.<ref>{{navedi splet|url=http://www.worldcourts.com/cacj/eng/decisions/1917.03.09_El_Salvador_v_Nicaragua.htm|title=El Salvador v. Nicaragua, CACJ, Judgment of 9 March 1917, 11 Am. J. Int'l L. 674 (1917)|access-date=4 June 2017|archive-date=2017-07-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170720155046/http://www.worldcourts.com/cacj/eng/decisions/1917.03.09_El_Salvador_v_Nicaragua.htm|url-status=dead}}</ref> Mednarodne napetosti glede Zaliva je začela obravnavati misija Združenih narodov [ONUCA in ONUSAL], ki se je začela leta 1989 in je vključevala posebno omembo Zaliva. Na primer, ker bi narava terena v regiji omejila učinkovitost statičnih opazovalnic, je bilo ocenjeno, da bi najboljše rezultate dosegli z vzpostavitvijo mobilnih skupin opazovalcev, ki bi izvajali redne patrulje po cesti, s helikopterjem in v zalivu Fonseca in bližnjih vodah s patruljnimi čolni in gliserji.<ref>{{navedi splet|url=https://peacekeeping.un.org/sites/default/files/past/onucabackgr.html|title=ONUCA - Background|accessdate=2023-11-14|archive-date=2023-07-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20230722142038/https://peacekeeping.un.org/sites/default/files/past/onucabackgr.html|url-status=dead}}</ref> Leta 1992 je senat Mednarodnega sodišča (ICJ) odločil o sporu o kopenskih, otoških in morskih mejah, katerega del je bil tudi zalivski spor. ICJ je odločilo, da si bodo Salvador, Honduras in Nikaragva delili nadzor nad zalivom Fonseca. Salvadorju sta pripadla otoka Meanguera in Meanguerita, Hondurasu pa otok El Tigre. == Fizična geografija == Zaliv Fonseca pokriva površino približno 3200 km², z obalo, ki se razteza na 261 km, od tega je 185 km v Hondurasu, 40 km v Nikaragvi in 29 km v Salvadorju. [[File:Desde la plaza de Amapala.jpg|thumb|Zaliv je sestavljen iz skupine številnih vulkanskih otokov, kot sta Zacate Grande in el Tigre v Hondurasu]] Podnebje v Zalivu je značilno za tropska in subtropska območja, z dvema ločenima letnima časoma, deževnim in suhim. Zaliv prejme skoraj 80 % svojih skupnih letnih padavin 1400–1600 mm v deževnem obdobju od maja do novembra.<ref>Honduran Secretariat of Industry and Commerce, 2002: 23</ref> Sušno obdobje se pojavi med decembrom in majem in prispeva k letni stopnji izhlapevanja 2800 mm. Zaradi manjše količine vode, ki teče v zaliv, tečejo tokovi iz Tihega oceana navznoter, raven slanosti v [[estuarij]]ih se poveča in pojavi se sezonska suša.<ref>El Comité para la Defensa y Desarrollo de la Flora y Fauna del Golfo de Fonseca (CODDEFFAGOLF), 2001: 10</ref> Povprečne temperature v Zalivu so med 25 in 30 °C; marec in april sta najtoplejša meseca, november in december pa najhladnejša. Relativna vlažnost se giblje med 65 in 86 %, odvisno od lokacije. Nasprotno pa je notranjost države poltropska in hladnejša s povprečno temperaturo 26 °C.<ref>Honduran Secretariat of Industry and Commerce, 2002: 14</ref> V vegetaciji močvirnega ekosistema prevladujejo vrste [[mangrove|mangrov]]. Od šestih vrst mangrov, ugotovljenih v Zalivu, je najpogostejša rdeča mangrova (''Rhizophora mangle''), ki večinoma zaseda območja, ki jih stalno preplavljajo plime. Črna mangrova (''Avicennia germinans'') je druga najbolj razširjena vrsta in jo običajno najdemo okoli rek, kjer se usedline odlagajo ob obali. Bela mangrova (''Laguncularia racemosa'') je tretja najbolj prevladujoča, sledi ji ''botoncillo'' (''Conocarpus erectus''); obe se običajno nahajata dlje v notranjosti in ju redkeje poplavi plima. Prevlada različnih vrst nad drugimi je povezana s pogostostjo poplav, kakovostjo vode in stopnjami slanosti.<ref>Sanchez, 1999: 13</ref> Amplituda plimovanja v zalivu je povprečno 2,3 m na dan. Med oseko tla poselijo raki, školjke in druge vrste. Med visoko plimo gozdovi mangrov služijo kot prehranjevalni prostor in življenjski prostor za ribe, kozice in druge vrste, saj koreninska struktura mangrov nudi zatočišče pred večjimi plenilci.<ref>CODDEFFAGOLF, 2001: 14</ref> V zalivu in okoli njega ležijo številni [[vulkan]]i. == V popularni kulturi == Roman Horatia Hornblowerja ''Srečna vrnitev'' (''Beat To Quarters'') je delno postavljen v zaliv Fonseca. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Gulf of Fonseca}} * [https://web.archive.org/web/20070928062043/http://www.buckyogi.com/footnotes/natt.htm#tisland Footnotes to history] * [https://whc.unesco.org/en/tentativelists/206/ UNESCO] * [https://www.icj-cij.org/en/case/75/summaries ''Land, Island and Maritime Frontier Dispute (El Salvador/Honduras: Nicaragua intervening)''], International Court of Justice case registry * [https://www.icj-cij.org/en/case/127/summaries ''Application for Revision of the Judgment of 11 September 1992 in the Case concerning the Land, Island and Maritime Frontier Dispute (El Salvador/Honduras: Nicaragua intervening) (El Salvador v. Honduras)''], International Court of Justice case registry {{Coord|13|15|N|87|45|W|scale:1000000|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Hondurasa]] [[Kategorija:Geografija Salvadorja]] [[Kategorija:Geografija Nikaragve]] okw7oyzblkygt47wpv8iij4qh85m11z Comayagua 0 551849 6752866 6726481 2026-09-19T15:56:23Z Ljuba24b 92351 /* Ustanovitev */ 6752866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Comayagua | type = Mesto | native_name = Santa Maria de la Nueva Valladolid de Comayagua<ref name="Programa Comayagua Colonial 1996-2006">{{navedi splet |url=http://www.aecid.es/galerias/programas/Patrimonio/descargas/Estudio_impacto_PCCxver_reducidax.pdf |title=Programa Comayagua Colonial 1996–2006 |author=AECID |date=1996–2006 |access-date=19 August 2020 |archive-date=2023-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230122094451/https://www.aecid.es/galerias/programas/Patrimonio/descargas/Estudio_impacto_PCCxver_reducidax.pdf |url-status=dead }}</ref> | motto = | image_skyline = Ciudad de Comayagua collague.jpg | imagesize = | image_flag = Bandera de la ciudad de Comayagua .png | image_seal = File:Escudo de Comayagua.jpg | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Honduras | pushpin_mapsize = 300 | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Honduras}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_name1 = Comayagua | parts_type = Bližnja mesta | p1 = [[Tegucigalpa]] 60,5 km | p2 = [[San Pedro Sula]] 124,9 km | p3 = [[San Salvador]] 193,0 km | government_type = | leader_title = Alcalde | leader_name = Carlos Miranda | leader_title1 = | leader_name1 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 8. december 1537} | established_title2 = | established_date2 = | area_magnitude = | area_total_km2 = 834 | population_as_of = 2023 ocena | population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/honduras/admin/ Citypopulation.de] Population of departments and municipalities in Honduras</ref> | population_total = 184.694 | population_density_km2 = auto | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_urban = 127.018 | timezone = [[Central Time Zone (North America)|CST]] | utc_offset = -6 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{koord novi|14|27|08|N|87|38|18|W|region:HN|display=inline,title}} | elevation_m = 594 | elevation_ft = 1949 | postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> | postal_code = | website = [https://web.archive.org/web/20061214194610/http://www.comayagua.hn/ comayagua.hn] | footnotes = | name = }} '''Comayagua''' ({{IPA-es|komaˈʝaɣwa}}) je mesto, občina in stara prestolnica [[Honduras]]a, ki je 80 km severozahodno od [[Tegucigalpa|Tegucigalpe]] na cesti proti [[San Pedro Sula]] in 594 m nad morsko gladino. Pospešena rast mesta Comayagua je privedla do tega, da so občinske oblasti oblikovale načrt ozemeljske reorganizacije. Med leti 1945 -1975 se je število prebivalcev mesta početverilo zaradi takrat dosežene visoke stopnje rasti prebivalstva (4,8 %) in migracijskih gibanj v notranjosti države. Leta 2023 je bilo ocenjeno prebivalstvo mesta 120.500.<ref>[https://www.citypopulation.de/en/honduras/cities/ Citypopulation.de] Population of the major cities in Honduras</ref> Je glavno mesto departmaja Comayagua v Hondurasu in je znano po bogastvu [[španska kolonialna arhitektura|španske kolonialne arhitekture]]. Stolnica na osrednjem trgu ima najstarejšo uro v Ameriki.<ref>[http://hondurasculturepolitics.blogspot.com/2010/12/oldest-clock-in-americas-to-ring-in-new.html?m=1 Honduras Culture and Politics] Oldest Clock in the Americas to Ring In New Year</ref> == Etimologija == Comayagua je danes znana kot ''La Antañona'' (v prevodu 'tista stara') v Hondurasu. Tako ga imenujejo, ker poleg tega, da je eno najstarejših mest v Hondurasu, še vedno ohranja velik del svojih stavb z arhitekturno vrednostjo iz kolonialne dobe. Njeno zgodovinsko središče »je najbolj obnovljeno in ohranjeno po vsej državi«. [[Španci]] so kraj poimenovali ''Valladolid'' ali ''País de las Higueras'' (v prevodu 'dežela figovih dreves'), vendar je mesto formalno ohranilo prvotno, avtohtono ime kraja. Nekateri se razlikujejo glede njegove etimologije, večina pa se strinja, da je sestavljeno iz ''koma'' (kar v jeziku Lenca pomeni 'ogromna količina zemlje') in ''jawa'' - 'voda', njen pravi pomen pa je 'obilna dežela vode'. == Zgodovina == === Predkolumbovsko obdobje === [[File:LencaVasija.jpg|left|thumb|Lencanska keramika iz mezomeriškega klasičnega obdobja]] V predkolumbovski dobi so dolino, v kateri je mesto, naselili ljudje Lenca, mezomaeriška domorodna kultura, ki še vedno živi v Hondurasu. Arheološki ostanki, kot je [[Yarumela]], kažejo, da so ti domorodci poseljevali dolino od približno 1000 pr. n. št. Ravna topografija in subtropsko podnebje sta tem domorodcem pomagala pri uspevanju in izgradnji lastnih družb in mest, večina njegovih gospodarskih dejavnosti je bila nadzor trgovskih poti, ki so povezovale Karibsko morje s Tihim oceanom. Med kolonizacijo ameriške celine so španski [[konkvistador]]ji ustanovili bogato dolino z različnimi lenčanskimi mesti, večinoma dobro organiziranimi z visoko socialno razslojenostjo. ti domorodci so bili tisti, ki so se dobro uprli med osvajanjem Hondurasa. === Ustanovitev === Mesto Comayagua je leta 1537 ustanovil španski stotnik Alonso de Cáceres v skladu z navodili »najti očitno situacijo za oblikovanje mesta sredi dveh oceanov« po ukazu predhodnika Francisca de Monteja, prvega guvernerja Hibuerasa (današnji Honduras), kot je bil najprej znan v Hondurasu. Mesto se je prvotno imenovalo ''Santa María de la Concepción de Comayagua''. 20. novembra 1542 je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] ukazal, da je sedež v [[Gvatemala (mesto)|''Real Audiencia de los Confines reside in Santiago de los Caballeros de Guatemala'']], vendar je Svet Indije 13. septembra 1543 odredil namestitev njenega sedeža v mestu Concepción de Comayagua. V isti določbi je navedeno ime ''Villa de la Nueva Valladolid de Comayagua'' v čast španskega [[Valladolid]]a, kjer je v času podpisa ustanovnega pisma obravnave prebivalo sodišče. [[File:Philip II of Spain by Antonio Moro.jpg|thumb|210x210px|Španski kralj Filip II. je ukazal namestiti sedež kapitanije Gvatemale v mestu Concepción de Comayagua, ki se je pozneje preimenovalo v Villa de la Nueva Valladolid de Comayagua.]] Nazadnje dodelitev sedeža ni bila učinkovita in je bilo 16. maja 1544 premeščeno v mesto Gracias Lempira. 20. decembra 1557 mu je kralj Filip II. podelil naziv mesta, takrat je mesto že imelo mercedarijanski samostan, ki ga je ustanovil Fray Jerónimo Clemente leta 1553, in kamnito cerkev, zgrajeno leta 1551 po ceni 15.000 zlatih pesov. Leta 1558 so bili izvoljeni prvi kapitularji. Leta 1561 je bil zaradi ugodnejših pogojev, lege v središču države in bližine območij rudnikov zlata in srebra nanj prenesen škofovski stol, ki je prebival v [[Trujillo, Honduras|Trujillu]]. Leta 1585 je bila zgrajena prva stolnica; in ta, ki zdaj obstaja (Brezmadežnega spočetja), se je začela graditi leta 1634 in je bila dokončana leta 1715. === Špansko kolonialno obdobje === [[File:Comayagua Colonial 01.JPG|left|thumb|195x195px|Comayagua je bila glavno mesto Hondurasa v kolonialnem obdobju in je postala eno najpomembnejših mest Srednje Amerike v Novi Španiji.]] Comayagua je ostala glavno mesto Hondurasa skozi celotno kolonialno obdobje. Do takrat so španske oblasti mestu podarile različna arhitekturna dela, kot so cerkve, fakultete, samostani, hiše in fontane. Sistem cistern in fontan v Comayagui izvira iz kolonialnih časov, zaradi česar je bilo prvo mesto v Hondurasu s sistemom [[Akvadukt (most)|akvaduktov]]. Vendar je Tegucigalpa začela oporekati temu položaju sredi 17. stoletja, ko se je razvila kot rudarsko središče. Zaradi vse večjega pomena je leta 1768 prejela naziv mesta. Vendar pa je bil razvoj Tegucigalpe prezrt, ko je leta 1788: »Comayagua postala intendanca in politično absorbirala Tegucigalpo, ki je postala poddelegacija ...« Kljub temu je bilo imenovanje opravljeno iz Comayague, kar je povzročilo upor v Tegucigalpi, ki je spodbudil obstoječe rivalstvo med dvema najpomembnejšima mestoma v provinci. Nekateri ogorčeni Tegucigalpani so se nekaj let kasneje pritožili, da so te odločitve povzročile gospodarski propad območja, »trdijo, da novi župani niso zainteresirani za razvoj rudarstva in da so uvedli lokalni davek na kmetijske proizvode, kot so indigo, sladkor in govedo, kar je koristilo samo Comayagui. Na podlagi pritožb, ki so jih predložili prebivalci Tegucigalpe in na priporočilo Joséja Cecilia del Valleja, svetovalca predsednika gvatemalske vlade, je bil leta 1812 ponovno ustanovljen urad župana. Ustanovitev intendante v Comayagui ni samo upočasnila rasti Tegucigalpe, ampak ni mogla zadržati nadaljnjega propadanja Comayague. Ta je iz glavnega mesta province postala zaspano mesto, ki je imelo do začetka 19. stoletja le nekaj Špancev, skoraj 30 evropskih družin, ki so vse živele od dobrodelnosti. Poleg tega si je mesto zaradi gospodarskega nazadovanja prislužilo sloves nezdravega. »Razlog za propadanje mesta je bil upad kmetijstva in trgovine, ki so ga pogosto pripisovali lenobi domačinov. Leta 1802 sta imeli dve župniji v mestu skupaj 5369 prebivalcev.« Zaradi vseh teh razlogov je bilo predlagano, da se prestolnica preseli v Tegucigalpo. Kljub tem predlogom je glavno mesto v celotnem kolonialnem obdobju ostalo v Comayagui. === Neodvisnost === [[File:Comayagua monumento de la independencia.JPG|thumb|Trg la Merced po osamosvojitvi od Španskega imperija leta 1821, spomenik v litografiji je bil zgrajen po ustavi Cadiza.]] V obdobju blizu neodvisnosti je bilo po vsej Srednji Ameriki več gibanj za neodvisnost. V Hondurasu so ta gibanja potekala v Tegucigalpi. Imena, kot so Miguel Bustamante, Matías Zuniga, Simón Gutiérrez, Pablo Borjas, Andrés Lozano, Diego Vijil, Dionisio de Herrera in Francisco Morazán itd., se pojavljajo na seznamu ljudi, povezanih z gibanjem za neodvisnost. »Te patriote Tegucigalpense je oblast Comayagua štela za zarotnike«, ki so poskušali »iz Tegucigalpe spodbujati ideje, ki so v nasprotju s kolonialnim režimom«. Oblasti Comayagua so želele zadušiti neodvisnostne upore, a je kolonialni režim že umrl. 21. septembra 1821 je Srednja Amerika razglasila neodvisnost od Španije. Comayagua je dokumente prejela v zgodnjih jutranjih urah 28. septembra in vlada s člani sveta je izvedela za odločitev, ki je sprejela neodvisnost. 28. novembra 1821 je Gvatemalo doseglo obvestilo generala [[Augustin de Itúrbide|Agustína de Iturbideja]], v katerem je predlagano, da Srednja Amerika in [[Nova Španija|podkraljevstvo Mehike]] tvorita velik imperij v skladu z načrtom iz Iguale in pogodbami iz Córdobe. Vprašanje priključitve k Mehiki je povzročilo delitve v vsaki od provinc, saj so bila nekatera mesta za to, druga pa proti. V Hondurasu se je Comayagua – prek svojega guvernerja Joséja Tinoca de Contrerasa – zavzela za aneksijo; vendar je Tegucigalpa, drugo največje mesto v provinci, temu nasprotovala. Na koncu je zmagal Iturbidov aneksionistični predlog in 22. avgusta 1822 se je Srednja Amerika pridružila Mehiki. Priključitev Agustína de Iturbida Mehiškemu imperiju ni trajala dolgo, saj je 19. marca 1823 abdiciral, 1. julija istega leta pa je Srednja Amerika razglasila dokončno neodvisnost. Comayagua in Honduras sta postala del [[Združeneh province Srednje Amerike|Združenih provinc Srednje Amerike]]. === Požig mesta === [[File:Dionisio de Herrera 02.jpg|thumb|Dionisio de Herrera je bil prvi voditelj države Honduras]] Potem ko je Honduras postal del Združenih provinc Srednje Amerike, je bila Comayagua še naprej njegovo glavno mesto. Leta 1824 je Honduras izvolil don Dionisia de Herrera za svojega prvega vodjo države. Kmalu se je proti njemu pojavila reakcija, ki jo je vodil vikar, kanonik José Nicolás Irías Midence, ob podpori predsednika republike, generala Manuela Joséja Arceja, ki je, ko je že stopil na pot samovolje, videl Herrero kot resno oviro za razvoj njegovih načrtov. Irías je spodbujal anarhijo, kolikor je lahko, in končno povzročil invazijo na Honduras. Predsednik Arce je pod pretvezo, da varuje cigare, ki pripadajo federaciji, shranjene v Villa de Santa Rosa, poslal svoje zvezne sile pod poveljstvom polkovnika Justo Milla, z namenom strmoglavljenja Dionisia de Herrera. Brez nadaljnjega odlašanja so Milline čete dosegle Comayaguo in jo oblegale. To se je zgodilo 4. aprila 1827. Comayagua je bila v veliki meri požgana in izropana, in čeprav so bile sile, s katerimi se je branila, po številu slabše od sil vsiljivca, bi zmagale, če njihov poveljnik, polkovnik Antonio Fernández, Španec, ne bi izdal g. Herrera, ga dal v zapor in se sporazumel s polkovnikom Millo, s katerim je 9. maja sklenil kapitulacijo. === Prenos glavnega mesta === »Rivalstvo med radikalno Comayaguo in liberalno Tegucigalpo se je vsak dan bolj zaostrovalo in je bilo razvpito v času osamosvajanja in utrjevanja države od leta 1825, ko je bila izdana prva ustava. Ideje o menjavi prestolnice na letni ravni so se takrat začele kot politični pristop, namera pa je ostala samo pri tem.« Junija 1849, ko je dr. Juan Lindo iz ustavodajne skupščine, ki ji je predsedoval don Felipe Jáuregui, predsednik Hondurasa, izdal odlok o prenosu prestolnice v Tegucigalpo, vendar ta ni bil izvršen zaradi pravnih nedoslednosti in Comayagua je še naprej ostala sedež Hondurasa. Skozi 18. stoletje je Tegucigalpa izkoriščala Comayagua; tam je bilo postavljenih več stavb pomembnih ustanov, kot je ''Literarna akademija, geneza sedanje Nacionalne avtonomne univerze Hondurasa''. Končno je 30. oktobra 1880 predsednik Marco Aurelio Soto sprejel »odločitev o prenosu glavnega mesta Hondurasa iz Comayague v Tegucigalpo. Dr. Marco Aurelio Soto Martínez je zaradi ekonomskih ali socialnih razlogov vzel prtljago in se preselil v svoj domači kraj, s čimer se je končal antagonizem med mestoma.« Po prenosu prestolnice v Tegucigalpo so se prebivalstvo, trgovina in pomen Comayague opazno zmanjšali. V začetku 19. stoletja so bile njene ozke in nepravilne ulice slabo tlakovane. Tudi javne stavbe so bile v slabem stanju. Vendar je bilo to mesto še naprej sedež škofije Honduras. == Geografija == Gorski sistem obdaja dolino, v kateri je mesto Comayagua; gore Montecillos so zahodno od La Paza. Gore Comayagua vzhodno od departmaja, ki se povezujejo z gorami Esquías in segajo do Minas de Oro. Na jugu so veje Lepaterique, Mulacagua in Pototerique. Comayagua ima tropsko monsunsko podnebje (''Am'') po Köppnovi podnebni klasifikaciji. == Znamenitosti == [[File:Iglesia de San Francisco de comayagua 2018.jpg|left|thumb|Cerkev San Frančiška je bila zgrajena leta 1560 kot del frančiškanskega samostana mesta, danes pa je ena najstarejših cerkva v Hondurasu]] [[File:Palacio gubernamental de comayagua.jpg|thumb|Vladna palača je ena najbolj dobro ohranjenih stavb v mestu]] Tik pred trgom je [[mestna hiša]], ki je bila nekajkrat rekonstruirana. Stavba je v neoklasicističnem slogu in je bila zgrajena v 19. stoletju. Stolnica ''de la inmaculada concepcion'' ([[Stolnica Brezmadežnega spočetja, Comayagua]]) je bila zgrajena v kolonialnem obdobju. Slovesno so jo odprli 8. decembra 1711. V stolnici je tudi najstarejša ura v Ameriki, ki so jo zgradili Arabci med okupacijo Španije okoli leta 1100. Prestavili so jo v kolonialnem obdobju kot darilo kralja Carlosa III. Druga zanimivost je Plaza de San Francisco, ki ima park, kolonialno cerkev in je nekaj metrov od glavnega trga, ta cerkev ima zvon Antonine, ki je najstarejši zvon v Ameriki, ulit v [[Alcalá de Henares]] v [[Španija|Španiji]] leta 1460. Mestne hiše še vedno ohranjajo svojo prvotno [[Španska kolonialna arhitektura|špansko kolonialno arhitekturo]] iz 18. stoletja, številne so spremenjene v muzeje. Najpomembnejši primeri so Muzej kolonialne verske umetnosti, Arheološki muzej, ki vsebuje relikvije ljudstva Lenca iz predšpanske dobe, in Republiški muzej. Še en trg v starem mestnem jedru je Plaza de la Merced, znan je po spomeniku, znanem kot obelisk, pred njim pa je Iglesia de la Merced. To je bila prva stolnica v mestu, preden je bila sedanja dokončana leta 1711. [[File:Museo de Comayagua.jpg|thumb|Arheološki muzej Comayagua. Stavba prikazuje arhitekturo španskih hiš criollo v Novi Španiji.]] Druga zanimivost je ''Caxa real'', kolonialna hiša, ki je bila zgrajena med letoma 1739 in 1741 in jo je razvil španski arhitekt Bartolomé de Maradiaga kot središče, kjer so bili shranjeni pokloni za špansko krono, v njej pa [[zlato]], [[srebro]] in mavec, pridobljen iz rudnikov Hondurasa, da bi to kasneje poslali v Evropo. V pritličju stavbe je nekaj elementov, ki v srednjeameriški arhitekturi niso bili pogosti; zelo dobro se razlikuje med povsem uradnim območjem, sodno dvorano, računovodsko pisarno, zakladnico, sobo Azogues; v ta sektor se je vstopilo skozi veliko dvorano, ki so jo obiskali moški na konjih in ki je bila na ulici, po kateri se reka Chiquito dviga do trga Plaza Mayor. Leta 1774 je bil [[potres]], ki je močno poškodoval stavbo, vendar so jo v nekaj mesecih popravili, čeprav je bila hiša šibkejša. Leta 1809 je stavbo poškodoval še en potres. Obnovljena je bila leta 2013 in je trenutno središče dogodkov, ki je gostilo pomembne mednarodne politične osebnosti, kot sta španska kraljica Leticia in nekdanji predsednik Mehike Enrique Peña Nieto na njegovem obisku v Hondurasu. Plaza de San Francisco je še eno zanimivo mesto, ki je nekaj metrov od stolnice in ima eno najstarejših cerkva v Hondurasu, ki jo je sredi 16. stoletja zgradil škof Fray Alonso de la Cerda in je bila druga cerkev, zgrajena v Comayagua, in je druga najstarejša v mestu. Cerkev ima pet zvonov, od katerih je eden uvožen iz Španije. === Arhitektura === *Cerkev La Merced (1550) *Cerkev San Francisco (1560) *Cerkev San Sebastián (1580) *Cerkev La Caridad (16. stoletje) *Arheološki muzej Comayagua (hiša, zgrajena v poznem 16. stoletju) *[[Stolnica Brezmadežnega spočetja, Comayagua|Stolnica Brezmadežnega spočetja]] (1634) *Muzej verske umetnosti/koledž San Agustín (1678) *Paseo la Alameda (stare hiše criollo, spremenjene v restavracije) *Muzej hiše Cabañas (hiša iz 18. stoletja) *Hišni muzej Santosa Guardiole (hiša iz 18. stoletja) *Caxa Real (1739) *Ustavni spomenik Cádiz (1812) *Vladna palača (1880) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[kategorija:Naselja v Hondurasu]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1537]] hth663mawuzbajoh556u184d02p58hn 6752867 6752866 2026-09-19T15:57:01Z Ljuba24b 92351 /* Neodvisnost */ 6752867 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | official_name = Comayagua | type = Mesto | native_name = Santa Maria de la Nueva Valladolid de Comayagua<ref name="Programa Comayagua Colonial 1996-2006">{{navedi splet |url=http://www.aecid.es/galerias/programas/Patrimonio/descargas/Estudio_impacto_PCCxver_reducidax.pdf |title=Programa Comayagua Colonial 1996–2006 |author=AECID |date=1996–2006 |access-date=19 August 2020 |archive-date=2023-01-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230122094451/https://www.aecid.es/galerias/programas/Patrimonio/descargas/Estudio_impacto_PCCxver_reducidax.pdf |url-status=dead }}</ref> | motto = | image_skyline = Ciudad de Comayagua collague.jpg | imagesize = | image_flag = Bandera de la ciudad de Comayagua .png | image_seal = File:Escudo de Comayagua.jpg | image_shield = | image_map = | mapsize = | map_caption = | pushpin_map = Honduras | pushpin_mapsize = 300 | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Honduras}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_name1 = Comayagua | parts_type = Bližnja mesta | p1 = [[Tegucigalpa]] 60,5 km | p2 = [[San Pedro Sula]] 124,9 km | p3 = [[San Salvador]] 193,0 km | government_type = | leader_title = Alcalde | leader_name = Carlos Miranda | leader_title1 = | leader_name1 = | established_title = Ustanovitev | established_date = 8. december 1537} | established_title2 = | established_date2 = | area_magnitude = | area_total_km2 = 834 | population_as_of = 2023 ocena | population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/honduras/admin/ Citypopulation.de] Population of departments and municipalities in Honduras</ref> | population_total = 184.694 | population_density_km2 = auto | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_urban = 127.018 | timezone = [[Central Time Zone (North America)|CST]] | utc_offset = -6 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{koord novi|14|27|08|N|87|38|18|W|region:HN|display=inline,title}} | elevation_m = 594 | elevation_ft = 1949 | postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> | postal_code = | website = [https://web.archive.org/web/20061214194610/http://www.comayagua.hn/ comayagua.hn] | footnotes = | name = }} '''Comayagua''' ({{IPA-es|komaˈʝaɣwa}}) je mesto, občina in stara prestolnica [[Honduras]]a, ki je 80 km severozahodno od [[Tegucigalpa|Tegucigalpe]] na cesti proti [[San Pedro Sula]] in 594 m nad morsko gladino. Pospešena rast mesta Comayagua je privedla do tega, da so občinske oblasti oblikovale načrt ozemeljske reorganizacije. Med leti 1945 -1975 se je število prebivalcev mesta početverilo zaradi takrat dosežene visoke stopnje rasti prebivalstva (4,8 %) in migracijskih gibanj v notranjosti države. Leta 2023 je bilo ocenjeno prebivalstvo mesta 120.500.<ref>[https://www.citypopulation.de/en/honduras/cities/ Citypopulation.de] Population of the major cities in Honduras</ref> Je glavno mesto departmaja Comayagua v Hondurasu in je znano po bogastvu [[španska kolonialna arhitektura|španske kolonialne arhitekture]]. Stolnica na osrednjem trgu ima najstarejšo uro v Ameriki.<ref>[http://hondurasculturepolitics.blogspot.com/2010/12/oldest-clock-in-americas-to-ring-in-new.html?m=1 Honduras Culture and Politics] Oldest Clock in the Americas to Ring In New Year</ref> == Etimologija == Comayagua je danes znana kot ''La Antañona'' (v prevodu 'tista stara') v Hondurasu. Tako ga imenujejo, ker poleg tega, da je eno najstarejših mest v Hondurasu, še vedno ohranja velik del svojih stavb z arhitekturno vrednostjo iz kolonialne dobe. Njeno zgodovinsko središče »je najbolj obnovljeno in ohranjeno po vsej državi«. [[Španci]] so kraj poimenovali ''Valladolid'' ali ''País de las Higueras'' (v prevodu 'dežela figovih dreves'), vendar je mesto formalno ohranilo prvotno, avtohtono ime kraja. Nekateri se razlikujejo glede njegove etimologije, večina pa se strinja, da je sestavljeno iz ''koma'' (kar v jeziku Lenca pomeni 'ogromna količina zemlje') in ''jawa'' - 'voda', njen pravi pomen pa je 'obilna dežela vode'. == Zgodovina == === Predkolumbovsko obdobje === [[File:LencaVasija.jpg|left|thumb|Lencanska keramika iz mezomeriškega klasičnega obdobja]] V predkolumbovski dobi so dolino, v kateri je mesto, naselili ljudje Lenca, mezomaeriška domorodna kultura, ki še vedno živi v Hondurasu. Arheološki ostanki, kot je [[Yarumela]], kažejo, da so ti domorodci poseljevali dolino od približno 1000 pr. n. št. Ravna topografija in subtropsko podnebje sta tem domorodcem pomagala pri uspevanju in izgradnji lastnih družb in mest, večina njegovih gospodarskih dejavnosti je bila nadzor trgovskih poti, ki so povezovale Karibsko morje s Tihim oceanom. Med kolonizacijo ameriške celine so španski [[konkvistador]]ji ustanovili bogato dolino z različnimi lenčanskimi mesti, večinoma dobro organiziranimi z visoko socialno razslojenostjo. ti domorodci so bili tisti, ki so se dobro uprli med osvajanjem Hondurasa. === Ustanovitev === Mesto Comayagua je leta 1537 ustanovil španski stotnik Alonso de Cáceres v skladu z navodili »najti očitno situacijo za oblikovanje mesta sredi dveh oceanov« po ukazu predhodnika Francisca de Monteja, prvega guvernerja Hibuerasa (današnji Honduras), kot je bil najprej znan v Hondurasu. Mesto se je prvotno imenovalo ''Santa María de la Concepción de Comayagua''. 20. novembra 1542 je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] ukazal, da je sedež v [[Gvatemala (mesto)|''Real Audiencia de los Confines reside in Santiago de los Caballeros de Guatemala'']], vendar je Svet Indije 13. septembra 1543 odredil namestitev njenega sedeža v mestu Concepción de Comayagua. V isti določbi je navedeno ime ''Villa de la Nueva Valladolid de Comayagua'' v čast španskega [[Valladolid]]a, kjer je v času podpisa ustanovnega pisma obravnave prebivalo sodišče. [[File:Philip II of Spain by Antonio Moro.jpg|thumb|210x210px|Španski kralj Filip II. je ukazal namestiti sedež kapitanije Gvatemale v mestu Concepción de Comayagua, ki se je pozneje preimenovalo v Villa de la Nueva Valladolid de Comayagua.]] Nazadnje dodelitev sedeža ni bila učinkovita in je bilo 16. maja 1544 premeščeno v mesto Gracias Lempira. 20. decembra 1557 mu je kralj Filip II. podelil naziv mesta, takrat je mesto že imelo mercedarijanski samostan, ki ga je ustanovil Fray Jerónimo Clemente leta 1553, in kamnito cerkev, zgrajeno leta 1551 po ceni 15.000 zlatih pesov. Leta 1558 so bili izvoljeni prvi kapitularji. Leta 1561 je bil zaradi ugodnejših pogojev, lege v središču države in bližine območij rudnikov zlata in srebra nanj prenesen škofovski stol, ki je prebival v [[Trujillo, Honduras|Trujillu]]. Leta 1585 je bila zgrajena prva stolnica; in ta, ki zdaj obstaja (Brezmadežnega spočetja), se je začela graditi leta 1634 in je bila dokončana leta 1715. === Špansko kolonialno obdobje === [[File:Comayagua Colonial 01.JPG|left|thumb|195x195px|Comayagua je bila glavno mesto Hondurasa v kolonialnem obdobju in je postala eno najpomembnejših mest Srednje Amerike v Novi Španiji.]] Comayagua je ostala glavno mesto Hondurasa skozi celotno kolonialno obdobje. Do takrat so španske oblasti mestu podarile različna arhitekturna dela, kot so cerkve, fakultete, samostani, hiše in fontane. Sistem cistern in fontan v Comayagui izvira iz kolonialnih časov, zaradi česar je bilo prvo mesto v Hondurasu s sistemom [[Akvadukt (most)|akvaduktov]]. Vendar je Tegucigalpa začela oporekati temu položaju sredi 17. stoletja, ko se je razvila kot rudarsko središče. Zaradi vse večjega pomena je leta 1768 prejela naziv mesta. Vendar pa je bil razvoj Tegucigalpe prezrt, ko je leta 1788: »Comayagua postala intendanca in politično absorbirala Tegucigalpo, ki je postala poddelegacija ...« Kljub temu je bilo imenovanje opravljeno iz Comayague, kar je povzročilo upor v Tegucigalpi, ki je spodbudil obstoječe rivalstvo med dvema najpomembnejšima mestoma v provinci. Nekateri ogorčeni Tegucigalpani so se nekaj let kasneje pritožili, da so te odločitve povzročile gospodarski propad območja, »trdijo, da novi župani niso zainteresirani za razvoj rudarstva in da so uvedli lokalni davek na kmetijske proizvode, kot so indigo, sladkor in govedo, kar je koristilo samo Comayagui. Na podlagi pritožb, ki so jih predložili prebivalci Tegucigalpe in na priporočilo Joséja Cecilia del Valleja, svetovalca predsednika gvatemalske vlade, je bil leta 1812 ponovno ustanovljen urad župana. Ustanovitev intendante v Comayagui ni samo upočasnila rasti Tegucigalpe, ampak ni mogla zadržati nadaljnjega propadanja Comayague. Ta je iz glavnega mesta province postala zaspano mesto, ki je imelo do začetka 19. stoletja le nekaj Špancev, skoraj 30 evropskih družin, ki so vse živele od dobrodelnosti. Poleg tega si je mesto zaradi gospodarskega nazadovanja prislužilo sloves nezdravega. »Razlog za propadanje mesta je bil upad kmetijstva in trgovine, ki so ga pogosto pripisovali lenobi domačinov. Leta 1802 sta imeli dve župniji v mestu skupaj 5369 prebivalcev.« Zaradi vseh teh razlogov je bilo predlagano, da se prestolnica preseli v Tegucigalpo. Kljub tem predlogom je glavno mesto v celotnem kolonialnem obdobju ostalo v Comayagui. === Neodvisnost === [[File:Comayagua monumento de la independencia.JPG|thumb|Trg la Merced po osamosvojitvi od Španskega imperija leta 1821, spomenik v litografiji je bil zgrajen po ustavi Cadiza.]] V obdobju blizu neodvisnosti je bilo po vsej Srednji Ameriki več gibanj za neodvisnost. V Hondurasu so ta gibanja potekala v Tegucigalpi. Imena, kot so Miguel Bustamante, Matías Zuniga, Simón Gutiérrez, Pablo Borjas, Andrés Lozano, Diego Vijil, Dionisio de Herrera in Francisco Morazán itd., se pojavljajo na seznamu ljudi, povezanih z gibanjem za neodvisnost. »Te patriote Tegucigalpense je oblast Comayagua štela za zarotnike«, ki so poskušali »iz Tegucigalpe spodbujati ideje, ki so v nasprotju s kolonialnim režimom«. Oblasti Comayagua so želele zadušiti neodvisnostne upore, a je kolonialni režim že umrl. 21. septembra 1821 je Srednja Amerika razglasila neodvisnost od Španije. Comayagua je dokumente prejela v zgodnjih jutranjih urah 28. septembra in vlada s člani sveta je izvedela za odločitev, ki je sprejela neodvisnost. 28. novembra 1821 je Gvatemalo doseglo obvestilo generala [[Augustin de Itúrbide|Agustína de Iturbideja]], v katerem je predlagano, da Srednja Amerika in [[Nova Španija|podkraljestvo Mehike]] tvorita velik imperij v skladu z načrtom iz Iguale in pogodbami iz Córdobe. Vprašanje priključitve k Mehiki je povzročilo delitve v vsaki od provinc, saj so bila nekatera mesta za to, druga pa proti. V Hondurasu se je Comayagua – prek svojega guvernerja Joséja Tinoca de Contrerasa – zavzela za aneksijo; vendar je Tegucigalpa, drugo največje mesto v provinci, temu nasprotovala. Na koncu je zmagal Iturbidov aneksionistični predlog in 22. avgusta 1822 se je Srednja Amerika pridružila Mehiki. Priključitev Agustína de Iturbida Mehiškemu imperiju ni trajala dolgo, saj je 19. marca 1823 abdiciral, 1. julija istega leta pa je Srednja Amerika razglasila dokončno neodvisnost. Comayagua in Honduras sta postala del [[Združeneh province Srednje Amerike|Združenih provinc Srednje Amerike]]. === Požig mesta === [[File:Dionisio de Herrera 02.jpg|thumb|Dionisio de Herrera je bil prvi voditelj države Honduras]] Potem ko je Honduras postal del Združenih provinc Srednje Amerike, je bila Comayagua še naprej njegovo glavno mesto. Leta 1824 je Honduras izvolil don Dionisia de Herrera za svojega prvega vodjo države. Kmalu se je proti njemu pojavila reakcija, ki jo je vodil vikar, kanonik José Nicolás Irías Midence, ob podpori predsednika republike, generala Manuela Joséja Arceja, ki je, ko je že stopil na pot samovolje, videl Herrero kot resno oviro za razvoj njegovih načrtov. Irías je spodbujal anarhijo, kolikor je lahko, in končno povzročil invazijo na Honduras. Predsednik Arce je pod pretvezo, da varuje cigare, ki pripadajo federaciji, shranjene v Villa de Santa Rosa, poslal svoje zvezne sile pod poveljstvom polkovnika Justo Milla, z namenom strmoglavljenja Dionisia de Herrera. Brez nadaljnjega odlašanja so Milline čete dosegle Comayaguo in jo oblegale. To se je zgodilo 4. aprila 1827. Comayagua je bila v veliki meri požgana in izropana, in čeprav so bile sile, s katerimi se je branila, po številu slabše od sil vsiljivca, bi zmagale, če njihov poveljnik, polkovnik Antonio Fernández, Španec, ne bi izdal g. Herrera, ga dal v zapor in se sporazumel s polkovnikom Millo, s katerim je 9. maja sklenil kapitulacijo. === Prenos glavnega mesta === »Rivalstvo med radikalno Comayaguo in liberalno Tegucigalpo se je vsak dan bolj zaostrovalo in je bilo razvpito v času osamosvajanja in utrjevanja države od leta 1825, ko je bila izdana prva ustava. Ideje o menjavi prestolnice na letni ravni so se takrat začele kot politični pristop, namera pa je ostala samo pri tem.« Junija 1849, ko je dr. Juan Lindo iz ustavodajne skupščine, ki ji je predsedoval don Felipe Jáuregui, predsednik Hondurasa, izdal odlok o prenosu prestolnice v Tegucigalpo, vendar ta ni bil izvršen zaradi pravnih nedoslednosti in Comayagua je še naprej ostala sedež Hondurasa. Skozi 18. stoletje je Tegucigalpa izkoriščala Comayagua; tam je bilo postavljenih več stavb pomembnih ustanov, kot je ''Literarna akademija, geneza sedanje Nacionalne avtonomne univerze Hondurasa''. Končno je 30. oktobra 1880 predsednik Marco Aurelio Soto sprejel »odločitev o prenosu glavnega mesta Hondurasa iz Comayague v Tegucigalpo. Dr. Marco Aurelio Soto Martínez je zaradi ekonomskih ali socialnih razlogov vzel prtljago in se preselil v svoj domači kraj, s čimer se je končal antagonizem med mestoma.« Po prenosu prestolnice v Tegucigalpo so se prebivalstvo, trgovina in pomen Comayague opazno zmanjšali. V začetku 19. stoletja so bile njene ozke in nepravilne ulice slabo tlakovane. Tudi javne stavbe so bile v slabem stanju. Vendar je bilo to mesto še naprej sedež škofije Honduras. == Geografija == Gorski sistem obdaja dolino, v kateri je mesto Comayagua; gore Montecillos so zahodno od La Paza. Gore Comayagua vzhodno od departmaja, ki se povezujejo z gorami Esquías in segajo do Minas de Oro. Na jugu so veje Lepaterique, Mulacagua in Pototerique. Comayagua ima tropsko monsunsko podnebje (''Am'') po Köppnovi podnebni klasifikaciji. == Znamenitosti == [[File:Iglesia de San Francisco de comayagua 2018.jpg|left|thumb|Cerkev San Frančiška je bila zgrajena leta 1560 kot del frančiškanskega samostana mesta, danes pa je ena najstarejših cerkva v Hondurasu]] [[File:Palacio gubernamental de comayagua.jpg|thumb|Vladna palača je ena najbolj dobro ohranjenih stavb v mestu]] Tik pred trgom je [[mestna hiša]], ki je bila nekajkrat rekonstruirana. Stavba je v neoklasicističnem slogu in je bila zgrajena v 19. stoletju. Stolnica ''de la inmaculada concepcion'' ([[Stolnica Brezmadežnega spočetja, Comayagua]]) je bila zgrajena v kolonialnem obdobju. Slovesno so jo odprli 8. decembra 1711. V stolnici je tudi najstarejša ura v Ameriki, ki so jo zgradili Arabci med okupacijo Španije okoli leta 1100. Prestavili so jo v kolonialnem obdobju kot darilo kralja Carlosa III. Druga zanimivost je Plaza de San Francisco, ki ima park, kolonialno cerkev in je nekaj metrov od glavnega trga, ta cerkev ima zvon Antonine, ki je najstarejši zvon v Ameriki, ulit v [[Alcalá de Henares]] v [[Španija|Španiji]] leta 1460. Mestne hiše še vedno ohranjajo svojo prvotno [[Španska kolonialna arhitektura|špansko kolonialno arhitekturo]] iz 18. stoletja, številne so spremenjene v muzeje. Najpomembnejši primeri so Muzej kolonialne verske umetnosti, Arheološki muzej, ki vsebuje relikvije ljudstva Lenca iz predšpanske dobe, in Republiški muzej. Še en trg v starem mestnem jedru je Plaza de la Merced, znan je po spomeniku, znanem kot obelisk, pred njim pa je Iglesia de la Merced. To je bila prva stolnica v mestu, preden je bila sedanja dokončana leta 1711. [[File:Museo de Comayagua.jpg|thumb|Arheološki muzej Comayagua. Stavba prikazuje arhitekturo španskih hiš criollo v Novi Španiji.]] Druga zanimivost je ''Caxa real'', kolonialna hiša, ki je bila zgrajena med letoma 1739 in 1741 in jo je razvil španski arhitekt Bartolomé de Maradiaga kot središče, kjer so bili shranjeni pokloni za špansko krono, v njej pa [[zlato]], [[srebro]] in mavec, pridobljen iz rudnikov Hondurasa, da bi to kasneje poslali v Evropo. V pritličju stavbe je nekaj elementov, ki v srednjeameriški arhitekturi niso bili pogosti; zelo dobro se razlikuje med povsem uradnim območjem, sodno dvorano, računovodsko pisarno, zakladnico, sobo Azogues; v ta sektor se je vstopilo skozi veliko dvorano, ki so jo obiskali moški na konjih in ki je bila na ulici, po kateri se reka Chiquito dviga do trga Plaza Mayor. Leta 1774 je bil [[potres]], ki je močno poškodoval stavbo, vendar so jo v nekaj mesecih popravili, čeprav je bila hiša šibkejša. Leta 1809 je stavbo poškodoval še en potres. Obnovljena je bila leta 2013 in je trenutno središče dogodkov, ki je gostilo pomembne mednarodne politične osebnosti, kot sta španska kraljica Leticia in nekdanji predsednik Mehike Enrique Peña Nieto na njegovem obisku v Hondurasu. Plaza de San Francisco je še eno zanimivo mesto, ki je nekaj metrov od stolnice in ima eno najstarejših cerkva v Hondurasu, ki jo je sredi 16. stoletja zgradil škof Fray Alonso de la Cerda in je bila druga cerkev, zgrajena v Comayagua, in je druga najstarejša v mestu. Cerkev ima pet zvonov, od katerih je eden uvožen iz Španije. === Arhitektura === *Cerkev La Merced (1550) *Cerkev San Francisco (1560) *Cerkev San Sebastián (1580) *Cerkev La Caridad (16. stoletje) *Arheološki muzej Comayagua (hiša, zgrajena v poznem 16. stoletju) *[[Stolnica Brezmadežnega spočetja, Comayagua|Stolnica Brezmadežnega spočetja]] (1634) *Muzej verske umetnosti/koledž San Agustín (1678) *Paseo la Alameda (stare hiše criollo, spremenjene v restavracije) *Muzej hiše Cabañas (hiša iz 18. stoletja) *Hišni muzej Santosa Guardiole (hiša iz 18. stoletja) *Caxa Real (1739) *Ustavni spomenik Cádiz (1812) *Vladna palača (1880) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} [[kategorija:Naselja v Hondurasu]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1537]] c8sft8xj3to223veht38pd4v9fk1igt Copán 0 551879 6752872 6616764 2026-09-19T16:14:40Z Ljuba24b 92351 dp 6752872 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Copán | alternate_name = | image = Copan sculpture.jpg | image_size = 300px | caption = Ena od dveh opičjih skulptur v templju 11,<ref name="Martin & Grube 2000, p. 209">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=209}}.</ref> morda predstavlja opičje bogove | map = |map_type = Honduras | map_caption = | map_size = | relief =1 |latd = 14 |latm = 50 |lats = 15 |latNS = N |longd = 89 |longm = 08 |longs = 33 |longEW = W |coordinates_display = title | map_dot_label = | location = ruševine Copána, departma Copán, [[Honduras]] | region = | built = | abandoned = | epochs = zgodnja predklasika in postklasika | cultures = [[Maji]] | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | architectural_styles = | architectural_details = | notes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 129 |Year = 1980 |Criteria = Kulturno: iv, vi |Area = 15.095 ha }} }} '''Copán''' je [[arheološko najdišče]] [[Maji|majevske civilizacije]] v departmaju Copán v zahodnem [[Honduras]]u, nedaleč od meje z [[Gvatemala|Gvatemalo]]. Je eno najpomembnejših najdišč majevske civilizacije, ki so ga izkopali šele v 19. stoletju. Razrušena [[citadela]] in mogočni javni trgi razkrivajo tri glavne stopnje razvoja, preden je bilo mesto opuščeno v začetku 10. stoletja. To starodavno majevsko mesto odraža lepoto fizične pokrajine, v kateri je cvetelo – rodovitna, dobro namočena gorska dolina v zahodnem Hondurasu na nadmorski višini 600 metrov.<ref>William Fash, "Copán." In David Carrasco (ed). ''[https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780195108156.001.0001/acref-9780195108156 The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Cultures]''. : Oxford University Press, 2001. {{ISBN|9780195188431|}}</ref> Bilo je glavno mesto velikega kraljestva iz klasičnega obdobja od 5. do 9. stoletja našega štetja. Mesto je bilo na skrajnem jugovzhodu [[Mezoamerika|mezoameriške]] kulturne regije, na meji z istmo-kolumbijsko kulturno regijo in je bilo skoraj obkroženo z ne-majevskimi ljudstvi.<ref name="Sharer & Traxler 2006, p. 339">{{harvnb|Sharer|Traxler|2006|p=339}}.</ref> Copán je bil naseljen več kot dva tisoč let, od zgodnjega predklasičnega obdobja (2600 pr. n. št. – 250 n. št.) do postklasičnega obdobja (10. – 16. stol.). Mesto je razvilo značilen kiparski slog znotraj tradicije nižinskih Majev, morda zato, da bi poudarilo majevsko etnično pripadnost mestnih vladarjev. Mesto ima zgodovinski zapis, ki zajema večji del klasičnega obdobja (250 – 900 n. št.) in so ga podrobno rekonstruirali arheologi in epigrafi. Copán je bilo močno mesto, ki je vladalo velikemu kraljestvu v južnem območju Majev.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|pp=339, 476}} Mesto je utrpelo veliko politično katastrofo leta 738 našega štetja, ko je Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, enega največjih kraljev v dinastični zgodovini Copána, ujel in usmrtil njegov nekdanji vazal, kralj Quiriguá.<ref>{{harvnb|Martin|Grube2000|pp=203–205}}; {{harvnb|Looper|2003|p=76}}; {{harvnb|Miller|1999|pp=134–135}}.</ref> Ta nepričakovan poraz je povzročil 17-letni premor v mestu, v tem času pa je bil Copán morda podvržen Quiriguáju v preobratu sreče.<ref name="Martin & Grube 2000, pp. 206–207">{{harvnb|Martin|Grube2000|pp=206–207}}.</ref> Pomemben del vzhodne strani akropole je erodirala reka Copán; reka je bila od takrat preusmerjena, da bi mesto zaščitili pred nadaljnjo škodo. Kot eno najpomembnejših krajev v zgodovini Majev in zaradi izjemne, dobro ohranjene arhitekture je bil Copán leta 1980 razglašen za Unescov seznam svetovne dediščine,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/129 Unesco]</ref> honduraška vlada pa ga je leta 1982 razglasila za kulturni spomenik. == Imena == Domneva se, da je bilo starodavno ime Copána ''Oxwitik'' (izgovorjeno [oʃwitik]), kar pomeni 'trije witiki', čeprav pomen same besede ''witik'' ostaja nejasen.{{sfn|Stuart|1996}}{{sfn|Stuart|Houston|1994|pp=23, 25}} ==Lokacija == [[File:Larger Southern Maya area v3.svg|thumb|left|Lokacija Copána]] Copán je v zahodnem Hondurasu blizu meje z Gvatemalo. Leži v občini Copán Ruinas v departmaju Copán. Je v rodovitni dolini na 700 metrih nad srednjo morsko gladino. Ruševine mestnega jedra mesta so 1,6 kilometra oddaljene od sodobne vasi Copán Ruinas, ki je zgrajena na mestu velikega kompleksa iz klasičnega obdobja.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 198">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=198}}.</ref> V predklasičnem obdobju je bilo dno doline Copán valovito, močvirnato in nagnjeno k sezonskim poplavam. V zgodnjem klasičnem obdobju so prebivalci zravnali dno doline in se lotili gradbenih projektov, da bi zaščitili mestno arhitekturo pred posledicami poplav.{{sfn|Viel|Hall|2002|p=877}} Copán je imel velik vpliv na regionalna središča v zahodnem in osrednjem Hondurasu, s čimer je spodbudil uvedbo mezoameriških značilnosti lokalnim elitam. == Prebivalstvo == [[File:Century Mag Stela I and altar.png|thumb|right|Likovna zasnova Majev na Steli I in oltarju. Slika Henryja Sandhama iz leta 1898]] Na vrhuncu svoje moči v pozni klasiki je imelo kraljestvo Copán vsaj 20.000 prebivalcev in pokrivalo območje več kot 250 kvadratnih kilometrov.{{sfn|Agurcia Fasquelle|Fash|2005|p=4}} Širše območje Copána, sestavljeno iz naseljenih območij doline, je pokrivalo približno četrtino velikosti mesta [[Tikal]]. Ocenjuje se, da je bilo največje število prebivalcev v osrednjem Copánu med 6000 in 9000 na območju 0,6 kvadratnih kilometrov, nadaljnjih 9000 do 12 000 prebivalcev pa je živelo na obrobju - območje 23,4 kvadratnih kilometrov. Poleg tega je bilo ocenjeno število podeželskega prebivalstva od 3000 do 4000 na 476 kvadratnih kilometrih velikem območju doline Copán, kar daje ocenjeno skupno populacijo od 18.000 do 25.000 ljudi v dolini v poznem klasičnem obdobju.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=688}} == Zgodovina == Malo je znanega o vladarjih Copána pred ustanovitvijo nove dinastije s poreklom iz Tikala v zgodnjem 5. stoletju našega štetja, čeprav je izvor mesta mogoče izslediti v predklasičnem obdobju. Po tem je Copán postal ena močnejših majevskih mestnih držav in je bil regionalna sila v južni majevski regiji. Vendar pa je leta 738 doživela katastrofalen poraz od svojega nekdanjega vazala države Quirigua, ko je dolgo vladajočega kralja Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil ujel in obglavil vladar Quirigue K'ak' Tiliw Chan Yopaat (Cauac Sky).{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=482}} Čeprav je bil to velik neuspeh, so Copánovi vladarji v nekaj desetletjih spet začeli graditi monumentalne zgradbe. Območje Copána je bilo še naprej naseljeno po postavitvi zadnjih večjih obrednih zgradb in kraljevih spomenikov, vendar se je število prebivalcev v 8. in 9. stoletju zmanjšalo z morda več kot 20.000 v mestu na manj kot 5000. To zmanjšanje prebivalstva je trajalo več kot štiri stoletja, da je dejansko pokazalo znake propada, kar kaže na stabilnost tega mesta tudi po padcu vladajočih dinastij in kraljevih družin.{{sfn|Snow|2010|p=267}} Ceremonialno središče je bilo v času prihoda Špancev v 16. stoletju dolgo zapuščeno in v okoliški dolini je bilo le nekaj kmečkih zaselkov. === Preddinastična zgodovina === Rodovitna dolina reke Copán je bila dolgo območje kmetijstva, preden je bila okoli 9. stoletja pred našim štetjem v regiji zgrajena prva znana kamnita arhitektura. Mesto je bilo pomembno, preden ga je ponovno ustanovila tuja elita; omembe preddinastične zgodovine Copána najdemo v poznejših besedilih, vendar nobeno od teh ni pred ponovno ustanovitvijo mesta leta 426 n. št.. Obstaja napis, ki se nanaša na leto 321 pr. n. št., vendar nobeno besedilo ne pojasnjuje pomena tega datuma.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 193">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=193}}.</ref> Dogodek v Copánu je povezan z drugim dogodkom, ki se je zgodil 208 dni pred letom 159 našega štetja na neznani lokaciji, ki je prav tako omenjena na steli iz Tikala, kar nakazuje, da gre za lokacijo nekje v kotlini Petén, verjetno velikem predklasičnem mestu Majev [[El Mirador]]. Ta datum 159 n. št. je omenjen v več besedilih in je povezan s figuro, znano kot ''Foliated Ajaw''. Ta ista oseba je omenjena na izklesani lobanji pekarja, najdeni v grobnici 1, kjer naj bi leta 376 n. št. izvedel dejanje s stelo. === K'inich Yax K'uk' Mo' in K'inich Popol Hol === [[File:Yax Kuk Mo.jpg|thumb|left|Keramični pokrov, oblikovan tako, da predstavlja K'inich Yax K'uk' Mo', odkrit v grobnici kralja Smoke Imixa iz 7. stoletja, pod templjem 26.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 202">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=202}}.</ref>]] Mesto je ponovno ustanovil K'inich Yax K'uk' Mo' in ga postavil za prestolnico novega majevskega kraljestva. Ta državni udar je bil očitno organiziran in sprožen iz Tikala. Besedila beležijo prihod bojevnika z imenom K'uk' Mo' Ajaw, ki je bil postavljen na prestol mesta leta 426 n. št. in dobil novo kraljevo ime, K'inich Yax K'uk' Mo' in ochk'in kaloomte Naziv 'Gospodar Zahoda' je generacijo prej uporabil Siyaj K'ak', general iz velike metropole [[Teotihuacán]], ki je odločilno posegel v politiko osrednjega Peténa. K'inich Yax K'uk' Mo' je bil verjetno iz Tikala in verjetno ga je sponzoriral Siyaj Chan K'awill II., 16. vladar v dinastičnem nasledstvu Tikala. K'inich Yax K'uk' Mo' je morda legitimiral svojo zahtevo po vladanju s poroko s staro kraljevo družino Copán, kar dokazujejo ostanki njegove domnevne vdove. Analiza kosti njenih ostankov kaže, da je bila domačinka v Copánu.<ref>{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=196}}; {{harvnb|Sharer|Traxler|2006|p=338}}.</ref> Po ustanovitvi novega kraljestva Copán je mesto ostalo tesno povezano s Tikalom. Hieroglifsko besedilo na Copánovem oltarju Q opisuje gospoda, ki je bil povzdignjen v kralja s prejemom njegovega kraljevega žezla. Slovesnosti ob ustanovitvi dinastije Copán so vključevale tudi umestitev podrejenega kralja v Quiriguá. Besedilo iz Tikala omenja K'uk' Mo' in je datirano v leto 406 našega štetja, 20 let preden je K'uk' Mo' Ajaw ustanovil novo dinastijo v Copánu. Obe imeni se verjetno nanašata na isto osebo, ki izvira iz Tikala. Čeprav nobeno od hieroglifskih besedil, ki omenjajo ustanovitev nove dinastije Copán, ne opisuje, kako je K'uk' Mo' prišel v mesto, posredni dokazi kažejo, da je mesto osvojil z vojaškimi sredstvi. Na oltarju Q je upodobljen kot bojevnik iz Teotihuacána z izostrenimi očmi in ščitom vojne kače. Ko je prispel v Copán, je začel graditi različne strukture, vključno z enim templjem v slogu ''talud-tablero'', značilnim za Teotihuacán, in drugim z vstavljenimi vogali in letvicami predpasnikov, ki so značilni za Tikal. Te močne povezave z majevsko in srednjemehiško kulturo nakazujejo, da je bil vsaj mehikaniziran Maj ali morda celo iz Teotihuacána. Dinastija, ki jo je ustanovil kralj K'inich Yax K'uk' Mo', je mestu vladala štiri stoletja in je vključevala šestnajst kraljev ter verjetnega pretendenta, ki bi bil sedemnajsti v vrsti. Ohranilo se je več spomenikov, ki sta jih posvetila K'inich Yax K'uk' Mo' in njegov dedič.<ref name="Sharer & Traxler 2006, p. 342">{{harvnb|Sharer|Traxler|2006|p=342}}.</ref> K'inich Yax K'uk' Mo' je umrl med letoma 435 in 437 n. št. Leta 1995 je skupina arheologov, ki sta jo vodila Robert Sharer in David Sedat, odkrila grobnico pod templjem ''talud-tablero Hunal''. Grobnica je vsebovala okostje starejšega moškega z bogatimi darovi in dokazi bojnih ran. Ostanki so bili identificirani kot ostanki K'inich Yax K'uk' Mo' zaradi njihove lokacije pod nizom sedmih zgradb, postavljenih njemu v čast. Analiza kosti je pokazala, da gre za posmrtne ostanke nekoga, ki je Copánu tuj. [[File:Copán Stela 63.jpg|thumb|right|Stela 63, verjetno iz časa vladavine K'inicha Popol Hola{{sfn|Sharer|Sedat|2005|pp=174–175}}]] K'inich Popol Hol je podedoval prestol Copán od K'inich Yax K'uk' Mo', ki je bil njegov oče. Lotil se je velikih gradbenih projektov s preoblikovanjem jedra Copána. Popol Hol ni izvirno ime tega kralja, temveč vzdevek, ki temelji na videzu njegovega glifa imena, povezanega s Teotihuacánom.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 194">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=194}}.</ref> K'inich Popol Hol je nadzoroval gradnjo prve različice mezoameriškega igrišča za žogo v mestu, ki je bilo okrašeno s podobami škrlatne ara, ptice, ki je vidna v majevski mitologiji. Njegova največja gradbena dejavnost je bila na območju očetove palače, ki je zdaj pod strukturo 10L-16, ki jo je porušil, potem ko je tam pokopal svojega očeta. Nato je v hitrem zaporedju zgradil tri zaporedne zgradbe na vrhu grobnice. === Drugi zgodnji dinastični vladarji === O vladarjih od 3 do 6 v dinastičnem nasledstvu je znanega zelo malo, čeprav je iz fragmenta polomljenega spomenika, ki je bil ponovno uporabljen kot gradbeno polnilo v kasnejši stavbi, znano, da je bil eden od njih sin Popol Hola. Vladar 3 je upodobljen na oltarju Q iz 8. stoletja, vendar je glif njegovega imena odlomljen. Ku Ix je bil četrti vladar v nasledstvu. Obnovil je tempelj 10L-26 na Akropoli, tam postavil stelo in hieroglifsko stopnico na njenem dnu. Čeprav je ta kralj omenjen tudi na nekaj drugih fragmentih skulpture, njegovo ime ne spremlja noben datum. Naslednja dva kralja v dinastičnem zaporedju sta znana le po njunih skulpturah na oltarju Q. B'alam Nehn (pogosto imenovan ''Jaguar vodne lilije'') je bil prvi kralj, ki je dejansko zabeležil svoj položaj v dinastičnem nasledstvu in izjavil, da je bil sedmi v vrsti od K'inich Yax K'uk' Mo'. Stela 15 beleži, da je Copánu vladal že leta 504 po Kr. B'alam Nehn je edini kralj Copána, ki je omenjen v hieroglifskem besedilu zunaj jugovzhodne majevske regije. Njegovo ime se pojavi v besedilu na Steli 16 iz mesta Caracol v Belizeju. Stela je iz leta 534 našega štetja, vendar besedila ne razumemo dobro. B'alam Nehn se je lotil velikih gradbenih projektov na Akropoli, pri čemer je zgradil zgodnjo palačo s številnimi pomembnimi zgradbami.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 197">{{harvnb|Martin|Grube|2000| p=197}}.</ref> Wil Ohl K'inich, osmi vladar, je še en kralj, znan samo po svojem nastopu na oltarju Q. Leta 551 ga je nasledil vladar 9, njegov pristop pa je opisan na Hieroglifskem stopnišču. Upodobljen je tudi na oltarju Q, čeprav je vladal manj kot dve leti. Deseti vladar ima majevski vzdevek ''Mesečev Jaguar''. Bil je sin B'alam Nehna, sedmega vladarja. Ustoličen je bil maja 553. Njegove preživele spomenike so našli v sodobni vasi Copán Ruinas, ki je bila velik kompleks v klasičnem obdobju. Najbolj znana gradnja iz časa njegove vladavine je dodelana faza Rosalila templja 16, ki so jo med arheološkimi deli predora odkrili nedotaknjeno pod poznejšimi fazami templja. === K'ak' Chan Yopaat in Smoke Imix === K'ak' Chan Yopaat je bil enajsti dinastični vladar v Copánu. Za kralja je bil okronan leta 578 našega štetja, 24 dni po smrti Mesečevega Jaguarja. V času njegove vladavine je Copán doživljal porast prebivalstva brez primere, pri čemer se je raba stanovanjskih zemljišč razširila na vsa razpoložljiva zemljišča v celotni dolini Copán. Dve ohranjeni steli K'ak' Chan Yopaata vsebujeta dolga hieroglifska besedila, ki jih je težko dešifrirati, in sta najstarejša spomenika na tem mestu, ki sta preživela, ne da bi bila polomljena ali zasuta. Vladal je 49 let do svoje smrti 5. februarja 628. Njegovo ime je zapisano na štirih stelah, ki so jih postavili njegovi nasledniki, od katerih ena opisuje obred, izveden z relikvijami iz njegove grobnice leta 730 našega štetja, skoraj sto let po njegovi smrti. Smoke Imix je bil okronan 16 dni po smrti K'ak' Chan Yopaata. Menijo, da je bil najdlje vladajoči kralj Copána, ki je vladal od leta 628 do 695. Domneva se, da je bil rojen leta 612 našega štetja in da je postal kralj pri 15 letih. Arheologi so našli le malo dokazov o dejavnosti prvega 26 let njegove vladavine, toda leta 652 je prišlo do nenadne eksplozije proizvodnje spomenikov, pri čemer sta bili postavljeni dve steli na Velikem trgu in nadaljnje štiri na pomembnih lokacijah v dolini Copán. Vsi ti spomeniki so praznovali k'atun-konec. Postavil je tudi stelo na lokaciji Santa Rita, 12 kilometrov stran in je omenjena na oltarju L v Quiriguáju v zvezi z istim dogodkom leta 652. Domneva se, da je skušal uveljaviti svojo oblast po vsej dolini po konec nekega prejšnjega omejevanja njegove svobode, da vlada, kot je želel. Po tem nenadnem razmahu dejavnosti je Smoke Imix vladal skoraj do konca 7. stoletja; posvetil je še devet znanih spomenikov in naredil pomembne spremembe v arhitekturi Copána, vključno z gradnjo Strukture 2, ki zapira severno stran Velikega trga, in novo različico templja 26 z vzdevkom ''Chorcha''. Smoke Imix je vladal Copánu 67 let in umrl 15. junija 695 v starosti 79 let, starosti, ki je bila tako ugledna, da se uporablja za njegovo identifikacijo namesto njegovega imena na oltarju Q. Njegov grob je bil že pripravljen v ''Chorchi'' faza templja 26 in je bil pokopan le dva dni po smrti.{{sfn|Martin|Grube|2000|pp=202–203}} === Moderna zgodovina === [[File:Head, Structure 20, Copan, Honduras - Meso-American collection - Peabody Museum, Harvard University - DSC05659.JPG|thumb|upright|Glava iz strukture 10L-20, ki je trenutno v muzeju Peabody na univerzi Harvard]] Prva omemba Copána po španski osvojitvi je bila v pismu zgodnjega kolonialnega obdobja z dne 8. marca 1576. Pismo je napisal Diego García de Palacio, član kraljeve avdience Gvatemale, španskemu kralju [[filip II. Španski|Filipu II.{{sfn|Kelly|1996|p=277}} Francoski raziskovalec Jean-Frédéric Waldeck je obiskal mesto v začetku 19. stoletja in tam preživel mesec dni, ko je risal ruševine. Polkovnik Juan Galindo je leta 1834 v imenu gvatemalske vlade vodil ekspedicijo do ruševin in o mestu pisal članke za angleške, francoske in severnoameriške publikacije. John Lloyd Stephens in Frederick Catherwood sta obiskala Copán in vključila opis, zemljevid in podrobne risbe v Stephensove ''Incidents of Travel in Central America, Chiapas and Yucatán'', objavljeno leta 1841. Najdišče je pozneje obiskal britanski arheolog Alfred Maudslay. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je v Copánu delovalo več ekspedicij, ki jih je sponzoriral muzej Peabody z univerze Harvard, vključno z izkopavanjem ''Hieroglifskega stopnišča'' v letih 1892–1893, ki sta ga izvedla John G. Owens in George Byron Gordon. Inštitut Carnegie je v sodelovanju z vlado Hondurasa tudi sponzoriral delo na lokaciji. Stavbe Copán so v stoletjih med opustitvijo mesta in ponovnim odkritjem ruševin močno prizadele naravne sile. Po opustitvi mesta je reka Copán postopoma spremenila tok, z meandrom, ki je uničil vzhodni del akropole (pri čemer je v velikem navpičnem rezu razkril njeno arheološko stratigrafijo) in očitno odplavil različne pomožne arhitekturne skupine, vključno z vsaj eno dvorišče in 10 stavb iz skupine 10L–2.<ref>{{harvnb|Sharer|Traxler|2006|pp=335, 339}}; Fash et al 2005, p.268.</ref> Vrez je pomembna arheološka značilnost na najdišču, saj je naravna erozija ustvarila ogromen prečni prerez akropole. Ta erozija je odrezala velik del vzhodnega dela akropole in razkrila navpični prečni prerez, ki na najvišji točki meri 37 metrov in je dolg 300 metrov. Uničenih je bilo več zgradb, zabeleženih v 19. stoletju, in neznana količina akropole, ki je bila erodirana, preden so jo lahko zabeležili. Da bi se izognili nadaljnjemu uničenju akropole, je Carnegie Institution preusmeril reko, da bi rešil arheološko najdišče, in jo v 1930-ih preusmeril proti jugu; nekdanja suha struga je bila dokončno zasuta hkrati s konsolidacijo useka v 1990-ih{{sfn|Sharer|Traxler|2006|pp=68, 335, 339}}.[62] Strukture 10L–19, 20, 20A in 21 je vse uničila reka Copán, ko je erodirala mesto, vendar so jih raziskovalci zabeležili v 19. stoletju. UNESCO je med letoma 1982 in 1999 odobril financiranje v višini 95.825 ameriških dolarjev za različna dela na tem mestu. Kulturni spomenik obsega 66 ha površine. Ropanje ostaja resna grožnja za Copán. Grobnica je bila izropana leta 1998, ko so jo izkopavali arheologi. == Opis najdišča == [[File:CPN SITE PLAN 01 en.jpg|thumb|right|Zemljevid središča mesta Copán]] Najdišče Copán je znano po nizu portretnih [[stela (spomenik)|stel]], ki so bile večinoma postavljene vzdolž procesij na osrednjem trgu mesta in sosednji akropoli, velikem kompleksu prekrivajočih se stopničastih piramid, trgov in palač. Najdišče ima veliko igrišče za igranje [[Mezoameriška igra z žogo|mezoameriške igre z žogo]].<ref name="Martin & Grube 2000, p. 205">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=205}}.</ref> Najdišče je razdeljeno na različne skupine, z glavno skupino in pokopališko skupino v jedru najdišča, ki sta z ''sacbe'' (bela cesta) povezana s skupino ''Sepulturas'' na severovzhodu. Osrednji Copán je imel gostoto 1449 struktur na kvadratni kilometer, medtem ko je v širšem Copánu kot celoti ta gostota padla na 143 na kvadratni kilometer na raziskanem območju 24,6 kvadratnih kilometrov. === Glavna skupina === [[File:IMG 2314.JPG|thumb|right|Stela M in hieroglifsko stopnišče]] Glavna skupina predstavlja jedro starodavnega mesta in pokriva območje 600 × 300 metrov. Glavne značilnosti so [[akropola]], ki je dvignjen kraljevski kompleks na južni strani, ter skupina manjših struktur in povezanih trgov na severu, vključno s Hieroglifskim stopniščem in baliniščem. Monument Plaza vsebuje največjo koncentracijo kiparskih spomenikov na tem mestu.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|pp=339–340}} Akropola je bila kraljevi kompleks v središču Copána. Sestavljen je iz dveh trgov, ki sta bila imenovana ''West Court'' in ''East Court''. Oba sta zaprta z dvignjenimi strukturami. Arheologi so izkopali obsežne tunele pod Akropolo, ki razkrivajo, kako se je kraljevi kompleks v središču Copána razvijal skozi stoletja, in odkrivajo več hieroglifskih besedil, ki segajo v zgodnjo klasiko in preverjajo podrobnosti o zgodnjih dinastičnih vladarjih mesta, ki so bili zabeleženi na Oltar Q več sto let pozneje. Najgloblji od teh rovov je razkril, da prve monumentalne strukture, ki ležijo pod Akropolo, arheološko izvirajo iz zgodnjega 5. stoletja našega štetja, ko je K'inich Yax K'uk' Mo' ustanovil kraljevo dinastijo.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=342}} Te zgodnje stavbe so bile zgrajene iz kamna in opeke, same pa so bile zgrajene na prejšnjih zemeljskih in tlakovanih strukturah iz preddinastičnega obdobja. Oba sloga gradnje se nekoliko prekrivata, pri čemer so bile nekatere zemeljske strukture razširjene v prvih sto letih dinastične zgodovine mesta. Zgodnje dinastične zidane zgradbe na Akropoli so vključevale več z zgodnjeklasičnim slogom oblikovanja iz Tikala in eno, zgrajeno v slogu ''talud-tablero'', povezanem s Teotihuacánom, čeprav je bila takrat oblika ''talud-tablero'' v uporabi tako v Tikalu in Kaminaljuyu, kot tudi v osrednji Mehiki. === Skupina Sepulturas === Skupino ''Sepulturas'' povezuje ''sacbe'' ali nasip, ki poteka jugozahodno do Monument Plaza v glavni skupini. Skupino ''Sepulturas'' sestavljajo številne obnovljene strukture, večinoma elitne rezidence s kamnitimi klopmi, od katerih imajo nekatere izrezljane okraske, in številne grobnice. Skupina ima zelo dolgo zgodovino, ena hiša je bila datirana že v zgodnji predklasični čas. V srednjem predklasičnem obdobju so zgradili velike ploščadi iz tlakovcev in naredili več bogatih pokopov. Do leta 800 našega štetja je kompleks sestavljalo približno 50 zgradb, razporejenih okoli 7 večjih dvorišč. V tem času je bila najpomembnejša stavba Hiša Bakabov, palača mogočnega plemiča iz časa Yax Pasaja Chan Yopaata. Stavba ima visokokakovostno oblikovano zunanjost in v notranjosti izrezljano hieroglifsko klop. Del skupine je bilo podokrožje, ki so ga zasedali nemajevski prebivalci iz osrednjega Hondurasa, ki so bili vključeni v trgovsko mrežo, ki je prinašala blago iz te regije. === Druge skupine === Severna skupina je pozno klasična spojina. Arheologi so izkopali podrte fasade s hieroglifskimi napisi in kiparsko dekoracijo. Skupina pokopališč je neposredno južno od glavne skupine in vključuje številne majhne zgradbe in trge. === Spomeniki === ''Oltar Q'' je najbolj znan spomenik v Copánu.{{sfn|Agurcia Fasquelle|Fash|2005|p=201}} Posvetil ga je kralj Yax Pasaj Chan Yopaat leta 776 našega štetja, ob strani pa ima vklesanih vsakega od prvih 16 kraljev dinastije Copán. Vsaka figura je upodobljena sedeča na glifu svojega imena. Na zgornji površini je vpisano hieroglifsko besedilo, ki se nanaša na ustanovitev dinastije v letih 426–427 našega štetja. Na eni strani prikazuje dinastičnega ustanovitelja K'inicha Yax K'uk' Mo', ki prenaša oblast na Yaxa Pasaja. Tatiana Proskouriakoff je prva odkrila napis na zahodni strani ''oltarja Q'', ki nam pove datum inavguracije Yax Pasaja. Ta prikaz političnega nasledstva nam pove veliko o zgodnji klasični majevski kulturi. <gallery> Altar Q at Copán, Honduras.jpg|Oltar Q prikazuje 16 kraljev v dinastičnem nasledstvu mesta CPN GREAT PLAZA 03.jpg|Veliki trg stel Copán Stela P.jpg|Stela P, opisuje K'ak' Chan Yopaat </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Copán}} * {{Cite EB1911|wstitle=Copán |volume=7 |page=94 |short=x}} * [https://artsandculture.google.com/story/VQVxlz4CRiGTRQ Maya Site of Copan] UNESCO Collection on Google Arts and Culture * {{curlie|/Science/Social_Sciences/Archaeology/Regional/Central_America/Honduras/Copan/|"Copan"}} * [https://www.pbs.org/wgbh/nova/maya/ "Lost King of the Maya"] companion site to PBS's "Nova" television documentary on Copán * [http://www.hup.harvard.edu/catalog.php?recid=30793 Copan Sculpture Museum: Ancient Maya Artistry in Stucco and Stone. Barbara Fash.] Published by the Peabody Museum Press. Paperback 2011 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Hondurasu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Hondurasu]] [[Kategorija:1834 v znanosti]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 426]] [[Kategorija:Ukinitve v 820. letih]] [[Kategorija:Zavarovana območja v Hondurasu]] 2kcgw5smyextdjnxozvpnqt8pbgstkz 6752878 6752872 2026-09-19T16:34:58Z Ljuba24b 92351 np 6752878 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Starodavno najdišče | name = Copán | alternate_name = | image = Copan sculpture.jpg | image_size = 300px | caption = Ena od dveh opičjih skulptur v templju 11,<ref name="Martin & Grube 2000, p. 209">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=209}}.</ref> morda predstavlja opičje bogove | map = |map_type = Honduras | map_caption = | map_size = | relief =1 |latd = 14 |latm = 50 |lats = 15 |latNS = N |longd = 89 |longm = 08 |longs = 33 |longEW = W |coordinates_display = title | map_dot_label = | location = ruševine Copána, departma Copán, [[Honduras]] | region = | built = | abandoned = | epochs = zgodnja predklasika in postklasika | cultures = [[Maji]] | event = | excavations = | archaeologists = | condition = | architectural_styles = | architectural_details = | notes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 129 |Year = 1980 |Criteria = Kulturno: iv, vi |Area = 15.095 ha }} }} '''Copán''' je [[arheološko najdišče]] [[Maji|majevske civilizacije]] v departmaju Copán v zahodnem [[Honduras]]u, nedaleč od meje z [[Gvatemala|Gvatemalo]]. Je eno najpomembnejših najdišč majevske civilizacije, ki so ga izkopali šele v 19. stoletju. Razrušena [[citadela]] in mogočni javni trgi razkrivajo tri glavne stopnje razvoja, preden je bilo mesto opuščeno v začetku 10. stoletja. To starodavno majevsko mesto odraža lepoto fizične pokrajine, v kateri je cvetelo – rodovitna, dobro namočena gorska dolina v zahodnem Hondurasu na nadmorski višini 600 metrov.<ref>William Fash, "Copán." In David Carrasco (ed). ''[https://www.oxfordreference.com/view/10.1093/acref/9780195108156.001.0001/acref-9780195108156 The Oxford Encyclopedia of Mesoamerican Cultures]''. : Oxford University Press, 2001. {{ISBN|9780195188431|}}</ref> Bilo je glavno mesto velikega kraljestva iz klasičnega obdobja od 5. do 9. stoletja našega štetja. Mesto je bilo na skrajnem jugovzhodu [[Mezoamerika|mezoameriške]] kulturne regije, na meji z istmo-kolumbijsko kulturno regijo in je bilo skoraj obkroženo z ne-majevskimi ljudstvi.<ref name="Sharer & Traxler 2006, p. 339">{{harvnb|Sharer|Traxler|2006|p=339}}.</ref> Copán je bil naseljen več kot dva tisoč let, od zgodnjega predklasičnega obdobja (2600 pr. n. št. – 250 n. št.) do postklasičnega obdobja (10. – 16. stol.). Mesto je razvilo značilen kiparski slog znotraj tradicije nižinskih Majev, morda zato, da bi poudarilo majevsko etnično pripadnost mestnih vladarjev. Mesto ima zgodovinski zapis, ki zajema večji del klasičnega obdobja (250 – 900 n. št.) in so ga podrobno rekonstruirali arheologi in epigrafi. Copán je bilo močno mesto, ki je vladalo velikemu kraljestvu v južnem območju Majev.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|pp=339, 476}} Mesto je utrpelo veliko politično katastrofo leta 738 našega štetja, ko je Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, enega največjih kraljev v dinastični zgodovini Copána, ujel in usmrtil njegov nekdanji vazal, kralj [[Quiriguá]].<ref>{{harvnb|Martin|Grube2000|pp=203–205}}; {{harvnb|Looper|2003|p=76}}; {{harvnb|Miller|1999|pp=134–135}}.</ref> Ta nepričakovan poraz je povzročil 17-letni premor v mestu, v tem času pa je bil Copán morda podvržen Quiriguáju v preobratu sreče.<ref name="Martin & Grube 2000, pp. 206–207">{{harvnb|Martin|Grube2000|pp=206–207}}.</ref> Pomemben del vzhodne strani akropole je erodirala reka Copán; reka je bila od takrat preusmerjena, da bi mesto zaščitili pred nadaljnjo škodo. Kot eno najpomembnejših krajev v zgodovini Majev in zaradi izjemne, dobro ohranjene arhitekture je bil Copán leta 1980 razglašen za Unescov seznam svetovne dediščine,<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/129 Unesco]</ref> honduraška vlada pa ga je leta 1982 razglasila za kulturni spomenik. == Imena == Domneva se, da je bilo starodavno ime Copána ''Oxwitik'' (izgovorjeno [oʃwitik]), kar pomeni 'trije witiki', čeprav pomen same besede ''witik'' ostaja nejasen.{{sfn|Stuart|1996}}{{sfn|Stuart|Houston|1994|pp=23, 25}} ==Lokacija == [[File:Larger Southern Maya area v3.svg|thumb|left|Lokacija Copána]] Copán je v zahodnem Hondurasu blizu meje z Gvatemalo. Leži v občini Copán Ruinas v departmaju Copán. Je v rodovitni dolini na 700 metrih nad srednjo morsko gladino. Ruševine mestnega jedra mesta so 1,6 kilometra oddaljene od sodobne vasi Copán Ruinas, ki je zgrajena na mestu velikega kompleksa iz klasičnega obdobja.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 198">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=198}}.</ref> V predklasičnem obdobju je bilo dno doline Copán valovito, močvirnato in nagnjeno k sezonskim poplavam. V zgodnjem klasičnem obdobju so prebivalci zravnali dno doline in se lotili gradbenih projektov, da bi zaščitili mestno arhitekturo pred posledicami poplav.{{sfn|Viel|Hall|2002|p=877}} Copán je imel velik vpliv na regionalna središča v zahodnem in osrednjem Hondurasu, s čimer je spodbudil uvedbo mezoameriških značilnosti lokalnim elitam. == Prebivalstvo == [[File:Century Mag Stela I and altar.png|thumb|right|Likovna zasnova Majev na Steli I in oltarju. Slika Henryja Sandhama iz leta 1898]] Na vrhuncu svoje moči v pozni klasiki je imelo kraljestvo Copán vsaj 20.000 prebivalcev in pokrivalo območje več kot 250 kvadratnih kilometrov.{{sfn|Agurcia Fasquelle|Fash|2005|p=4}} Širše območje Copána, sestavljeno iz naseljenih območij doline, je pokrivalo približno četrtino velikosti mesta [[Tikal]]. Ocenjuje se, da je bilo največje število prebivalcev v osrednjem Copánu med 6000 in 9000 na območju 0,6 kvadratnih kilometrov, nadaljnjih 9000 do 12 000 prebivalcev pa je živelo na obrobju - območje 23,4 kvadratnih kilometrov. Poleg tega je bilo ocenjeno število podeželskega prebivalstva od 3000 do 4000 na 476 kvadratnih kilometrih velikem območju doline Copán, kar daje ocenjeno skupno populacijo od 18.000 do 25.000 ljudi v dolini v poznem klasičnem obdobju.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=688}} == Zgodovina == Malo je znanega o vladarjih Copána pred ustanovitvijo nove dinastije s poreklom iz Tikala v zgodnjem 5. stoletju našega štetja, čeprav je izvor mesta mogoče izslediti v predklasičnem obdobju. Po tem je Copán postal ena močnejših majevskih mestnih držav in je bil regionalna sila v južni majevski regiji. Vendar pa je leta 738 doživela katastrofalen poraz od svojega nekdanjega vazala države Quirigua, ko je dolgo vladajočega kralja Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil ujel in obglavil vladar Quirigue K'ak' Tiliw Chan Yopaat (Cauac Sky).{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=482}} Čeprav je bil to velik neuspeh, so Copánovi vladarji v nekaj desetletjih spet začeli graditi monumentalne zgradbe. Območje Copána je bilo še naprej naseljeno po postavitvi zadnjih večjih obrednih zgradb in kraljevih spomenikov, vendar se je število prebivalcev v 8. in 9. stoletju zmanjšalo z morda več kot 20.000 v mestu na manj kot 5000. To zmanjšanje prebivalstva je trajalo več kot štiri stoletja, da je dejansko pokazalo znake propada, kar kaže na stabilnost tega mesta tudi po padcu vladajočih dinastij in kraljevih družin.{{sfn|Snow|2010|p=267}} Ceremonialno središče je bilo v času prihoda Špancev v 16. stoletju dolgo zapuščeno in v okoliški dolini je bilo le nekaj kmečkih zaselkov. === Preddinastična zgodovina === Rodovitna dolina reke Copán je bila dolgo območje kmetijstva, preden je bila okoli 9. stoletja pred našim štetjem v regiji zgrajena prva znana kamnita arhitektura. Mesto je bilo pomembno, preden ga je ponovno ustanovila tuja elita; omembe preddinastične zgodovine Copána najdemo v poznejših besedilih, vendar nobeno od teh ni pred ponovno ustanovitvijo mesta leta 426 n. št.. Obstaja napis, ki se nanaša na leto 321 pr. n. št., vendar nobeno besedilo ne pojasnjuje pomena tega datuma.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 193">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=193}}.</ref> Dogodek v Copánu je povezan z drugim dogodkom, ki se je zgodil 208 dni pred letom 159 našega štetja na neznani lokaciji, ki je prav tako omenjena na steli iz Tikala, kar nakazuje, da gre za lokacijo nekje v kotlini Petén, verjetno velikem predklasičnem mestu Majev [[El Mirador]]. Ta datum 159 n. št. je omenjen v več besedilih in je povezan s figuro, znano kot ''Foliated Ajaw''. Ta ista oseba je omenjena na izklesani lobanji pekarja, najdeni v grobnici 1, kjer naj bi leta 376 n. št. izvedel dejanje s stelo. === K'inich Yax K'uk' Mo' in K'inich Popol Hol === [[File:Yax Kuk Mo.jpg|thumb|left|Keramični pokrov, oblikovan tako, da predstavlja K'inich Yax K'uk' Mo', odkrit v grobnici kralja Smoke Imixa iz 7. stoletja, pod templjem 26.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 202">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=202}}.</ref>]] Mesto je ponovno ustanovil K'inich Yax K'uk' Mo' in ga postavil za prestolnico novega majevskega kraljestva. Ta državni udar je bil očitno organiziran in sprožen iz Tikala. Besedila beležijo prihod bojevnika z imenom K'uk' Mo' Ajaw, ki je bil postavljen na prestol mesta leta 426 n. št. in dobil novo kraljevo ime, K'inich Yax K'uk' Mo' in ochk'in kaloomte Naziv 'Gospodar Zahoda' je generacijo prej uporabil Siyaj K'ak', general iz velike metropole [[Teotihuacán]], ki je odločilno posegel v politiko osrednjega Peténa. K'inich Yax K'uk' Mo' je bil verjetno iz Tikala in verjetno ga je sponzoriral Siyaj Chan K'awill II., 16. vladar v dinastičnem nasledstvu Tikala. K'inich Yax K'uk' Mo' je morda legitimiral svojo zahtevo po vladanju s poroko s staro kraljevo družino Copán, kar dokazujejo ostanki njegove domnevne vdove. Analiza kosti njenih ostankov kaže, da je bila domačinka v Copánu.<ref>{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=196}}; {{harvnb|Sharer|Traxler|2006|p=338}}.</ref> Po ustanovitvi novega kraljestva Copán je mesto ostalo tesno povezano s Tikalom. Hieroglifsko besedilo na Copánovem oltarju Q opisuje gospoda, ki je bil povzdignjen v kralja s prejemom njegovega kraljevega žezla. Slovesnosti ob ustanovitvi dinastije Copán so vključevale tudi umestitev podrejenega kralja v Quiriguáu. Besedilo iz Tikala omenja K'uk' Mo' in je datirano v leto 406 našega štetja, 20 let preden je K'uk' Mo' Ajaw ustanovil novo dinastijo v Copánu. Obe imeni se verjetno nanašata na isto osebo, ki izvira iz Tikala. Čeprav nobeno od hieroglifskih besedil, ki omenjajo ustanovitev nove dinastije Copán, ne opisuje, kako je K'uk' Mo' prišel v mesto, posredni dokazi kažejo, da je mesto osvojil z vojaškimi sredstvi. Na oltarju Q je upodobljen kot bojevnik iz Teotihuacána z izostrenimi očmi in ščitom vojne kače. Ko je prispel v Copán, je začel graditi različne strukture, vključno z enim templjem v slogu ''talud-tablero'', značilnim za Teotihuacán, in drugim z vstavljenimi vogali in letvicami predpasnikov, ki so značilni za Tikal. Te močne povezave z majevsko in srednjemehiško kulturo nakazujejo, da je bil vsaj mehikaniziran Maj ali morda celo iz Teotihuacána. Dinastija, ki jo je ustanovil kralj K'inich Yax K'uk' Mo', je mestu vladala štiri stoletja in je vključevala šestnajst kraljev ter verjetnega pretendenta, ki bi bil sedemnajsti v vrsti. Ohranilo se je več spomenikov, ki sta jih posvetila K'inich Yax K'uk' Mo' in njegov dedič.<ref name="Sharer & Traxler 2006, p. 342">{{harvnb|Sharer|Traxler|2006|p=342}}.</ref> K'inich Yax K'uk' Mo' je umrl med letoma 435 in 437 n. št. Leta 1995 je skupina arheologov, ki sta jo vodila Robert Sharer in David Sedat, odkrila grobnico pod templjem ''talud-tablero Hunal''. Grobnica je vsebovala okostje starejšega moškega z bogatimi darovi in dokazi bojnih ran. Ostanki so bili identificirani kot ostanki K'inich Yax K'uk' Mo' zaradi njihove lokacije pod nizom sedmih zgradb, postavljenih njemu v čast. Analiza kosti je pokazala, da gre za posmrtne ostanke nekoga, ki je Copánu tuj. [[File:Copán Stela 63.jpg|thumb|right|Stela 63, verjetno iz časa vladavine K'inicha Popol Hola{{sfn|Sharer|Sedat|2005|pp=174–175}}]] K'inich Popol Hol je podedoval prestol Copán od K'inich Yax K'uk' Mo', ki je bil njegov oče. Lotil se je velikih gradbenih projektov s preoblikovanjem jedra Copána. Popol Hol ni izvirno ime tega kralja, temveč vzdevek, ki temelji na videzu njegovega glifa imena, povezanega s Teotihuacánom.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 194">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=194}}.</ref> K'inich Popol Hol je nadzoroval gradnjo prve različice mezoameriškega igrišča za žogo v mestu, ki je bilo okrašeno s podobami škrlatne ara, ptice, ki je vidna v majevski mitologiji. Njegova največja gradbena dejavnost je bila na območju očetove palače, ki je zdaj pod strukturo 10L-16, ki jo je porušil, potem ko je tam pokopal svojega očeta. Nato je v hitrem zaporedju zgradil tri zaporedne zgradbe na vrhu grobnice. === Drugi zgodnji dinastični vladarji === O vladarjih od 3 do 6 v dinastičnem nasledstvu je znanega zelo malo, čeprav je iz fragmenta polomljenega spomenika, ki je bil ponovno uporabljen kot gradbeno polnilo v kasnejši stavbi, znano, da je bil eden od njih sin Popol Hola. Vladar 3 je upodobljen na oltarju Q iz 8. stoletja, vendar je glif njegovega imena odlomljen. Ku Ix je bil četrti vladar v nasledstvu. Obnovil je tempelj 10L-26 na Akropoli, tam postavil stelo in hieroglifsko stopnico na njenem dnu. Čeprav je ta kralj omenjen tudi na nekaj drugih fragmentih skulpture, njegovo ime ne spremlja noben datum. Naslednja dva kralja v dinastičnem zaporedju sta znana le po njunih skulpturah na oltarju Q. B'alam Nehn (pogosto imenovan ''Jaguar vodne lilije'') je bil prvi kralj, ki je dejansko zabeležil svoj položaj v dinastičnem nasledstvu in izjavil, da je bil sedmi v vrsti od K'inich Yax K'uk' Mo'. Stela 15 beleži, da je Copánu vladal že leta 504 po Kr. B'alam Nehn je edini kralj Copána, ki je omenjen v hieroglifskem besedilu zunaj jugovzhodne majevske regije. Njegovo ime se pojavi v besedilu na Steli 16 iz mesta Caracol v Belizeju. Stela je iz leta 534 našega štetja, vendar besedila ne razumemo dobro. B'alam Nehn se je lotil velikih gradbenih projektov na Akropoli, pri čemer je zgradil zgodnjo palačo s številnimi pomembnimi zgradbami.<ref name="Martin & Grube 2000, p. 197">{{harvnb|Martin|Grube|2000| p=197}}.</ref> Wil Ohl K'inich, osmi vladar, je še en kralj, znan samo po svojem nastopu na oltarju Q. Leta 551 ga je nasledil vladar 9, njegov pristop pa je opisan na Hieroglifskem stopnišču. Upodobljen je tudi na oltarju Q, čeprav je vladal manj kot dve leti. Deseti vladar ima majevski vzdevek ''Mesečev Jaguar''. Bil je sin B'alam Nehna, sedmega vladarja. Ustoličen je bil maja 553. Njegove preživele spomenike so našli v sodobni vasi Copán Ruinas, ki je bila velik kompleks v klasičnem obdobju. Najbolj znana gradnja iz časa njegove vladavine je dodelana faza Rosalila templja 16, ki so jo med arheološkimi deli predora odkrili nedotaknjeno pod poznejšimi fazami templja. === K'ak' Chan Yopaat in Smoke Imix === K'ak' Chan Yopaat je bil enajsti dinastični vladar v Copánu. Za kralja je bil okronan leta 578 našega štetja, 24 dni po smrti Mesečevega Jaguarja. V času njegove vladavine je Copán doživljal porast prebivalstva brez primere, pri čemer se je raba stanovanjskih zemljišč razširila na vsa razpoložljiva zemljišča v celotni dolini Copán. Dve ohranjeni steli K'ak' Chan Yopaata vsebujeta dolga hieroglifska besedila, ki jih je težko dešifrirati, in sta najstarejša spomenika na tem mestu, ki sta preživela, ne da bi bila polomljena ali zasuta. Vladal je 49 let do svoje smrti 5. februarja 628. Njegovo ime je zapisano na štirih stelah, ki so jih postavili njegovi nasledniki, od katerih ena opisuje obred, izveden z relikvijami iz njegove grobnice leta 730 našega štetja, skoraj sto let po njegovi smrti. Smoke Imix je bil okronan 16 dni po smrti K'ak' Chan Yopaata. Menijo, da je bil najdlje vladajoči kralj Copána, ki je vladal od leta 628 do 695. Domneva se, da je bil rojen leta 612 našega štetja in da je postal kralj pri 15 letih. Arheologi so našli le malo dokazov o dejavnosti prvega 26 let njegove vladavine, toda leta 652 je prišlo do nenadne eksplozije proizvodnje spomenikov, pri čemer sta bili postavljeni dve steli na Velikem trgu in nadaljnje štiri na pomembnih lokacijah v dolini Copán. Vsi ti spomeniki so praznovali k'atun-konec. Postavil je tudi stelo na lokaciji Santa Rita, 12 kilometrov stran in je omenjena na oltarju L v Quiriguáju v zvezi z istim dogodkom leta 652. Domneva se, da je skušal uveljaviti svojo oblast po vsej dolini po konec nekega prejšnjega omejevanja njegove svobode, da vlada, kot je želel. Po tem nenadnem razmahu dejavnosti je Smoke Imix vladal skoraj do konca 7. stoletja; posvetil je še devet znanih spomenikov in naredil pomembne spremembe v arhitekturi Copána, vključno z gradnjo Strukture 2, ki zapira severno stran Velikega trga, in novo različico templja 26 z vzdevkom ''Chorcha''. Smoke Imix je vladal Copánu 67 let in umrl 15. junija 695 v starosti 79 let, starosti, ki je bila tako ugledna, da se uporablja za njegovo identifikacijo namesto njegovega imena na oltarju Q. Njegov grob je bil že pripravljen v ''Chorchi'' faza templja 26 in je bil pokopan le dva dni po smrti.{{sfn|Martin|Grube|2000|pp=202–203}} === Moderna zgodovina === [[File:Head, Structure 20, Copan, Honduras - Meso-American collection - Peabody Museum, Harvard University - DSC05659.JPG|thumb|upright|Glava iz strukture 10L-20, ki je trenutno v muzeju Peabody na univerzi Harvard]] Prva omemba Copána po španski osvojitvi je bila v pismu zgodnjega kolonialnega obdobja z dne 8. marca 1576. Pismo je napisal Diego García de Palacio, član kraljeve avdience Gvatemale, španskemu kralju [[filip II. Španski|Filipu II.{{sfn|Kelly|1996|p=277}} Francoski raziskovalec Jean-Frédéric Waldeck je obiskal mesto v začetku 19. stoletja in tam preživel mesec dni, ko je risal ruševine. Polkovnik Juan Galindo je leta 1834 v imenu gvatemalske vlade vodil ekspedicijo do ruševin in o mestu pisal članke za angleške, francoske in severnoameriške publikacije. John Lloyd Stephens in Frederick Catherwood sta obiskala Copán in vključila opis, zemljevid in podrobne risbe v Stephensove ''Incidents of Travel in Central America, Chiapas and Yucatán'', objavljeno leta 1841. Najdišče je pozneje obiskal britanski arheolog Alfred Maudslay. V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju je v Copánu delovalo več ekspedicij, ki jih je sponzoriral muzej Peabody z univerze Harvard, vključno z izkopavanjem ''Hieroglifskega stopnišča'' v letih 1892–1893, ki sta ga izvedla John G. Owens in George Byron Gordon. Inštitut Carnegie je v sodelovanju z vlado Hondurasa tudi sponzoriral delo na lokaciji. Stavbe Copán so v stoletjih med opustitvijo mesta in ponovnim odkritjem ruševin močno prizadele naravne sile. Po opustitvi mesta je reka Copán postopoma spremenila tok, z meandrom, ki je uničil vzhodni del akropole (pri čemer je v velikem navpičnem rezu razkril njeno arheološko stratigrafijo) in očitno odplavil različne pomožne arhitekturne skupine, vključno z vsaj eno dvorišče in 10 stavb iz skupine 10L–2.<ref>{{harvnb|Sharer|Traxler|2006|pp=335, 339}}; Fash et al 2005, p.268.</ref> Vrez je pomembna arheološka značilnost na najdišču, saj je naravna erozija ustvarila ogromen prečni prerez akropole. Ta erozija je odrezala velik del vzhodnega dela akropole in razkrila navpični prečni prerez, ki na najvišji točki meri 37 metrov in je dolg 300 metrov. Uničenih je bilo več zgradb, zabeleženih v 19. stoletju, in neznana količina akropole, ki je bila erodirana, preden so jo lahko zabeležili. Da bi se izognili nadaljnjemu uničenju akropole, je Carnegie Institution preusmeril reko, da bi rešil arheološko najdišče, in jo v 1930-ih preusmeril proti jugu; nekdanja suha struga je bila dokončno zasuta hkrati s konsolidacijo useka v 1990-ih{{sfn|Sharer|Traxler|2006|pp=68, 335, 339}}.[62] Strukture 10L–19, 20, 20A in 21 je vse uničila reka Copán, ko je erodirala mesto, vendar so jih raziskovalci zabeležili v 19. stoletju. UNESCO je med letoma 1982 in 1999 odobril financiranje v višini 95.825 ameriških dolarjev za različna dela na tem mestu. Kulturni spomenik obsega 66 ha površine. Ropanje ostaja resna grožnja za Copán. Grobnica je bila izropana leta 1998, ko so jo izkopavali arheologi. == Opis najdišča == [[File:CPN SITE PLAN 01 en.jpg|thumb|right|Zemljevid središča mesta Copán]] Najdišče Copán je znano po nizu portretnih [[stela (spomenik)|stel]], ki so bile večinoma postavljene vzdolž procesij na osrednjem trgu mesta in sosednji akropoli, velikem kompleksu prekrivajočih se stopničastih piramid, trgov in palač. Najdišče ima veliko igrišče za igranje [[Mezoameriška igra z žogo|mezoameriške igre z žogo]].<ref name="Martin & Grube 2000, p. 205">{{harvnb|Martin|Grube|2000|p=205}}.</ref> Najdišče je razdeljeno na različne skupine, z glavno skupino in pokopališko skupino v jedru najdišča, ki sta z ''sacbe'' (bela cesta) povezana s skupino ''Sepulturas'' na severovzhodu. Osrednji Copán je imel gostoto 1449 struktur na kvadratni kilometer, medtem ko je v širšem Copánu kot celoti ta gostota padla na 143 na kvadratni kilometer na raziskanem območju 24,6 kvadratnih kilometrov. === Glavna skupina === [[File:IMG 2314.JPG|thumb|right|Stela M in hieroglifsko stopnišče]] Glavna skupina predstavlja jedro starodavnega mesta in pokriva območje 600 × 300 metrov. Glavne značilnosti so [[akropola]], ki je dvignjen kraljevski kompleks na južni strani, ter skupina manjših struktur in povezanih trgov na severu, vključno s Hieroglifskim stopniščem in baliniščem. Monument Plaza vsebuje največjo koncentracijo kiparskih spomenikov na tem mestu.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|pp=339–340}} Akropola je bila kraljevi kompleks v središču Copána. Sestavljen je iz dveh trgov, ki sta bila imenovana ''West Court'' in ''East Court''. Oba sta zaprta z dvignjenimi strukturami. Arheologi so izkopali obsežne tunele pod Akropolo, ki razkrivajo, kako se je kraljevi kompleks v središču Copána razvijal skozi stoletja, in odkrivajo več hieroglifskih besedil, ki segajo v zgodnjo klasiko in preverjajo podrobnosti o zgodnjih dinastičnih vladarjih mesta, ki so bili zabeleženi na Oltar Q več sto let pozneje. Najgloblji od teh rovov je razkril, da prve monumentalne strukture, ki ležijo pod Akropolo, arheološko izvirajo iz zgodnjega 5. stoletja našega štetja, ko je K'inich Yax K'uk' Mo' ustanovil kraljevo dinastijo.{{sfn|Sharer|Traxler|2006|p=342}} Te zgodnje stavbe so bile zgrajene iz kamna in opeke, same pa so bile zgrajene na prejšnjih zemeljskih in tlakovanih strukturah iz preddinastičnega obdobja. Oba sloga gradnje se nekoliko prekrivata, pri čemer so bile nekatere zemeljske strukture razširjene v prvih sto letih dinastične zgodovine mesta. Zgodnje dinastične zidane zgradbe na Akropoli so vključevale več z zgodnjeklasičnim slogom oblikovanja iz Tikala in eno, zgrajeno v slogu ''talud-tablero'', povezanem s Teotihuacánom, čeprav je bila takrat oblika ''talud-tablero'' v uporabi tako v Tikalu in Kaminaljuyu, kot tudi v osrednji Mehiki. === Skupina Sepulturas === Skupino ''Sepulturas'' povezuje ''sacbe'' ali nasip, ki poteka jugozahodno do Monument Plaza v glavni skupini. Skupino ''Sepulturas'' sestavljajo številne obnovljene strukture, večinoma elitne rezidence s kamnitimi klopmi, od katerih imajo nekatere izrezljane okraske, in številne grobnice. Skupina ima zelo dolgo zgodovino, ena hiša je bila datirana že v zgodnji predklasični čas. V srednjem predklasičnem obdobju so zgradili velike ploščadi iz tlakovcev in naredili več bogatih pokopov. Do leta 800 našega štetja je kompleks sestavljalo približno 50 zgradb, razporejenih okoli 7 večjih dvorišč. V tem času je bila najpomembnejša stavba Hiša Bakabov, palača mogočnega plemiča iz časa Yax Pasaja Chan Yopaata. Stavba ima visokokakovostno oblikovano zunanjost in v notranjosti izrezljano hieroglifsko klop. Del skupine je bilo podokrožje, ki so ga zasedali nemajevski prebivalci iz osrednjega Hondurasa, ki so bili vključeni v trgovsko mrežo, ki je prinašala blago iz te regije. === Druge skupine === Severna skupina je pozno klasična spojina. Arheologi so izkopali podrte fasade s hieroglifskimi napisi in kiparsko dekoracijo. Skupina pokopališč je neposredno južno od glavne skupine in vključuje številne majhne zgradbe in trge. === Spomeniki === ''Oltar Q'' je najbolj znan spomenik v Copánu.{{sfn|Agurcia Fasquelle|Fash|2005|p=201}} Posvetil ga je kralj Yax Pasaj Chan Yopaat leta 776 našega štetja, ob strani pa ima vklesanih vsakega od prvih 16 kraljev dinastije Copán. Vsaka figura je upodobljena sedeča na glifu svojega imena. Na zgornji površini je vpisano hieroglifsko besedilo, ki se nanaša na ustanovitev dinastije v letih 426–427 našega štetja. Na eni strani prikazuje dinastičnega ustanovitelja K'inicha Yax K'uk' Mo', ki prenaša oblast na Yaxa Pasaja. Tatiana Proskouriakoff je prva odkrila napis na zahodni strani ''oltarja Q'', ki nam pove datum inavguracije Yax Pasaja. Ta prikaz političnega nasledstva nam pove veliko o zgodnji klasični majevski kulturi. <gallery> Altar Q at Copán, Honduras.jpg|Oltar Q prikazuje 16 kraljev v dinastičnem nasledstvu mesta CPN GREAT PLAZA 03.jpg|Veliki trg stel Copán Stela P.jpg|Stela P, opisuje K'ak' Chan Yopaat </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Copán}} * {{Cite EB1911|wstitle=Copán |volume=7 |page=94 |short=x}} * [https://artsandculture.google.com/story/VQVxlz4CRiGTRQ Maya Site of Copan] UNESCO Collection on Google Arts and Culture * {{curlie|/Science/Social_Sciences/Archaeology/Regional/Central_America/Honduras/Copan/|"Copan"}} * [https://www.pbs.org/wgbh/nova/maya/ "Lost King of the Maya"] companion site to PBS's "Nova" television documentary on Copán * [http://www.hup.harvard.edu/catalog.php?recid=30793 Copan Sculpture Museum: Ancient Maya Artistry in Stucco and Stone. Barbara Fash.] Published by the Peabody Museum Press. Paperback 2011 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Arheološka najdišča v Hondurasu]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Hondurasu]] [[Kategorija:1834 v znanosti]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 426]] [[Kategorija:Ukinitve v 820. letih]] [[Kategorija:Zavarovana območja v Hondurasu]] snbmii1lr0vctgm3rpq8j3pkmcb4x3a Antigua Gvatemala 0 551933 6752881 6574917 2026-09-19T16:37:43Z Ljuba24b 92351 /* V filmih */ np 6752881 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Antigua Guatemala |nickname = La Antigua |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg |image_caption = Lok Santa Catalina in Volcan de Agua leta 2020 |image_flag = Flag of Sacatepéquez Department.svg |flag_size = |image_seal = Escudo de armas de Sacatepéquez.svg |seal_size = 88px |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Gvatemala |pushpin_label_position = bottom | pushpin_relief = 1 |pushpin_mapsize = 230 |pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = [[Image:Flag of Sacatepéquez Department.svg|25px]] Sacatepéquez |government_footnotes = |government_type = občina |leader_title = župan |leader_name = Víctor Hugo del Pozo |elevation_footnotes = <ref>[https://elevation.maplogs.com/poi/antigua_guatemala_guatemala.29832.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230808041553/https://elevation.maplogs.com/poi/antigua_guatemala_guatemala.29832.html |date=2023-08-08 }} Elevation of Antigua Guatemala, Guatemala</ref> |elevation_m = 1545 |population_as_of = 2018 (štetje) |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ Citypopulation.de] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211026135552/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ |date=2021-10-26 }} Population of cities & towns in Guatemala</ref> |population_total = 46.054 |population_blank1_title= Ethnicities |population_blank2_title= Religions |coordinates = {{koord novi|14|33|27|N|90|44|00|W|region:GT_type:city|display=inline,title}} |website = http://muniantigua.gob.gt/ |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 65 |Year = 1979 |Criteria = Kulturno: ii, iii, iv }} }} '''Antigua Guatemala''' ({{IPA-es|anˈtiɣwa ɣwateˈmala}}), splošno znana kot '''Antigua''' ali '''La Antigua''', je mesto v osrednjem višavju [[Gvatemala|Gvatemale]]. Mesto je bilo [[glavno mesto]] Gvatemalske generalne kapitanije od leta 1543 do 1773, večina njegove arhitekture in ureditve pod vplivom [[baročna arhitektura|baroka]] pa izhaja iz tega obdobja. Zaradi teh značilnosti je bila leta 1979 vpisana za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/65]</ref> Antigva Gvatemala služi kot glavno mesto istoimenske občine in departmaja Sacatepéquez. == Zgodovina == [[File:antigua guatemala ruins 2009.JPG|thumb|200px|Fasada nekdanje cerkve El Carmen leta 2009]] Antigua Gvatemala pomeni 'stara Gvatemala' in je bila tretja prestolnica Gvatemale, prej imenovana ''Santiago de los caballeros de Guatemala''. Prva prestolnica Gvatemale je bila ustanovljena na mestu mesta Kakchikel-Maya, ki se zdaj imenuje Iximche, v ponedeljek, 25. julija 1524 – na dan svetega Jakoba – in se je zato imenovala Ciudad de Santiago de los Caballeros de Guatemala (mesto sv. Jakoba Gvatemalskega viteškega reda). Seveda je sveti Jakob postal zavetnik mesta. Po več vstajah Kaqchikelov je bila prestolnica 22. novembra 1527 prestavljena na primernejše mesto v dolini Almolonga ('kraj vode') in obdržala prvotno ime. To novo mesto je bilo na mestu današnjega San Miguel Escobar,<ref>Lutz, Christopher H. (1997) ''Santiago de Guatemala, 1541-1773: City, Caste, and the Colonial Experience'' University of Oklahoma Press, pp.10 & 258</ref> ki je soseska v občini Ciudad Vieja.{{sfn|Santos|2011|p=}} To mesto je 11. septembra 1541 uničil uničujoč [[lahar]] iz [[Volcán de Agua]].<ref name=gvp>{{cite gvp |vn=342100 |title=Agua |access-date=2008-08-03}}</ref> Zato so se kolonialne oblasti odločile, da prestolnico znova preselijo, tokrat osem kilometrov stran v dolino Panchoy. Tako so 10. marca 1543 španski konkvistadorji ustanovili današnjo Antiguo in ponovno so jo poimenovali Santiago de los Caballeros.<ref>{{navedi splet |title=Historia de La Antigua Guatemala |url=https://www.cscantigua.org/Historia-de-La%20Antigua-Guatemala.htm |access-date=2022-08-22 |website=www.cscantigua.org |language=es |archive-date=2023-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230808041557/https://www.cscantigua.org/Historia-de-La%20Antigua-Guatemala.htm |url-status=live }}</ref> Več kot 200 let je služila kot sedež vojaškega guvernerja španske kolonije Gvatemala, velike regije, ki je vključevala skoraj celotno današnjo [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] in najjužnejšo zvezno državo Mehike: [[Chiapas]]. Santiago de los Caballeros je bil tretji sedež prestolnice, imenovane kraljevina Gvatemala, ki je vključevala sedanje države Gvatemala, Belize, Salvador, Honduras, Nikaragvo in Kostariko, poleg sodobne države Chiapas v Mehiki. Potem ko je poplava uničila drugo mesto, ki je bilo v dolini Almolonga, na pobočju Volcán de Agua, je bilo leta 1543 zgrajeno novo mesto v dolini Panchoy, ki je bilo leta 1549 ustanovljeno kot vodja Real Audiencia Gvatemale.{{sfn|Sociedad Estatal Quinto Centenario|1993|p=13}} Mesto je bilo postavljeno v kvadratni vzorec, z ulicami, ki so potekale od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu, z osrednjim trgom. Tako cerkvene kot vladne stavbe so bile postavljene na pomembna mesta okoli osrednjega trga.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}}<ref group=Note>This square was also called "Plaza Mayor", "Plaza Real" and "Plaza de Armas".</ref> Med letoma 1549 in 1563 je bila posest jugovzhodno od trga prodana kroni in jo je zasedel prvi predsednik Real Audiencia de los Confines: odvetnik Alonso Lopez Cerrato, ki je bil tudi guverner in generalni kapitan.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}}<ref group=Note>Previously the audience was in the city of "Gracias a Dios" in Honduras, but there it lacked the appropriate conditions for its activities.</ref> Prvotna stavba je bila majhna in obložena s portalom, streho iz ploščic in stenami iz opeke. Mesto je obdano s tremi ogromnimi vulkani in gorami, ravninami in hribi. To ozemlje se je imenovalo 'Gvatemalska dolina' in je imelo 73 vasi, dve mesti in mesto Santiago de los Caballeros.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=49}} Zaradi stalnih težav med osvajalci in predstavniki krone, ki jih je poslal španski kralj, je bila Audiencia de los Confines leta 1565 ukinjena.<ref group=Note>The Audiencia was called "of the Confines" because it was within the confines of New Spain and Perú.</ref> Leta 1570 je bila skupščina obnovljena, tokrat neodvisna od mehiškega podkralja in nova organizacija se je imenovala Audiencia of Guatemala.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=50}} [[Frančiškani|Frančiškanski]] bratje so se prvi preselili v dolino Panchoy, novo prestolnico Kraljevine Gvatemale, in zgradili kapelo na mestu, kjer bodo kasneje postavili cerkev Escuela de Cristo. To primitivno kapelo je leta 1575 uničil [[potres]] in v naslednjih desetih letih so zbirali sredstva za izgradnjo novega kompleksa, dva bloka od prejšnjega.<ref group=Note>Parts of this construction are still preserved and may be the only ruins dating from the 16th century in the city of Antigua Guatemala.</ref> Frančiškanski kompleks je postal pomembno kulturno in versko središče celotne kapitanije General Gvatemale. Teologi, pravniki, filozofi, fiziki in matematiki so študirali v šoli San Buenaventura, ki je bila tam, kjer so ruševine samostana. Pomembni študenti so bili Cristóbal de Villalpando, Thomas Merlo in Alonso de Paz. [[File:Plaza central, Antigua Guatemala.JPG|thumb|200px|Vodnjak morske deklice, ki ga je zgradil Diego de Porres leta 1737, osrednji trg Antigve Gvatemale]] Prva gradnja stolnice se je začela leta 1545 z ruševinami, prinesenimi iz uničene naselbine v dolini Almolonga; vendar so njeno gradnjo vsa leta ovirali pogosti potresi.{{sfn|Antigua Guatemala en línea|n.d.|p=} Mesto je bilo zadnje počivališče velikega španskega kronista Bernala Díaza del Castilla, njegovi posmrtni ostanki pa so bili pokopani v eni izmed cerkva, ki so jo sčasoma uničili potresi. Gradnja kraljevih hiš za rezidenco generalnega kapitana in članov Real Audiencia se je začela leta 1558; kompleks je vključeval tudi kraljevo zakladnico, zapor, vojaške prostore, dvorano orožja in bivališče članov Audiencie. V 16. stoletju je bilo več pomembnih potresov in sicer: *21. marec 1530 *11. september 1541 *1565 (natančen datum ni znan) *1575 (natančen datum ni znan) *30. november 1577 *23. december 1585[15] *Leta 1566 mu je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] podelil naziv ''Muy Noble y Muy Leal'' ('Zelo plemenit in zelo zvest'). === Dogodki iz 17. stoletja === [[File:Jesussantaclar.jpg|200px|thumb|Replika Jezusa iz Santa Clare]] [[Družba Jezusova|Jezuiti]] so leta 1608 ustanovili šolo »San Lucas Družbe Jezusove«, ki je postala znana in ji ni bilo para po pouku literature in slovnice; udeležili so se ga elitni plemiči mestne družbe, kot so Francisco Antonio Fuentes y Guzman, kronist Francisco Vázquez in Pedro Betancourt.{{sfn|Johnston Aguilar|2001|p=}} Dne 18. julija 1626 so slovesno odprli jezuitski tempelj; skupaj s preostalim mestom je trpel in bil poškodovan zaradi nenehnih potresov, ki so mesto prizadeli med 16. in 18. stoletjem.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=62}} Menihi San Juan de Dios so ustanovili svojo bolnišnico in samostan leta 1636 in so bili nato odgovorni za bolnišnice v Kraljevini Gvatemali. Njihove bolnišnice so bile: *San Alejo: za domorodce *San Pedro: za cerkveno osebje *Santiago: za Špance in mulate *San Lázaro *San Juan de Dios: leta 1667 so [[dominikanci]] bolnišnico San Alejo predali bratom San Juan de Dios, ki so jo do takrat upravljali; leta 1685 sta se bolnišnici San Alejo in Santiago združili in oblikovali bolnišnico San Juan de Dios.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=64}} Tempelj Escuela de Cristo - Kristusove šole - je bil ustanovljen v župniji Gospe Remedios leta 1664 in od leta 1689 naprej je bil znan kot kongregacija San Felipe de Neri. Medtem so okoli leta 1690 jezuiti ustanovili še eno šolo: »San Francisco de Borja«, kjer je pesnik in duhovnik Rafael Landivar, S.J., sčasoma študiral in služil kot ravnatelj. ==== Sveti Hermano Pedro ==== Pedro de San José Betancourt je v gvatemalsko deželo prišel leta 1650 iz rodnega Tenerifa. Ob prihodu je trpel hudo bolezen, med katero je imel prvo priložnost biti z revnimi in razlaščenimi. Po ozdravitvi je želel nadaljevati cerkvene študije, a tega ni mogel storiti, zato je postal frančiškanski tretjerednik v samostanu San Francisco v Santiagu de los Caballeros. Ustanovil je zavetišča za revne, domorodce in brezdomce ter leta 1656 ustanovil Red bratov Naše Gospe iz Betlehema, da bi služil revnim. Santo Hermano Pedro je napisal več knjig, med drugim: ''Navodila De la Cruzov brata'', ''Krona trpljenja Jezusa Kristusa naše dobro'' ali ''Pravila bratovščine Betlemitas''. Velja za velikega evangelista Zahodne Indije, tako kot San Francisco Javier za Vzhodno Indijo. Brat Pedro je skrbel za revne, bolne, sirote in umirajoče ter je bil prvi zagovornik človekovih pravic. Poleg tega je bil prvi zagovornik pismenosti v Ameriki, red Betlemitas pa je bil prvi verski red, rojen v Ameriki. Santo Hermano Pedro je bil človek pred svojim časom, tako v svojih metodah poučevanja branja in pisanja nepismenih kot pri zdravljenju bolnikov. ==== Kraljeva in papeška univerza San Carlos Borromeo ==== [[File:Antigua university courtyard.JPG|thumb|200px|Kraljeva in papeška univerza San Carlos Borromeo. Slika iz leta 1971]] Francisco Marroquín, prvi gvatemalski škof, je španskemu kralju leta 1548 poslal pismo, v katerem je prosil za vrhunsko izobraževalno institucijo za Gvatemalo, vendar je pismo ostalo brez odgovora. Proti koncu svojega življenja, leta 1562, je Marroquín v svoji oporoki zapustil nekaj denarja za ustanovitev šole - ki je bila sčasoma ''šola Santo Tomás de Aquino'' - kjer bi poučevali slovnico, umetnost, filozofijo in teologijo. Revni španski otroci bi imeli koristi od tega pobožnega dela, saj ne bi mogli potovati v tista mesta, kjer so že obstajale univerze, kot je [[Ciudad de Mexico]] v [[Nova Španija|Novi Španiji]]. Zgodovinar John Tate Lanning je v zvezi s tem dejal, da je »Marroquínova oporoka tako znana, da mnogi ljudje, ki je niso niti videli, pravijo, da so v dokumentu stvari, ki jih v resnici ni. Marroquín nikoli ne govori o univerzi, veliko manj ustanavljanja...«{{sfn|Tate Lanning|1977|p=8}} Po drugi strani pa res obstaja dokument župana Pedra Crespa Suareza, ki je po svoji smrti zapustil dvajset tisoč pesosov za vzpostavitev predavanj na univerzi, ki »je bila zahtevana od krone«.{{sfn|Hernández de León|1928|p=}} Jezuiti so nasprotovali ustanovitvi univerze, ker jim ni bila všeč zamisel, da bi drugi redovni duhovniški redovi - mercedarci, frančiškani in red pridigarjev - prevzeli pobudo v verskih in izobraževalnih vprašanjih. Avgusta 1655 je Družba Jezusova kupila celotno parcelo od družine Díaz del Castillo in do takrat je bila njihova šola San Lucas dobro poznana v regiji in je podelila celo dve univerzitetni diplomi.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=8}} Leta 1653 je imela šola San Lucas osebje le trinajst duhovnikov, zelo majhno število v primerjavi z velikostjo stavbe; jezuiti pa so močno vplivali na kulturno in izobraževalno življenje v Gvatemalski generalni kapitaniji. Šola je bila najuglednejša v mestu in iz nje je diplomirala večina elitnih članov družbe tistega časa. Večina njegovih študentov je bila posvetnih in so si pridobili najboljše položaje v državi. Po več desetletjih, peticijah in tožbah je kralj Karel II. pospešil kraljevi odlok 31. januarja 1676, ki dovoljuje generalni kapitaniji Gvatemale, da ustanovi svojo univerzo ali ''Splošni študij''.<ref group=Note>During the Spanish colony, "General Study" was another name for the universities.</ref> Po dolgotrajnem in okornem organizacijskem procesu, ki je trajala pet let, je univerza začela pouk 7. januarja 1681 z več kot šestdesetimi prijavljenimi študenti pod vodstvom predsednika doktorja Joséja de Bañosa y Soto Mayorja, katedralnega arhidiakona, pridigarja španskega kralja in doktorja Univerze v Osuni. Univerza je začela svoje dejavnosti pod zaščito svetega [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]], njene norme in predpisi pa so bili kopirani iz tistih z mehiške univerze, ki so bili nato prilagojeni iz tistih Universidad de Salamanca v Španiji. Prvi razredi na univerzi so bili: *Kanonsko pravo *Medicina *Sholastična teologija *Moralna teologija *Jeziki Kraljeva univerza San Carlos Borromeo je postala papeška s papeško bulo [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki je bila izdana 18. junija 1687. === Dogodki iz 18. stoletja === ==== Potres v San Miguelu ==== [[File:Antigua, Guatemala. Iglesia derruida.jpg|thumb|250px|V potresu poškodovana cerkev]] Najmočnejši potresi, ki jih je doživelo mesto Santiago de los Caballeros pred svojo zadnjo selitvijo leta 1776, so bili potresi v San Miguelu leta 1717. Takrat je bila oblast katoliške cerkve nad državljani Španskega imperija absolutna in vsaka naravna nesreča je veljala za božja kazen. V mestu so ljudje tudi verjeli, da je bližina [[Volcán de Fuego]] vzrok za potrese; veliki arhitekt Diego de Porres je celo rekel, da so vse potrese povzročile eksplozije vulkanov.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=103}} 27. avgusta je prišlo do močnega izbruha Fuega, ki je trajal do 30. avgusta; prebivalci mesta so prosili za pomoč Kristusa iz stolnice in Virgen del Socorro, ki sta bila zaprisežena pokrovitelja Volcan de Fuego. 29. avgusta je procesija Virgen del Rosario po stoletju stopila na ulice, ne da bi zapustila njen tempelj in do 29. septembra, dneva svetega Miguela, je bilo še veliko svetih procesij. Zgodaj popoldanski potresi so bili manjši, a okoli 19. ure je bil močan potres, zaradi katerega so morali prebivalci zapustiti svoje domove; tresljaji in ropot so sledili do četrte ure. Sosedje so šli na ulice in glasno priznavali svoje grehe ter se pripravljali na najhujše.<ref name=melchor104>{{harvnb|Melchor Toledo|2011|p=104}}</ref> Potres v San Miguelu je poškodoval mesto do te mere, da so bili uničeni nekateri prostori in stene kraljeve palače. Prišlo je tudi do delne zapuščenosti mesta, pomanjkanja hrane, delovne sile in velike škode na mestni infrastrukturi, da ne omenjamo številnih mrtvih in ranjenih. Zaradi teh potresov so oblasti razmišljale o selitvi v novo mesto, ki je manj nagnjeno k seizmični dejavnosti. Prebivalci mesta so tej potezi ostro nasprotovali in protestirali celo do kraljeve palače; na koncu se mesto ni premaknilo, vendar je bilo število vojakov armadnega bataljona, potrebnih za vzdrževanje reda, precejšnje. Poškodbo na palači je popravil Diego de Porres, ki je končal popravila leta 1720, čeprav obstajajo znaki, da je Porres opravil dodatna dela do leta 1736.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}} ==== Potres v San Casimiru ==== 4. marca 1751 je potres v San Casimiru ponovno uničil mesto Santiago de Guatemala. Cerkvena streha kompleksa Družbe Jezusove je padla na tla, zaradi česar so jezuiti ponovno morali prositi za pomoč župljane pri obnovi. Znova je bila stavba med najlepšimi v mestu, ko so bila popravila končana.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=9}} Pravzaprav se je po potresu v San Casimiru začelo obdobje blaginje, saj je mesto doživelo velike izboljšave, kot sta polepšanje ulic in uvedba vodovodnega sistema. Zgrajena je bila nova mestna hiša, 17. julija 1753 pa so bila končana dela na jezuitskem trgu pred cerkvijo. ==== Potres v Santa Marti ==== {{multiple image |align=right |direction=vertical |width=200px |image1=Patiodelosjesuitas.jpg |caption1=Ruševine šolskega dvorišča Družbe Jezusove leta 1880 |image2=Interiordelosjesuitas.jpg |caption2=Ruševine notranjosti cerkve Družbe Jezusove leta 1880 }} 12. junija 1773 je bil generalni kapitan Martín de Mayorga inavguriran in je bil poleg Cortésa y Larráza in rednih duhovniških vikarjev najvišja oblast v Kraljevini Gvatemali in je bil glavni junak dogodkov, ki so sledili potresom leta 1773.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=117}} Leta 1773 so potresi v Santa Marti uničili večji del mesta, kar je vodilo do tretje spremembe lokacije mesta. Španska krona je leta 1776 odredila premestitev prestolnice na varnejšo lokacijo, v Dolino svetišča, kjer zdaj stoji Guatemala mesto, sodobna prestolnica Gvatemale. To novo mesto ni ohranilo starega imena in so ga krstili za ''Nueva Guatemala de la Asunción'' (Nova Gvatemala Marijinega vnebovzetja), njegova zaščitnica pa je Gospa Marijinega vnebovzetja. Hudo poškodovano mesto Santiago de los Caballeros je bilo ukazano zapustiti, čeprav ga niso vsi zapustili, in so ga nato imenovali la ''Antigua Guatemala'' (Stara Gvatemala). Potres v Santa Marti je tako rekoč porušil cerkev in dele samostana Družbe Jezusove. Samostan in stolpi so bili v ruševinah, obzidje pod nevarnimi koti in ''Casa de Ejercicios'' je bila spremenjena v ruševine. S kraljevim odlokom z dne 21. julija 1775 je bila dovoljena selitev mesta. To je bil končni ukaz, ki so ga morali spoštovati vsi ljudje, ki so se začeli počasi premikati od decembra tistega leta. Za gradnjo novega mesta je bilo potrebno pridobiti gradbeni material iz starih zapuščenih cerkva v Santiagu de Guatemala. Vendar pa je v primeru cerkve Družbe Jezusove prišlo do močnega nasprotovanja sosedov kakršni koli morebitni razgradnji strukture, saj so menili, da jo je še mogoče popraviti.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=11}} === Dogodki iz 19. stoletja === [[File:1887 Guatemala 1C Yv44.jpg|thumb|left|Poštna znamka ANTIGUA CANCELADO leta 1887, potem ko se je Gvatemala pridružila UPU. Upoštevajte kvecaal]] Po osamosvojitvi Gvatemale od Španije leta 1821 in vzpostavitev posvetne vlade je jezuitski kompleks ponovno postal javna last in je bil v več sodnih procesih, ki so trajali do leta 1829, ko sta bila redna duhovščina in konservativni klan Aycinena izgnana iz Srednje Amerike po invaziji liberalnega generala Francisca Morazána.{{sfn|González Davison|2008|p=4-15}} Nova liberalna vlada je odredila, da je treba vse zaplenjeno posest katoliške cerkve spremeniti v osnovne šole in univerzitetne učilnice. Od leta 1850 je imela Antigua ocenjenih 9000 prebivalcev.{{sfn|Baily|1850|p=78}} in do leta 1865 je stavba delovala kot parni mlin za sukanje, vendar zaradi pomanjkanja strokovnih tehnikov in surovin ni bila dobičkonosna; do leta 1872 pa je liberalni režim Justa Rufina Barriosa ponovno izgnal jezuite iz Gvatemale. Leta 1884 je mestna hiša objavila, da namerava stare stavbe Družbe Jezusove spremeniti v tržnico, kljub močnemu nasprotovanju sosedov, ki so že imeli majhne trgovine na trgu. Šele leta 1912 so v kompleks postavili tržnico.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=11}} === Dogodki 20. stoletja === [[File:Antiguagenthe1916 09.jpeg|200px|thumb|Krožna enocelična struktura v kapucinskem samostanu, ki je še vedno v dobrem stanju, kot jo je leta 1920 opisal švedski princ Wilhelm.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|pp=175-180}} Fotografija Arnolda Gentheja]] [[File:Antiguagenthe1916 14.jpeg|200px|thumb|Revna domorodna družina, ki živi v ruševinah Kapucinov, kot jo je leta 1920 opisal švedski princ Wilhelm. Fotografija Arnolda Gentheja]] Aprila 1920, v zadnjih dneh režima Manuela Estrade Cabrere, je švedski princ Viljem obiskal Antigvo Gvatemalo in o svojih vtisih o mestu zapisal v svoji knjigi ''Med dvema celinama''.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=175-180}} Njegova knjiga objektivno opisuje strašne razmere, v katerih so bile včasih cesta in ruševine: »Malo stran od Guatemala Cityja je bila dokaj spodobna vožnja z avtomobilom, potem pa so se na cestah začeli nanosi peska in kasneje skalni podori nastali dve leti prej, državo je uničil močan potres in korupcija vlade je onemogočila okrevanje.«{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=176}} »Hribi so postajali vse bolj strmi, sunki so bili izrazitejši in kamni še ostrejši; poleg tega je bila na vrhu ceste dvometrska plast prahu, ki je skrivala pasti, vendar ni zmanjšala njihovega učinka.« »Na poti so šli mimo dolgih vrst Indijancev na poti v mesto Gvatemala, ki so z navidezno lahkoto prenašali svoja težka bremena; moški, ženske in otroci so nosili nekaj tovora in vsi so ga nosili hitro. Glede na promet, ga skoraj ni bilo, razen vozov, ki so jih vlekle mule«.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=177}} Po prehodu Mixca se je cesta nadaljevala bolj strmo navzgor, s prepadom na eni strani in strmo pečino, ki se je dvigala na drugi; tu in tam je stal ob poti križ, ki je označeval mesto, kjer je umrl kak popotnik. Ko so dosegli najvišjo točko, so se spustili proti Antigvi. Mesto je bilo na vidiku, ko se je pred avto postavila oseba v uniformi; Izkazalo se je, da je bil mestni poveljnik skupaj s šestimi vojaki z lesenimi puškami. V primerjavi s takratnim mestom Gvatemala je bila Antigua precej lepo ohranjena, čeprav so bile vse cerkve enako dotrajane in prepuščene same sebi, saj je bila obnova od leta 1773 omejena na nujno potrebno. Večinoma so do leta 1920 obiskovalca pozdravile le prazne stene in porušene kupole, nekatere cerkve pa so bile v slabem stanju. V Santa Clari se je na primer pasla mula, v Cerkvi milosti pa je svoje prostore zavzela domorodna družina, skupaj s svojo raznoliko zbirko domačih živali.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=180}} Vendar so bili drugi spomeniki v spodobni obliki: *Escuela de Cristo je bila ena najbolje ohranjenih cerkva in je bila združena s samostanom, ki je še vedno stal. Duhovnik, ki je princa in njegove tri spremljevalce sprejel, jim je povedal, da so vso srebrnino in zlato iz cerkve njegovi predhodniki že prodali, tako da jim on, na njegovo veliko žalost, ne more nič prodati. *Stari kapucinski samostan s številnimi podzemnimi prehodi od menihov do redovnic je bil vreden ogleda, še posebej en del, kjer so celice zgrajene v krogu, ki obdaja osrednjo skupno dvorano. === Unescov seznam svetovne dediščine === Zaradi svoje izjemne arhitekture pod vplivom španskega baroka, postavitve, cerkva in ruševin ter pomena mesta v zgodnjem kolonialnem obdobju države je bila Antigva Gvatemala leta 1979 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. == Antigva Gvatemala v 21. stoletju == [[File:Guatemala 176.jpg|thumb|Župnija San José v nekdanji metropolitanski stolnici v Santiagu.]] Centralni park – ''Parque Central'' – je srce mesta, tamkajšnja rekonstruirana fontana pa je priljubljeno zbirališče. Severno od Centralnega parka je ''Arco de Santa Catalina'', ena najbolj prepoznavnih arhitekturnih znamenitosti Antigve. La Antigua je znana po svojih zelo dodelanih verskih praznovanjih v postnem času (''Cuaresma''), ki vodijo do velikega tedna (''Semana Santa'') in velike noči (''Pascua''). Vsako nedeljo v postnem času ena od lokalnih župnij sponzorira procesijo po ulicah Antigve. Dovršene in umetniške preproge, pretežno narejene iz barvane žagovine, rož, borovih iglic ter celo sadja in zelenjave, krasijo poti procesij. Zaradi svoje priljubljenosti med turisti in zelo dobro razvite turistične infrastrukture se Antigua Gvatemala pogosto uporablja kot osrednja lokacija za obisk drugih turističnih območij v Gvatemali in Srednji Ameriki. Ladje za križarjenje, ki pristanejo v gvatemalskih pristaniščih, ponujajo izlete v Antiguo iz Pacifika in Atlantika. Antigua ima tudi precejšnjo skupnost upokojencev izseljencev iz ZDA in Evrope. Zgodovinsko gledano je območje veljalo za eno najboljših kmetijskih v Gvatemali. Turizem je glavno gonilo gospodarstva. Antigua je tudi regija Anacafé, kjer proizvajajo kavo. == Ekologija == Na obzorju okoli Antigve prevladujejo trije veliki vulkani. Najbolj opazen, južno od mesta, je [[Volcán de Agua]], visok približno 3766 m. Ko so prispeli Španci, so ga prebivalci tega območja, Maji Kakchikel, poimenovali''Hunapú'' (in to še vedno počnejo). Vendar pa je postal znano kot Volcán de Agua, potem ko je [[lahar]] iz vulkana pokopal drugo lokacijo prestolnice, zaradi česar so španske oblasti prestolnico preselile v današnjo Antiguo. Prvotno mesto druge prestolnice je zdaj vas San Miguel Escobar. Zahodno od mesta sta dva vrhova, [[Acatenango]], ki je nazadnje izbruhnil leta 1972, visok približno 3976 m in [[Volcán de Fuego]] ali 'ognjeni vulkan', visok približno 3763 m. Fuego je znan po tem, da je skoraj nenehno aktiven na nizki ravni. Para in plin izhajata z njegovega vrha skoraj vsak dan, medtem ko je do večjega izbruha prišlo septembra 2012. == Turizem == Antigua je rastoča turistična destinacija v Gvatemali, saj je blizu mesta Gvatemala, vendar je veliko mirnejša in varnejša, z več turistično usmerjenimi dejavnostmi. Iz Antigve se lahko z avtobusi pripeljete v številne dele Gvatemale. Številne potovalne agencije ponujajo prevoze do glavnih turističnih krajev: plaža Monterrico, [[jezero Atitlan]], Coban, Lanquín (Semuc Champey) ali [[Tikal]], čeprav je prevoz bolj osrednji v mestu Guatemala. Antigua je znana tudi po izdelovalcih čokolade.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitguatemala.com/es/agencias/listar/4/sacatepequez |title=Agencias de Viajes en Sacatepéquez |website=Visit Guatemala |author=INGUAT |access-date=20 August 2015 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150820213914/http://www.visitguatemala.com/es/agencias/listar/4/sacatepequez |archive-date=August 20, 2015}}</ref> == Spomeniki španske kolonije == Preden je predsednik Jorge Ubico 30. marca 1944 mesto razglasil za nacionalni spomenik, so bile mestne ruševine praktično zapuščene. Naslednje galerije prikazujejo slike uničenja struktur zaradi potresov in zapuščenosti. Bile so tudi druge cerkve, kot sta Nuestra Señora del Carmen in Družba Jezusova, ki so razmeroma dobro prestale potres leta 1773, vendar so bile zapuščene in potresi od 1917 do 1918 in 1976 so jih uničili. V posebnem primeru cerkve de San Francisco El Grande je bila po potresih leta 1773 in 1917 v dobrem strukturnem stanju in je bila ponovno zgrajena leta 1967, ko so se frančiškani vrnili v Gvatemalo. To je sčasoma zaščitilo strukturo pred znatno škodo v potresu leta 1976. Nazadnje je bila cerkev La Merced praktično nova leta 1773 in je od takrat vzdržala čas in potrese; cerkev ni bila opuščena leta 1776, ampak je bila res opuščena leta 1829, ko je general Francisco Morazán skupaj z ostalo redno duhovščino in člani konservativne stranke ter družino Aycinena pregnal mercedariance iz Srednje Amerike. {| class="mw-collapsible wikitable" style="margin: 1em auto; width:70%; font-size:90%;" align=center |- style="color:white;" !style="background:#659ec7; width:15%;"|Ime !style="background:#659ec7; width:25%;"|Slika !style="background:#659ec7; width:75%;"|Opis |- !style="background:lemonchiffon;"|Palača generalnega kapitana | style="text-align:center;" |[[File:AntiguaSquareGovPalace79.jpg|150px]] |Rezidenca generalnega kapitana generalne kapitanije Gvatemale med špansko kolonijo. Po potresu v Santa Marti leta 1773 so ga zapustili in uporabljali kot skladišče. V 21. stoletju stavbe med drugim vključujejo pisarne Gvatemalskega inštituta za turizem -INGUAT-, sedež mestne nacionalne policije in urad guvernerja Sacatepéqueza.<ref name=laantigua>{{navedi splet |website=Información de La Antigua |url=http://www.antiguaguatemala.info/portal/content/view/32/53/ |title=Palacio de los Capitanes |access-date=13 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080701120015/http://antiguaguatemala.info/portal/content/view/32/53/ |archive-date=1 July 2008}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|Mestna hiša | style="text-align:center;" | [[File:GT056-Antigua SchlKids.jpeg|150px]] |- !style="background:lemonchiffon;"|Stolnica sv. Jakoba<br />župnija San José | style="text-align:center;" |[[File:Guatemala 176.jpg|150px]] |Prva gradnja se je začela leta 1545 z ruševinami, prinesenimi iz uničene naselbine v dolini Almolonga. Njeno gradnjo so ovirali pogosti potresi. Drugo svetišče je bilo slovesno odprto leta 1680. Status stolnice je dobila leta 1743. V prvi stolnici so bili posmrtni ostanki konkvistadorja Pedra de Alvarada, ki je bil tja prenesen na zahtevo svoje hčere leta 1568, a je izginil po enem od številnih potresov. ki je v preteklih letih škodilo mestu. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev in samostan kapucinov | style="text-align:center;" |[[File:Capuchinas.jpg|150px]] |Prvotno imenovan »Samostan in cerkev Gospe od ribnika v Zaragozi«, je odobril Filip V. leta 1725. Gradbena dela so se začela leta 1731, stavba pa je bila posvečena leta 1736. Dnevno rutino duhovnikov so urejala stroga regulativna pravila, vključno z najstrožje uboštvo, pokora in post; tudi diskalizirane redovnice so morale preživeti s prispevki vernikov. Po potresu v Santa Marti, čeprav samostan ni bil popolnoma prizadet, je bilo njegovo premoženje preneseno v novo Guatemalo de la Asunción po ukazu generalnega kapitana. |- !style="background:lemonchiffon;"|Arhitekturni kompleks La Recolección | style="text-align:center;" |[[File:LaRecoleccion.Antigua.jpg|150px]] |Leta 1685 sta dva misijonarja »Recoleto« prišla v mesto Santiago de los Caballeros in ko je v naslednjih letih prišlo še nekaj menihov njunega reda, sta prosila mestno hišo<ref group=Note>i.e., Local authorities chosen among the criollo people.</ref> za dovoljenje za gradnjo samostana; leta 1695 pa je mestna hiša dala vedeti, da ni dovolj razlogov, ki bi upravičili gradnjo, ker je v mestu že dovolj samostanov. Po tej zavrnitvi so bratje odšli v Real Audiencia,<ref group=Note>Royal emissaries from the Spanish Crown.</ref> ki je leta 1700 s kraljevim dekretom dovolila gradnjo.{{sfn|Consejo Nacional para la Protección de la Antigua|s.f.|p=}} Stavbe so začeli graditi leta 1701, šest let kasneje pa je bil postavljen prvi kamen cerkve. Leta 1708 so bili dokončani samostan, knjižnica in ambulanta. Cerkev je bila slovesno odprta 23. maja 1717. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev sv. Frančiška | style="text-align:center;" |[[File:San Francisco Church (Antigua Guatemala).jpg|140px]] |To je bilo prvo svetišče, zgrajeno na Santiagu de los Caballeros v 16. stoletju. Od samega začetka je utrpela potresno škodo: leta 1565 je bila prva stavba močno poškodovana in potresi so se nadaljevali do leta 1773. Potem ko je bila skoraj dvesto let zapuščena, so frančiškani posest vrnili in od takrat je odprta za katoliško bogoslužje. Pročelje cerkve krasijo baročni stebri in dva zvonika. Ob cerkvi so ruševine starega frančiškanskega samostana. Tempelj ima posebno kapelo, v kateri so posmrtni ostanki svetega Hermana Pedra de San José de Betancur, misijonarja s Kanarskih otokov. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev La Merced |style="text-align:center;" | [[File:La_merced_antigua_guatemala_2009d.JPG|150px]] |Arhitekt Juan de Dios Estrada je bil zadolžen za njeno gradnjo, ki se je začela leta 1749. Tempelj je bil slovesno odprt leta 1767 in je v ultrabaročnem gvatemalskem slogu z dvema zvonikoma. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev in šola Družbe Jezusove |style="text-align:center;" | [[File:Monument Antigua Guatemala.JPG|150px]] |Ustanovljena je bil s kraljevim odlokom z dne 9. avgusta 1561, zgrajena pa z denarjem, ki ga je delno prispeval kronist Bernal Diaz del Castillo. Prvotno je bila sestavljen iz treh samostanov in templja, sčasoma pa je gostila do dvanajst jezuitov. Delovala je kot »Colegio de San Lucas Družbe Jezusove« od leta 1608 do izključitve reda leta 1767: »Šola je postala slavna in ji ni bilo para v smislu poučevanja literature in slovnice; služila je eliti Santiaga de los Caballerosa družbe, med njenimi učenci pa so bili kronisti Francisco Antonio Fuentes y Guzmán in Francisco Vázquez ter duhovnika Pedro Betancourt in Rafael Landívar. potresa 18 in 1976. |- !style="background:lemonchiffon;"|Samostan Santo Domingo | style="text-align:center;" | [[File:GT056-Antigua Domingo5.jpeg|150px]] |Samostan Santo Domingo, ki je bil prvotno eden najpomembnejših in največjih v mestu, je bil leta 1773 uničen in zapuščen s preselitvijo dominikancev na njihovo lokacijo v mesto Gvatemala. Ruševine so bile prodane posameznikom in leta 1989 spremenjene v hotel Casa Santo Domingo. Leta 2013 je v njihovih prostorih potekala 43. generalna skupščina Organizacije ameriških držav. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev Escuela de Cristo | style="text-align:center;" | [[File:EscueladeCristoAntigua2015 04.jpeg|150px]] |Tempelj je bil ustanovljen leta 1664 v župniji svetega Križa, od leta 1689 pa je bil znan kot ''kongregacija San Felipe de Neri''. Zaradi potresov v San Miguelu leta 1717 je bila stavba poškodovana; rekonstrukcija je bila dokončana leta 1730 pod vodstvom župana arhitekta Diega de Porresa. Leta 1784 so jo preselili v župnijo Gospe od zdravil, ko se je duhovščina te cerkve preselila v Nueva Guatemala de la Asunción. Fasada je v arhitekturnem renesančnem slogu in je iz kamna, tako kot cerkev kapucinov, značilnost, ki jih razlikuje od drugih templjev v mestu. V tej cerkvi so bili prvotno ostanki Pedra de San José de Betancurja. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev Nuestra Señora del Carmen | style="text-align:center;" |[[File:Antigua guatemala ruins 2009.JPG|150px]] |Čeprav je preživela potrese v Santa Marti, so jo skoraj uničili potresi v letih 1917-18 in 1976. Vendar pa je njena fasada preživela v zelo dobrem stanju in je od takrat občudovana kot primer gvatemalskega baroka. |- !style="background:lemonchiffon;"|Bolnišnica San Pedro | style="text-align:center;" | [[File:Hermano Pedro's Hospital, Antigua Guatemala (October 2012).JPG|150px]] |Menihi kongregacije San Juan de Dios so ustanovili svojo prvo bolnišnico in samostan leta 1636 in so bili od takrat zadolženi za bolnišnice v Kraljevini Gvatemali.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=63}} Zlasti bolnišnica San Pedro je bila namenjena izključno cerkvenim ljudem.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=64}} |- !style="background:lemonchiffon;"|Samostan La Concepción | style="text-align:center;" | [[File:AntiguaGuatemalaCuteChurch.jpg|150px]] |Napačno so jo identificirali kot palačo sestre Juane de Maldonado, vendar so nedavne raziskave pokazale, da samostan izvira iz 18. stoletja, medtem ko je znana gvatemalska redovnica concepcionista živela v 17. stoletju.{{sfn|Anchisi de Rodríguez|2014|p=24:35}} |- !style="background:lemonchiffon;"|Kapela svetega Križa | style="text-align:center;" | [[File:Antigua guatemala church ruins j.JPG|150px]] | |} == V filmih == ''Nove Tarzanove dogodivščine (1935)'' *Leta 1935 so film ''The New Adventures of Tarzan'' posneli na lokaciji v Gvatemali, pri čemer so izkoristili pomoč podjetja United Fruit Company in predsednika Jorgeja Ubico. Kraji snemanja so bili: **[[Chichicastenango]]: prizori domačega mesta, kjer so se raziskovalci prvič srečali. ** Antigva Gvatemala: Tempelj zelene boginje **Río Dulce **Puerto Barrios: prihod in odhod čolnov z raziskovalci **Tikal: prizori iz džungle **[[Quiriguá]]: mesto Majev, kjer jim predavajo o civilizaciji Majev **Mesto Gvatemala: takrat luksuzni hotel Palace je bil uporabljen za snemanje prizorov hotela v namišljenem mestu At Mantique ''Meja: 1982'' (film iz 1982) *Začetne sekvence potresov iz filma ''Meja'' [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]] so bile posnete v Antigvi Gvatemali, natančneje v arhitekturnem kompleksu ''La Recoleccion''. == Prebivalstvo == Mesto je imelo najvišjo populacijo okoli 65.000 v 1770-ih; večina prebivalstva se je odselila v poznem 18. stoletju. Kljub znatni rasti prebivalstva v poznem 20. stoletju je mesto do 1990-ih doseglo le polovico tega števila. Ob popisu leta 2007 je mesto imelo 34.685 prebivalcev. ==Opombe == {{sklici|group=Note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Antigua Guatemala}} {{Wikivoyage|Antigua Guatemala}} *[http://muniantigua.gob.gt/ Municipality Website] *[https://web.archive.org/web/20130905152420/http://www.lamerceddeantigua.org/ La Merced, Antigua Guatemala] *[http://www.guatelinda.net/ Guatelinda] *Maps: *# [https://web.archive.org/web/20060702024944/http://www.larutamayaonline.com/guatemala/maps/antigua_guatemala_map.php La ruta maya: Antigua Guatemala Map] *Antigua Guatemala films documentaries: *# [https://www.youtube.com/watch?v=nTcnoWunCW0 1934 in Antigua Guatemala] *# [https://m.youtube.com/watch?v=Nbh3-8QCJCo 1950 in Antigua Guatemala] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1543]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 6v9f23xw3xbow37gsbj7dmaigtwm99a 6752882 6752881 2026-09-19T16:39:38Z Ljuba24b 92351 /* V filmih */ np 6752882 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |native_name = Antigua Guatemala |nickname = La Antigua |settlement_type = mesto |motto = |image_skyline = Santa Catalina Arch - Antigua Guatemala Feb 2020.jpg |image_caption = Lok Santa Catalina in Volcan de Agua leta 2020 |image_flag = Flag of Sacatepéquez Department.svg |flag_size = |image_seal = Escudo de armas de Sacatepéquez.svg |seal_size = 88px |image_shield = |shield_size = |pushpin_map = Gvatemala |pushpin_label_position = bottom | pushpin_relief = 1 |pushpin_mapsize = 230 |pushpin_map_caption = Lega v Gvatemali | coordinates = |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{zastava|Gvatemala}} |subdivision_type1 = Departma |subdivision_name1 = [[Image:Flag of Sacatepéquez Department.svg|25px]] Sacatepéquez |government_footnotes = |government_type = občina |leader_title = župan |leader_name = Víctor Hugo del Pozo |elevation_footnotes = <ref>[https://elevation.maplogs.com/poi/antigua_guatemala_guatemala.29832.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230808041553/https://elevation.maplogs.com/poi/antigua_guatemala_guatemala.29832.html |date=2023-08-08 }} Elevation of Antigua Guatemala, Guatemala</ref> |elevation_m = 1545 |population_as_of = 2018 (štetje) |population_footnotes = <ref>[https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ Citypopulation.de] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211026135552/https://www.citypopulation.de/en/guatemala/cities/ |date=2021-10-26 }} Population of cities & towns in Guatemala</ref> |population_total = 46.054 |population_blank1_title= Ethnicities |population_blank2_title= Religions |coordinates = {{koord novi|14|33|27|N|90|44|00|W|region:GT_type:city|display=inline,title}} |website = http://muniantigua.gob.gt/ |footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes |ID = 65 |Year = 1979 |Criteria = Kulturno: ii, iii, iv }} }} '''Antigua Guatemala''' ({{IPA-es|anˈtiɣwa ɣwateˈmala}}), splošno znana kot '''Antigua''' ali '''La Antigua''', je mesto v osrednjem višavju [[Gvatemala|Gvatemale]]. Mesto je bilo [[glavno mesto]] Gvatemalske generalne kapitanije od leta 1543 do 1773, večina njegove arhitekture in ureditve pod vplivom [[baročna arhitektura|baroka]] pa izhaja iz tega obdobja. Zaradi teh značilnosti je bila leta 1979 vpisana za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/65]</ref> Antigva Gvatemala služi kot glavno mesto istoimenske občine in departmaja Sacatepéquez. == Zgodovina == [[File:antigua guatemala ruins 2009.JPG|thumb|200px|Fasada nekdanje cerkve El Carmen leta 2009]] Antigua Gvatemala pomeni 'stara Gvatemala' in je bila tretja prestolnica Gvatemale, prej imenovana ''Santiago de los caballeros de Guatemala''. Prva prestolnica Gvatemale je bila ustanovljena na mestu mesta Kakchikel-Maya, ki se zdaj imenuje Iximche, v ponedeljek, 25. julija 1524 – na dan svetega Jakoba – in se je zato imenovala Ciudad de Santiago de los Caballeros de Guatemala (mesto sv. Jakoba Gvatemalskega viteškega reda). Seveda je sveti Jakob postal zavetnik mesta. Po več vstajah Kaqchikelov je bila prestolnica 22. novembra 1527 prestavljena na primernejše mesto v dolini Almolonga ('kraj vode') in obdržala prvotno ime. To novo mesto je bilo na mestu današnjega San Miguel Escobar,<ref>Lutz, Christopher H. (1997) ''Santiago de Guatemala, 1541-1773: City, Caste, and the Colonial Experience'' University of Oklahoma Press, pp.10 & 258</ref> ki je soseska v občini Ciudad Vieja.{{sfn|Santos|2011|p=}} To mesto je 11. septembra 1541 uničil uničujoč [[lahar]] iz [[Volcán de Agua]].<ref name=gvp>{{cite gvp |vn=342100 |title=Agua |access-date=2008-08-03}}</ref> Zato so se kolonialne oblasti odločile, da prestolnico znova preselijo, tokrat osem kilometrov stran v dolino Panchoy. Tako so 10. marca 1543 španski konkvistadorji ustanovili današnjo Antiguo in ponovno so jo poimenovali Santiago de los Caballeros.<ref>{{navedi splet |title=Historia de La Antigua Guatemala |url=https://www.cscantigua.org/Historia-de-La%20Antigua-Guatemala.htm |access-date=2022-08-22 |website=www.cscantigua.org |language=es |archive-date=2023-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230808041557/https://www.cscantigua.org/Historia-de-La%20Antigua-Guatemala.htm |url-status=live }}</ref> Več kot 200 let je služila kot sedež vojaškega guvernerja španske kolonije Gvatemala, velike regije, ki je vključevala skoraj celotno današnjo [[Srednja Amerika|Srednjo Ameriko]] in najjužnejšo zvezno državo Mehike: [[Chiapas]]. Santiago de los Caballeros je bil tretji sedež prestolnice, imenovane kraljevina Gvatemala, ki je vključevala sedanje države Gvatemala, Belize, Salvador, Honduras, Nikaragvo in Kostariko, poleg sodobne države Chiapas v Mehiki. Potem ko je poplava uničila drugo mesto, ki je bilo v dolini Almolonga, na pobočju Volcán de Agua, je bilo leta 1543 zgrajeno novo mesto v dolini Panchoy, ki je bilo leta 1549 ustanovljeno kot vodja Real Audiencia Gvatemale.{{sfn|Sociedad Estatal Quinto Centenario|1993|p=13}} Mesto je bilo postavljeno v kvadratni vzorec, z ulicami, ki so potekale od severa proti jugu in od vzhoda proti zahodu, z osrednjim trgom. Tako cerkvene kot vladne stavbe so bile postavljene na pomembna mesta okoli osrednjega trga.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}}<ref group=Note>This square was also called "Plaza Mayor", "Plaza Real" and "Plaza de Armas".</ref> Med letoma 1549 in 1563 je bila posest jugovzhodno od trga prodana kroni in jo je zasedel prvi predsednik Real Audiencia de los Confines: odvetnik Alonso Lopez Cerrato, ki je bil tudi guverner in generalni kapitan.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}}<ref group=Note>Previously the audience was in the city of "Gracias a Dios" in Honduras, but there it lacked the appropriate conditions for its activities.</ref> Prvotna stavba je bila majhna in obložena s portalom, streho iz ploščic in stenami iz opeke. Mesto je obdano s tremi ogromnimi vulkani in gorami, ravninami in hribi. To ozemlje se je imenovalo 'Gvatemalska dolina' in je imelo 73 vasi, dve mesti in mesto Santiago de los Caballeros.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=49}} Zaradi stalnih težav med osvajalci in predstavniki krone, ki jih je poslal španski kralj, je bila Audiencia de los Confines leta 1565 ukinjena.<ref group=Note>The Audiencia was called "of the Confines" because it was within the confines of New Spain and Perú.</ref> Leta 1570 je bila skupščina obnovljena, tokrat neodvisna od mehiškega podkralja in nova organizacija se je imenovala Audiencia of Guatemala.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=50}} [[Frančiškani|Frančiškanski]] bratje so se prvi preselili v dolino Panchoy, novo prestolnico Kraljevine Gvatemale, in zgradili kapelo na mestu, kjer bodo kasneje postavili cerkev Escuela de Cristo. To primitivno kapelo je leta 1575 uničil [[potres]] in v naslednjih desetih letih so zbirali sredstva za izgradnjo novega kompleksa, dva bloka od prejšnjega.<ref group=Note>Parts of this construction are still preserved and may be the only ruins dating from the 16th century in the city of Antigua Guatemala.</ref> Frančiškanski kompleks je postal pomembno kulturno in versko središče celotne kapitanije General Gvatemale. Teologi, pravniki, filozofi, fiziki in matematiki so študirali v šoli San Buenaventura, ki je bila tam, kjer so ruševine samostana. Pomembni študenti so bili Cristóbal de Villalpando, Thomas Merlo in Alonso de Paz. [[File:Plaza central, Antigua Guatemala.JPG|thumb|200px|Vodnjak morske deklice, ki ga je zgradil Diego de Porres leta 1737, osrednji trg Antigve Gvatemale]] Prva gradnja stolnice se je začela leta 1545 z ruševinami, prinesenimi iz uničene naselbine v dolini Almolonga; vendar so njeno gradnjo vsa leta ovirali pogosti potresi.{{sfn|Antigua Guatemala en línea|n.d.|p=} Mesto je bilo zadnje počivališče velikega španskega kronista Bernala Díaza del Castilla, njegovi posmrtni ostanki pa so bili pokopani v eni izmed cerkva, ki so jo sčasoma uničili potresi. Gradnja kraljevih hiš za rezidenco generalnega kapitana in članov Real Audiencia se je začela leta 1558; kompleks je vključeval tudi kraljevo zakladnico, zapor, vojaške prostore, dvorano orožja in bivališče članov Audiencie. V 16. stoletju je bilo več pomembnih potresov in sicer: *21. marec 1530 *11. september 1541 *1565 (natančen datum ni znan) *1575 (natančen datum ni znan) *30. november 1577 *23. december 1585[15] *Leta 1566 mu je španski kralj [[Filip II. Španski|Filip II.]] podelil naziv ''Muy Noble y Muy Leal'' ('Zelo plemenit in zelo zvest'). === Dogodki iz 17. stoletja === [[File:Jesussantaclar.jpg|200px|thumb|Replika Jezusa iz Santa Clare]] [[Družba Jezusova|Jezuiti]] so leta 1608 ustanovili šolo »San Lucas Družbe Jezusove«, ki je postala znana in ji ni bilo para po pouku literature in slovnice; udeležili so se ga elitni plemiči mestne družbe, kot so Francisco Antonio Fuentes y Guzman, kronist Francisco Vázquez in Pedro Betancourt.{{sfn|Johnston Aguilar|2001|p=}} Dne 18. julija 1626 so slovesno odprli jezuitski tempelj; skupaj s preostalim mestom je trpel in bil poškodovan zaradi nenehnih potresov, ki so mesto prizadeli med 16. in 18. stoletjem.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=62}} Menihi San Juan de Dios so ustanovili svojo bolnišnico in samostan leta 1636 in so bili nato odgovorni za bolnišnice v Kraljevini Gvatemali. Njihove bolnišnice so bile: *San Alejo: za domorodce *San Pedro: za cerkveno osebje *Santiago: za Špance in mulate *San Lázaro *San Juan de Dios: leta 1667 so [[dominikanci]] bolnišnico San Alejo predali bratom San Juan de Dios, ki so jo do takrat upravljali; leta 1685 sta se bolnišnici San Alejo in Santiago združili in oblikovali bolnišnico San Juan de Dios.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=64}} Tempelj Escuela de Cristo - Kristusove šole - je bil ustanovljen v župniji Gospe Remedios leta 1664 in od leta 1689 naprej je bil znan kot kongregacija San Felipe de Neri. Medtem so okoli leta 1690 jezuiti ustanovili še eno šolo: »San Francisco de Borja«, kjer je pesnik in duhovnik Rafael Landivar, S.J., sčasoma študiral in služil kot ravnatelj. ==== Sveti Hermano Pedro ==== Pedro de San José Betancourt je v gvatemalsko deželo prišel leta 1650 iz rodnega Tenerifa. Ob prihodu je trpel hudo bolezen, med katero je imel prvo priložnost biti z revnimi in razlaščenimi. Po ozdravitvi je želel nadaljevati cerkvene študije, a tega ni mogel storiti, zato je postal frančiškanski tretjerednik v samostanu San Francisco v Santiagu de los Caballeros. Ustanovil je zavetišča za revne, domorodce in brezdomce ter leta 1656 ustanovil Red bratov Naše Gospe iz Betlehema, da bi služil revnim. Santo Hermano Pedro je napisal več knjig, med drugim: ''Navodila De la Cruzov brata'', ''Krona trpljenja Jezusa Kristusa naše dobro'' ali ''Pravila bratovščine Betlemitas''. Velja za velikega evangelista Zahodne Indije, tako kot San Francisco Javier za Vzhodno Indijo. Brat Pedro je skrbel za revne, bolne, sirote in umirajoče ter je bil prvi zagovornik človekovih pravic. Poleg tega je bil prvi zagovornik pismenosti v Ameriki, red Betlemitas pa je bil prvi verski red, rojen v Ameriki. Santo Hermano Pedro je bil človek pred svojim časom, tako v svojih metodah poučevanja branja in pisanja nepismenih kot pri zdravljenju bolnikov. ==== Kraljeva in papeška univerza San Carlos Borromeo ==== [[File:Antigua university courtyard.JPG|thumb|200px|Kraljeva in papeška univerza San Carlos Borromeo. Slika iz leta 1971]] Francisco Marroquín, prvi gvatemalski škof, je španskemu kralju leta 1548 poslal pismo, v katerem je prosil za vrhunsko izobraževalno institucijo za Gvatemalo, vendar je pismo ostalo brez odgovora. Proti koncu svojega življenja, leta 1562, je Marroquín v svoji oporoki zapustil nekaj denarja za ustanovitev šole - ki je bila sčasoma ''šola Santo Tomás de Aquino'' - kjer bi poučevali slovnico, umetnost, filozofijo in teologijo. Revni španski otroci bi imeli koristi od tega pobožnega dela, saj ne bi mogli potovati v tista mesta, kjer so že obstajale univerze, kot je [[Ciudad de Mexico]] v [[Nova Španija|Novi Španiji]]. Zgodovinar John Tate Lanning je v zvezi s tem dejal, da je »Marroquínova oporoka tako znana, da mnogi ljudje, ki je niso niti videli, pravijo, da so v dokumentu stvari, ki jih v resnici ni. Marroquín nikoli ne govori o univerzi, veliko manj ustanavljanja...«{{sfn|Tate Lanning|1977|p=8}} Po drugi strani pa res obstaja dokument župana Pedra Crespa Suareza, ki je po svoji smrti zapustil dvajset tisoč pesosov za vzpostavitev predavanj na univerzi, ki »je bila zahtevana od krone«.{{sfn|Hernández de León|1928|p=}} Jezuiti so nasprotovali ustanovitvi univerze, ker jim ni bila všeč zamisel, da bi drugi redovni duhovniški redovi - mercedarci, frančiškani in red pridigarjev - prevzeli pobudo v verskih in izobraževalnih vprašanjih. Avgusta 1655 je Družba Jezusova kupila celotno parcelo od družine Díaz del Castillo in do takrat je bila njihova šola San Lucas dobro poznana v regiji in je podelila celo dve univerzitetni diplomi.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=8}} Leta 1653 je imela šola San Lucas osebje le trinajst duhovnikov, zelo majhno število v primerjavi z velikostjo stavbe; jezuiti pa so močno vplivali na kulturno in izobraževalno življenje v Gvatemalski generalni kapitaniji. Šola je bila najuglednejša v mestu in iz nje je diplomirala večina elitnih članov družbe tistega časa. Večina njegovih študentov je bila posvetnih in so si pridobili najboljše položaje v državi. Po več desetletjih, peticijah in tožbah je kralj Karel II. pospešil kraljevi odlok 31. januarja 1676, ki dovoljuje generalni kapitaniji Gvatemale, da ustanovi svojo univerzo ali ''Splošni študij''.<ref group=Note>During the Spanish colony, "General Study" was another name for the universities.</ref> Po dolgotrajnem in okornem organizacijskem procesu, ki je trajala pet let, je univerza začela pouk 7. januarja 1681 z več kot šestdesetimi prijavljenimi študenti pod vodstvom predsednika doktorja Joséja de Bañosa y Soto Mayorja, katedralnega arhidiakona, pridigarja španskega kralja in doktorja Univerze v Osuni. Univerza je začela svoje dejavnosti pod zaščito svetega [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]], njene norme in predpisi pa so bili kopirani iz tistih z mehiške univerze, ki so bili nato prilagojeni iz tistih Universidad de Salamanca v Španiji. Prvi razredi na univerzi so bili: *Kanonsko pravo *Medicina *Sholastična teologija *Moralna teologija *Jeziki Kraljeva univerza San Carlos Borromeo je postala papeška s papeško bulo [[papež Inocenc XI.|papeža Inocenca XI.]], ki je bila izdana 18. junija 1687. === Dogodki iz 18. stoletja === ==== Potres v San Miguelu ==== [[File:Antigua, Guatemala. Iglesia derruida.jpg|thumb|250px|V potresu poškodovana cerkev]] Najmočnejši potresi, ki jih je doživelo mesto Santiago de los Caballeros pred svojo zadnjo selitvijo leta 1776, so bili potresi v San Miguelu leta 1717. Takrat je bila oblast katoliške cerkve nad državljani Španskega imperija absolutna in vsaka naravna nesreča je veljala za božja kazen. V mestu so ljudje tudi verjeli, da je bližina [[Volcán de Fuego]] vzrok za potrese; veliki arhitekt Diego de Porres je celo rekel, da so vse potrese povzročile eksplozije vulkanov.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=103}} 27. avgusta je prišlo do močnega izbruha Fuega, ki je trajal do 30. avgusta; prebivalci mesta so prosili za pomoč Kristusa iz stolnice in Virgen del Socorro, ki sta bila zaprisežena pokrovitelja Volcan de Fuego. 29. avgusta je procesija Virgen del Rosario po stoletju stopila na ulice, ne da bi zapustila njen tempelj in do 29. septembra, dneva svetega Miguela, je bilo še veliko svetih procesij. Zgodaj popoldanski potresi so bili manjši, a okoli 19. ure je bil močan potres, zaradi katerega so morali prebivalci zapustiti svoje domove; tresljaji in ropot so sledili do četrte ure. Sosedje so šli na ulice in glasno priznavali svoje grehe ter se pripravljali na najhujše.<ref name=melchor104>{{harvnb|Melchor Toledo|2011|p=104}}</ref> Potres v San Miguelu je poškodoval mesto do te mere, da so bili uničeni nekateri prostori in stene kraljeve palače. Prišlo je tudi do delne zapuščenosti mesta, pomanjkanja hrane, delovne sile in velike škode na mestni infrastrukturi, da ne omenjamo številnih mrtvih in ranjenih. Zaradi teh potresov so oblasti razmišljale o selitvi v novo mesto, ki je manj nagnjeno k seizmični dejavnosti. Prebivalci mesta so tej potezi ostro nasprotovali in protestirali celo do kraljeve palače; na koncu se mesto ni premaknilo, vendar je bilo število vojakov armadnega bataljona, potrebnih za vzdrževanje reda, precejšnje. Poškodbo na palači je popravil Diego de Porres, ki je končal popravila leta 1720, čeprav obstajajo znaki, da je Porres opravil dodatna dela do leta 1736.{{sfn|Rodríguez Girón|Flores|Garnica|1995|p=585}} ==== Potres v San Casimiru ==== 4. marca 1751 je potres v San Casimiru ponovno uničil mesto Santiago de Guatemala. Cerkvena streha kompleksa Družbe Jezusove je padla na tla, zaradi česar so jezuiti ponovno morali prositi za pomoč župljane pri obnovi. Znova je bila stavba med najlepšimi v mestu, ko so bila popravila končana.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=9}} Pravzaprav se je po potresu v San Casimiru začelo obdobje blaginje, saj je mesto doživelo velike izboljšave, kot sta polepšanje ulic in uvedba vodovodnega sistema. Zgrajena je bila nova mestna hiša, 17. julija 1753 pa so bila končana dela na jezuitskem trgu pred cerkvijo. ==== Potres v Santa Marti ==== {{multiple image |align=right |direction=vertical |width=200px |image1=Patiodelosjesuitas.jpg |caption1=Ruševine šolskega dvorišča Družbe Jezusove leta 1880 |image2=Interiordelosjesuitas.jpg |caption2=Ruševine notranjosti cerkve Družbe Jezusove leta 1880 }} 12. junija 1773 je bil generalni kapitan Martín de Mayorga inavguriran in je bil poleg Cortésa y Larráza in rednih duhovniških vikarjev najvišja oblast v Kraljevini Gvatemali in je bil glavni junak dogodkov, ki so sledili potresom leta 1773.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=117}} Leta 1773 so potresi v Santa Marti uničili večji del mesta, kar je vodilo do tretje spremembe lokacije mesta. Španska krona je leta 1776 odredila premestitev prestolnice na varnejšo lokacijo, v Dolino svetišča, kjer zdaj stoji Guatemala mesto, sodobna prestolnica Gvatemale. To novo mesto ni ohranilo starega imena in so ga krstili za ''Nueva Guatemala de la Asunción'' (Nova Gvatemala Marijinega vnebovzetja), njegova zaščitnica pa je Gospa Marijinega vnebovzetja. Hudo poškodovano mesto Santiago de los Caballeros je bilo ukazano zapustiti, čeprav ga niso vsi zapustili, in so ga nato imenovali la ''Antigua Guatemala'' (Stara Gvatemala). Potres v Santa Marti je tako rekoč porušil cerkev in dele samostana Družbe Jezusove. Samostan in stolpi so bili v ruševinah, obzidje pod nevarnimi koti in ''Casa de Ejercicios'' je bila spremenjena v ruševine. S kraljevim odlokom z dne 21. julija 1775 je bila dovoljena selitev mesta. To je bil končni ukaz, ki so ga morali spoštovati vsi ljudje, ki so se začeli počasi premikati od decembra tistega leta. Za gradnjo novega mesta je bilo potrebno pridobiti gradbeni material iz starih zapuščenih cerkva v Santiagu de Guatemala. Vendar pa je v primeru cerkve Družbe Jezusove prišlo do močnega nasprotovanja sosedov kakršni koli morebitni razgradnji strukture, saj so menili, da jo je še mogoče popraviti.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=11}} === Dogodki iz 19. stoletja === [[File:1887 Guatemala 1C Yv44.jpg|thumb|left|Poštna znamka ANTIGUA CANCELADO leta 1887, potem ko se je Gvatemala pridružila UPU. Upoštevajte kvecaal]] Po osamosvojitvi Gvatemale od Španije leta 1821 in vzpostavitev posvetne vlade je jezuitski kompleks ponovno postal javna last in je bil v več sodnih procesih, ki so trajali do leta 1829, ko sta bila redna duhovščina in konservativni klan Aycinena izgnana iz Srednje Amerike po invaziji liberalnega generala Francisca Morazána.{{sfn|González Davison|2008|p=4-15}} Nova liberalna vlada je odredila, da je treba vse zaplenjeno posest katoliške cerkve spremeniti v osnovne šole in univerzitetne učilnice. Od leta 1850 je imela Antigua ocenjenih 9000 prebivalcev.{{sfn|Baily|1850|p=78}} in do leta 1865 je stavba delovala kot parni mlin za sukanje, vendar zaradi pomanjkanja strokovnih tehnikov in surovin ni bila dobičkonosna; do leta 1872 pa je liberalni režim Justa Rufina Barriosa ponovno izgnal jezuite iz Gvatemale. Leta 1884 je mestna hiša objavila, da namerava stare stavbe Družbe Jezusove spremeniti v tržnico, kljub močnemu nasprotovanju sosedov, ki so že imeli majhne trgovine na trgu. Šele leta 1912 so v kompleks postavili tržnico.{{sfn|Agencia Española de Cooperación Internacional para el Desarrollo|2008|p=11}} === Dogodki 20. stoletja === [[File:Antiguagenthe1916 09.jpeg|200px|thumb|Krožna enocelična struktura v kapucinskem samostanu, ki je še vedno v dobrem stanju, kot jo je leta 1920 opisal švedski princ Wilhelm.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|pp=175-180}} Fotografija Arnolda Gentheja]] [[File:Antiguagenthe1916 14.jpeg|200px|thumb|Revna domorodna družina, ki živi v ruševinah Kapucinov, kot jo je leta 1920 opisal švedski princ Wilhelm. Fotografija Arnolda Gentheja]] Aprila 1920, v zadnjih dneh režima Manuela Estrade Cabrere, je švedski princ Viljem obiskal Antigvo Gvatemalo in o svojih vtisih o mestu zapisal v svoji knjigi ''Med dvema celinama''.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=175-180}} Njegova knjiga objektivno opisuje strašne razmere, v katerih so bile včasih cesta in ruševine: »Malo stran od Guatemala Cityja je bila dokaj spodobna vožnja z avtomobilom, potem pa so se na cestah začeli nanosi peska in kasneje skalni podori nastali dve leti prej, državo je uničil močan potres in korupcija vlade je onemogočila okrevanje.«{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=176}} »Hribi so postajali vse bolj strmi, sunki so bili izrazitejši in kamni še ostrejši; poleg tega je bila na vrhu ceste dvometrska plast prahu, ki je skrivala pasti, vendar ni zmanjšala njihovega učinka.« »Na poti so šli mimo dolgih vrst Indijancev na poti v mesto Gvatemala, ki so z navidezno lahkoto prenašali svoja težka bremena; moški, ženske in otroci so nosili nekaj tovora in vsi so ga nosili hitro. Glede na promet, ga skoraj ni bilo, razen vozov, ki so jih vlekle mule«.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=177}} Po prehodu Mixca se je cesta nadaljevala bolj strmo navzgor, s prepadom na eni strani in strmo pečino, ki se je dvigala na drugi; tu in tam je stal ob poti križ, ki je označeval mesto, kjer je umrl kak popotnik. Ko so dosegli najvišjo točko, so se spustili proti Antigvi. Mesto je bilo na vidiku, ko se je pred avto postavila oseba v uniformi; Izkazalo se je, da je bil mestni poveljnik skupaj s šestimi vojaki z lesenimi puškami. V primerjavi s takratnim mestom Gvatemala je bila Antigua precej lepo ohranjena, čeprav so bile vse cerkve enako dotrajane in prepuščene same sebi, saj je bila obnova od leta 1773 omejena na nujno potrebno. Večinoma so do leta 1920 obiskovalca pozdravile le prazne stene in porušene kupole, nekatere cerkve pa so bile v slabem stanju. V Santa Clari se je na primer pasla mula, v Cerkvi milosti pa je svoje prostore zavzela domorodna družina, skupaj s svojo raznoliko zbirko domačih živali.{{sfn|Prins Wilhelm|1922|p=180}} Vendar so bili drugi spomeniki v spodobni obliki: *Escuela de Cristo je bila ena najbolje ohranjenih cerkva in je bila združena s samostanom, ki je še vedno stal. Duhovnik, ki je princa in njegove tri spremljevalce sprejel, jim je povedal, da so vso srebrnino in zlato iz cerkve njegovi predhodniki že prodali, tako da jim on, na njegovo veliko žalost, ne more nič prodati. *Stari kapucinski samostan s številnimi podzemnimi prehodi od menihov do redovnic je bil vreden ogleda, še posebej en del, kjer so celice zgrajene v krogu, ki obdaja osrednjo skupno dvorano. === Unescov seznam svetovne dediščine === Zaradi svoje izjemne arhitekture pod vplivom španskega baroka, postavitve, cerkva in ruševin ter pomena mesta v zgodnjem kolonialnem obdobju države je bila Antigva Gvatemala leta 1979 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. == Antigva Gvatemala v 21. stoletju == [[File:Guatemala 176.jpg|thumb|Župnija San José v nekdanji metropolitanski stolnici v Santiagu.]] Centralni park – ''Parque Central'' – je srce mesta, tamkajšnja rekonstruirana fontana pa je priljubljeno zbirališče. Severno od Centralnega parka je ''Arco de Santa Catalina'', ena najbolj prepoznavnih arhitekturnih znamenitosti Antigve. La Antigua je znana po svojih zelo dodelanih verskih praznovanjih v postnem času (''Cuaresma''), ki vodijo do velikega tedna (''Semana Santa'') in velike noči (''Pascua''). Vsako nedeljo v postnem času ena od lokalnih župnij sponzorira procesijo po ulicah Antigve. Dovršene in umetniške preproge, pretežno narejene iz barvane žagovine, rož, borovih iglic ter celo sadja in zelenjave, krasijo poti procesij. Zaradi svoje priljubljenosti med turisti in zelo dobro razvite turistične infrastrukture se Antigua Gvatemala pogosto uporablja kot osrednja lokacija za obisk drugih turističnih območij v Gvatemali in Srednji Ameriki. Ladje za križarjenje, ki pristanejo v gvatemalskih pristaniščih, ponujajo izlete v Antiguo iz Pacifika in Atlantika. Antigua ima tudi precejšnjo skupnost upokojencev izseljencev iz ZDA in Evrope. Zgodovinsko gledano je območje veljalo za eno najboljših kmetijskih v Gvatemali. Turizem je glavno gonilo gospodarstva. Antigua je tudi regija Anacafé, kjer proizvajajo kavo. == Ekologija == Na obzorju okoli Antigve prevladujejo trije veliki vulkani. Najbolj opazen, južno od mesta, je [[Volcán de Agua]], visok približno 3766 m. Ko so prispeli Španci, so ga prebivalci tega območja, Maji Kakchikel, poimenovali''Hunapú'' (in to še vedno počnejo). Vendar pa je postal znano kot Volcán de Agua, potem ko je [[lahar]] iz vulkana pokopal drugo lokacijo prestolnice, zaradi česar so španske oblasti prestolnico preselile v današnjo Antiguo. Prvotno mesto druge prestolnice je zdaj vas San Miguel Escobar. Zahodno od mesta sta dva vrhova, [[Acatenango]], ki je nazadnje izbruhnil leta 1972, visok približno 3976 m in [[Volcán de Fuego]] ali 'ognjeni vulkan', visok približno 3763 m. Fuego je znan po tem, da je skoraj nenehno aktiven na nizki ravni. Para in plin izhajata z njegovega vrha skoraj vsak dan, medtem ko je do večjega izbruha prišlo septembra 2012. == Turizem == Antigua je rastoča turistična destinacija v Gvatemali, saj je blizu mesta Gvatemala, vendar je veliko mirnejša in varnejša, z več turistično usmerjenimi dejavnostmi. Iz Antigve se lahko z avtobusi pripeljete v številne dele Gvatemale. Številne potovalne agencije ponujajo prevoze do glavnih turističnih krajev: plaža Monterrico, [[jezero Atitlan]], Coban, Lanquín (Semuc Champey) ali [[Tikal]], čeprav je prevoz bolj osrednji v mestu Guatemala. Antigua je znana tudi po izdelovalcih čokolade.<ref>{{navedi splet |url=http://www.visitguatemala.com/es/agencias/listar/4/sacatepequez |title=Agencias de Viajes en Sacatepéquez |website=Visit Guatemala |author=INGUAT |access-date=20 August 2015 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150820213914/http://www.visitguatemala.com/es/agencias/listar/4/sacatepequez |archive-date=August 20, 2015}}</ref> == Spomeniki španske kolonije == Preden je predsednik Jorge Ubico 30. marca 1944 mesto razglasil za nacionalni spomenik, so bile mestne ruševine praktično zapuščene. Naslednje galerije prikazujejo slike uničenja struktur zaradi potresov in zapuščenosti. Bile so tudi druge cerkve, kot sta Nuestra Señora del Carmen in Družba Jezusova, ki so razmeroma dobro prestale potres leta 1773, vendar so bile zapuščene in potresi od 1917 do 1918 in 1976 so jih uničili. V posebnem primeru cerkve de San Francisco El Grande je bila po potresih leta 1773 in 1917 v dobrem strukturnem stanju in je bila ponovno zgrajena leta 1967, ko so se frančiškani vrnili v Gvatemalo. To je sčasoma zaščitilo strukturo pred znatno škodo v potresu leta 1976. Nazadnje je bila cerkev La Merced praktično nova leta 1773 in je od takrat vzdržala čas in potrese; cerkev ni bila opuščena leta 1776, ampak je bila res opuščena leta 1829, ko je general Francisco Morazán skupaj z ostalo redno duhovščino in člani konservativne stranke ter družino Aycinena pregnal mercedariance iz Srednje Amerike. {| class="mw-collapsible wikitable" style="margin: 1em auto; width:70%; font-size:90%;" align=center |- style="color:white;" !style="background:#659ec7; width:15%;"|Ime !style="background:#659ec7; width:25%;"|Slika !style="background:#659ec7; width:75%;"|Opis |- !style="background:lemonchiffon;"|Palača generalnega kapitana | style="text-align:center;" |[[File:AntiguaSquareGovPalace79.jpg|150px]] |Rezidenca generalnega kapitana generalne kapitanije Gvatemale med špansko kolonijo. Po potresu v Santa Marti leta 1773 so ga zapustili in uporabljali kot skladišče. V 21. stoletju stavbe med drugim vključujejo pisarne Gvatemalskega inštituta za turizem -INGUAT-, sedež mestne nacionalne policije in urad guvernerja Sacatepéqueza.<ref name=laantigua>{{navedi splet |website=Información de La Antigua |url=http://www.antiguaguatemala.info/portal/content/view/32/53/ |title=Palacio de los Capitanes |access-date=13 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080701120015/http://antiguaguatemala.info/portal/content/view/32/53/ |archive-date=1 July 2008}}</ref> |- !style="background:lemonchiffon;"|Mestna hiša | style="text-align:center;" | [[File:GT056-Antigua SchlKids.jpeg|150px]] |- !style="background:lemonchiffon;"|Stolnica sv. Jakoba<br />župnija San José | style="text-align:center;" |[[File:Guatemala 176.jpg|150px]] |Prva gradnja se je začela leta 1545 z ruševinami, prinesenimi iz uničene naselbine v dolini Almolonga. Njeno gradnjo so ovirali pogosti potresi. Drugo svetišče je bilo slovesno odprto leta 1680. Status stolnice je dobila leta 1743. V prvi stolnici so bili posmrtni ostanki konkvistadorja Pedra de Alvarada, ki je bil tja prenesen na zahtevo svoje hčere leta 1568, a je izginil po enem od številnih potresov. ki je v preteklih letih škodilo mestu. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev in samostan kapucinov | style="text-align:center;" |[[File:Capuchinas.jpg|150px]] |Prvotno imenovan »Samostan in cerkev Gospe od ribnika v Zaragozi«, je odobril Filip V. leta 1725. Gradbena dela so se začela leta 1731, stavba pa je bila posvečena leta 1736. Dnevno rutino duhovnikov so urejala stroga regulativna pravila, vključno z najstrožje uboštvo, pokora in post; tudi diskalizirane redovnice so morale preživeti s prispevki vernikov. Po potresu v Santa Marti, čeprav samostan ni bil popolnoma prizadet, je bilo njegovo premoženje preneseno v novo Guatemalo de la Asunción po ukazu generalnega kapitana. |- !style="background:lemonchiffon;"|Arhitekturni kompleks La Recolección | style="text-align:center;" |[[File:LaRecoleccion.Antigua.jpg|150px]] |Leta 1685 sta dva misijonarja »Recoleto« prišla v mesto Santiago de los Caballeros in ko je v naslednjih letih prišlo še nekaj menihov njunega reda, sta prosila mestno hišo<ref group=Note>i.e., Local authorities chosen among the criollo people.</ref> za dovoljenje za gradnjo samostana; leta 1695 pa je mestna hiša dala vedeti, da ni dovolj razlogov, ki bi upravičili gradnjo, ker je v mestu že dovolj samostanov. Po tej zavrnitvi so bratje odšli v Real Audiencia,<ref group=Note>Royal emissaries from the Spanish Crown.</ref> ki je leta 1700 s kraljevim dekretom dovolila gradnjo.{{sfn|Consejo Nacional para la Protección de la Antigua|s.f.|p=}} Stavbe so začeli graditi leta 1701, šest let kasneje pa je bil postavljen prvi kamen cerkve. Leta 1708 so bili dokončani samostan, knjižnica in ambulanta. Cerkev je bila slovesno odprta 23. maja 1717. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev sv. Frančiška | style="text-align:center;" |[[File:San Francisco Church (Antigua Guatemala).jpg|140px]] |To je bilo prvo svetišče, zgrajeno na Santiagu de los Caballeros v 16. stoletju. Od samega začetka je utrpela potresno škodo: leta 1565 je bila prva stavba močno poškodovana in potresi so se nadaljevali do leta 1773. Potem ko je bila skoraj dvesto let zapuščena, so frančiškani posest vrnili in od takrat je odprta za katoliško bogoslužje. Pročelje cerkve krasijo baročni stebri in dva zvonika. Ob cerkvi so ruševine starega frančiškanskega samostana. Tempelj ima posebno kapelo, v kateri so posmrtni ostanki svetega Hermana Pedra de San José de Betancur, misijonarja s Kanarskih otokov. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev La Merced |style="text-align:center;" | [[File:La_merced_antigua_guatemala_2009d.JPG|150px]] |Arhitekt Juan de Dios Estrada je bil zadolžen za njeno gradnjo, ki se je začela leta 1749. Tempelj je bil slovesno odprt leta 1767 in je v ultrabaročnem gvatemalskem slogu z dvema zvonikoma. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev in šola Družbe Jezusove |style="text-align:center;" | [[File:Monument Antigua Guatemala.JPG|150px]] |Ustanovljena je bil s kraljevim odlokom z dne 9. avgusta 1561, zgrajena pa z denarjem, ki ga je delno prispeval kronist Bernal Diaz del Castillo. Prvotno je bila sestavljen iz treh samostanov in templja, sčasoma pa je gostila do dvanajst jezuitov. Delovala je kot »Colegio de San Lucas Družbe Jezusove« od leta 1608 do izključitve reda leta 1767: »Šola je postala slavna in ji ni bilo para v smislu poučevanja literature in slovnice; služila je eliti Santiaga de los Caballerosa družbe, med njenimi učenci pa so bili kronisti Francisco Antonio Fuentes y Guzmán in Francisco Vázquez ter duhovnika Pedro Betancourt in Rafael Landívar. potresa 18 in 1976. |- !style="background:lemonchiffon;"|Samostan Santo Domingo | style="text-align:center;" | [[File:GT056-Antigua Domingo5.jpeg|150px]] |Samostan Santo Domingo, ki je bil prvotno eden najpomembnejših in največjih v mestu, je bil leta 1773 uničen in zapuščen s preselitvijo dominikancev na njihovo lokacijo v mesto Gvatemala. Ruševine so bile prodane posameznikom in leta 1989 spremenjene v hotel Casa Santo Domingo. Leta 2013 je v njihovih prostorih potekala 43. generalna skupščina Organizacije ameriških držav. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev Escuela de Cristo | style="text-align:center;" | [[File:EscueladeCristoAntigua2015 04.jpeg|150px]] |Tempelj je bil ustanovljen leta 1664 v župniji svetega Križa, od leta 1689 pa je bil znan kot ''kongregacija San Felipe de Neri''. Zaradi potresov v San Miguelu leta 1717 je bila stavba poškodovana; rekonstrukcija je bila dokončana leta 1730 pod vodstvom župana arhitekta Diega de Porresa. Leta 1784 so jo preselili v župnijo Gospe od zdravil, ko se je duhovščina te cerkve preselila v Nueva Guatemala de la Asunción. Fasada je v arhitekturnem renesančnem slogu in je iz kamna, tako kot cerkev kapucinov, značilnost, ki jih razlikuje od drugih templjev v mestu. V tej cerkvi so bili prvotno ostanki Pedra de San José de Betancurja. |- !style="background:lemonchiffon;"|Cerkev Nuestra Señora del Carmen | style="text-align:center;" |[[File:Antigua guatemala ruins 2009.JPG|150px]] |Čeprav je preživela potrese v Santa Marti, so jo skoraj uničili potresi v letih 1917-18 in 1976. Vendar pa je njena fasada preživela v zelo dobrem stanju in je od takrat občudovana kot primer gvatemalskega baroka. |- !style="background:lemonchiffon;"|Bolnišnica San Pedro | style="text-align:center;" | [[File:Hermano Pedro's Hospital, Antigua Guatemala (October 2012).JPG|150px]] |Menihi kongregacije San Juan de Dios so ustanovili svojo prvo bolnišnico in samostan leta 1636 in so bili od takrat zadolženi za bolnišnice v Kraljevini Gvatemali.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=63}} Zlasti bolnišnica San Pedro je bila namenjena izključno cerkvenim ljudem.{{sfn|Melchor Toledo|2011|p=64}} |- !style="background:lemonchiffon;"|Samostan La Concepción | style="text-align:center;" | [[File:AntiguaGuatemalaCuteChurch.jpg|150px]] |Napačno so jo identificirali kot palačo sestre Juane de Maldonado, vendar so nedavne raziskave pokazale, da samostan izvira iz 18. stoletja, medtem ko je znana gvatemalska redovnica concepcionista živela v 17. stoletju.{{sfn|Anchisi de Rodríguez|2014|p=24:35}} |- !style="background:lemonchiffon;"|Kapela svetega Križa | style="text-align:center;" | [[File:Antigua guatemala church ruins j.JPG|150px]] | |} == V filmih == ''Nove Tarzanove dogodivščine (1935)'' *Leta 1935 so film ''The New Adventures of Tarzan'' posneli na lokaciji v Gvatemali, pri čemer so izkoristili pomoč podjetja United Fruit Company in predsednika Jorgeja Ubico. Kraji snemanja so bili: **[[Chichicastenango]]: prizori domačega mesta, kjer so se raziskovalci prvič srečali. ** [[Antigva Gvatemala]]: Tempelj zelene boginje **[[Río Dulce]] **Puerto Barrios: prihod in odhod čolnov z raziskovalci **[[Tikal]]: prizori iz džungle **[[Quiriguá]]: mesto Majev, kjer jim predavajo o civilizaciji Majev **[[Gvatemala (mesto)|Mesto Gvatemala]]: takrat luksuzni hotel Palace je bil uporabljen za snemanje prizorov hotela v namišljenem mestu At Mantique ''Meja: 1982'' (film iz 1982) *Začetne sekvence potresov iz filma ''Meja'' [[Jack Nicholson|Jacka Nicholsona]] so bile posnete v Antigvi Gvatemali, natančneje v arhitekturnem kompleksu ''La Recoleccion''. == Prebivalstvo == Mesto je imelo najvišjo populacijo okoli 65.000 v 1770-ih; večina prebivalstva se je odselila v poznem 18. stoletju. Kljub znatni rasti prebivalstva v poznem 20. stoletju je mesto do 1990-ih doseglo le polovico tega števila. Ob popisu leta 2007 je mesto imelo 34.685 prebivalcev. ==Opombe == {{sklici|group=Note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Antigua Guatemala}} {{Wikivoyage|Antigua Guatemala}} *[http://muniantigua.gob.gt/ Municipality Website] *[https://web.archive.org/web/20130905152420/http://www.lamerceddeantigua.org/ La Merced, Antigua Guatemala] *[http://www.guatelinda.net/ Guatelinda] *Maps: *# [https://web.archive.org/web/20060702024944/http://www.larutamayaonline.com/guatemala/maps/antigua_guatemala_map.php La ruta maya: Antigua Guatemala Map] *Antigua Guatemala films documentaries: *# [https://www.youtube.com/watch?v=nTcnoWunCW0 1934 in Antigua Guatemala] *# [https://m.youtube.com/watch?v=Nbh3-8QCJCo 1950 in Antigua Guatemala] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Gvatemali]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1543]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Bivša glavna mesta]] 8zbn6eecposzdk0cfitxm05gqxr5m3c Tikal 0 551949 6752880 6752633 2026-09-19T16:37:16Z Ljuba24b 92351 /* Tikal in Copán */ np 6752880 wikitext text/x-wiki {{Infobox ancient site |name = Tikal |alternate_name = Yax Mutal |image = Tikal Temple1 2006 08 11.JPG |image_size = 250px |alt = |caption = Tempelj I se dviga 47 m visoko.<ref name=mg47>Martin & Grube 2000, p.47.</ref> |map = |map_alt = |map_caption = Lega najdišča |map_size = |relief = |coordinates = {{coord|17|13|19|N|89|37|25|W|display=inline,title}} |map_dot_label = |location = Flores, departma El Petén, [[Gvatemala]] |region = Kotlina Petén |built = |abandoned = |epochs = zgodnje klasično do pozno klasično |cultures = [[Maji]] |event = |excavations = |archaeologists = |condition = |architectural_styles = |architectural_details = |notes = |designation1 = WHS |designation1_offname = Tikal National Park |designation1_type = Mešano |designation1_criteria = i, iii, iv, ix, x |designation1_date = 1979 <small>(3. zasedanje]])</small> |delisted1_date = |designation1_partof = |designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/64 64] |designation1_free1name = Regija |designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi |precolumbian = yes |native_name=Yax Mutal }} '''Tikal''' (Tik'al v sodobnem majevskem pravopisu) je ruševina starodavnega mesta, ki se je verjetno imenovalo '''Yax Mutal'''<ref>{{Cite journal|last=Tokovinine|first=Alexandre|date=2008|title=Lords of Tikal: Narratives and Identities|url=https://www.academia.edu/8312172|journal=Peabody Museum of Archaeology and Ethnology|language=en|publisher=Harvard University|pages=4}}</ref> in so ga našli v [[deževni gozd|deževnem gozdu]] v [[Gvatemala|Gvatemali]].<ref>{{navedi splet|date=2020|title=Tikal|url=https://www.cyark.org/projects/tikal/overview|access-date=2021-01-31|publisher=Cyark}}</ref> Je eno največjih [[arheološko najdišče|arheoloških najdišč]] in urbanih središč predkolumbovske civilizacije [[Maji|Majev]]. Leži v arheološki regiji kotline Petén v današnji severni Gvatemali, v departmaju El Petén in je del gvatemalskega [[narodni park Tikal|narodnega parka Tikal]], leta 1979 pa je bil vpisan za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/64]</ref> Tikal je bil glavno mesto osvajalske države, ki je postala eno najmočnejših kraljestev starih Majev.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.1. Hammond 2000, p.233.</ref> Čeprav monumentalna arhitektura na mestu sega vse do 4. stoletja pr. n. št., je Tikal dosegel vrhunec v klasičnem obdobju, ok. 200 do 900. V tem času je mesto politično, gospodarsko in vojaško prevladovalo v večjem delu majevske regije, hkrati pa je sodelovalo z območji po vsej [[Mezoamerika|Mezoameriki]], kot je velika metropola [[Teotihuacán]] v oddaljeni Mehiški dolini. Obstajajo dokazi, da je Tikal v 4. stoletju našega štetja osvojil Teotihuacán.<ref>Martin & Grube 2008, pp.29–32.</ref> Po koncu poznega klasičnega obdobja v Tikalu niso zgradili novih večjih spomenikov in obstajajo dokazi, da so bile elitne palače požgane. Ti dogodki so bili povezani s postopnim upadanjem prebivalstva, ki je doseglo vrhunec z opustitvijo mesta do konca 10. stoletja. Tikal je najbolje razumeti med vsemi velikimi nižinskimi majevskimi mesti z dolgim dinastičnim seznamom vladarjev, odkritjem grobnic mnogih vladarjev na tem seznamu in preiskavo njihovih spomenikov, templjev in palač.<ref>Adams 2000, p.34.</ref> == Etimologija == [[File:Tikalemblem.jpg|thumb|Glif emblema za Tikal (Mutal)]] Ime ''Tikal'' morda izhaja iz ''ti ak'al'' v jeziku jukateških Majev; to naj bi bilo razmeroma sodobno ime, ki pomeni 'ob vodnjaku'. Lovci in popotniki v regiji so ime očitno uporabili za enega od starodavnih rezervoarjev na tem mestu.<ref name=mg30>Martin & Grube 2000, p.30.</ref> Alternativno so ga razlagali kot 'kraj glasov' v jeziku Itza Maya. ''Tikal'' pa ni starodavno ime za lokacijo, temveč ime, sprejeto kmalu po odkritju v 1840-ih.<ref name=d136>Drew 1999, p.136.</ref> [[Hieroglif]]ski napisi na ruševinah se nanašajo na starodavno mesto kot ''Yax Mutal'' ali ''Yax Mutul'', kar pomeni 'Prvi Mutal'. Tikal se je morda tako imenoval, ker je tudi Dos Pilas začel uporabljati isti simbol emblema; vladarji mesta so se verjetno želeli izpostaviti kot prvo mesto, ki nosi to ime.<ref>Schele & Mathews 1999, p.64.</ref> Kraljestvo kot celota se je preprosto imenovalo Mutul,<ref name="Sharer & Traxler 2006, p.1">Sharer & Traxler 2006, p.1.</ref> kar je branje glifa emblema 'snop las', ki ga vidimo na priloženi fotografiji. Njegov natančen pomen ostaja nejasen. == Geografija == [[File:Mayamap.png|thumb|Območje Majev v mezoameriški regiji. Tikal in [[Calakmul]] ležita blizu središča območja.]] Najbližji veliki moderni naselji sta Flores in Santa Elena, približno 64 kilometrov po cesti proti jugozahodu.<ref>Kelly 1996, pp.111–2.</ref> Tikal je približno 303 kilometre severno od [[Gvatemala (mesto)|mesta Gvatemala]]. Leži 19 kilometrov južno od sodobnega majevskega mesta Uaxactun in 30 kilometrov severozahodno od Yaxhe. Mesto je bilo 100 kilometrov jugovzhodno od svojega velikega tekmeca iz klasičnega obdobja, [[Calakmul]]a, in 85 kilometrov severozahodno od Calakmulovega zaveznika [[Caracol]]a, ki je zdaj v [[Belize]]ju.<ref>Webster 2002, pp.188, 192.</ref> Mesto je bilo v celoti kartografirano in je pokrivalo območje, večje od 16 kvadratnih kilometrov, ki je vključevalo približno 3000 struktur.<ref name="Coe 1999, p.104">Coe 1999, p.104.</ref> Topografija najdišča je sestavljena iz niza vzporednih apnenčastih grebenov, ki se dvigajo nad močvirnatimi nižinami. Glavna arhitektura mesta je zbrana na območjih višje ležeče in povezana z dvignjenimi nasipi, ki segajo čez močvirja. Območje okoli Tikala je bilo razglašeno za narodni park Tikal in ohranjeno območje obsega 570 kvadratnih kilometrov.<ref name=k140>Kelly 1996, p.140.</ref> Ustanovljeno je bilo 26. maja 1955 pod okriljem Instituto de Antropología e Historia in je bilo prvo zaščiteno območje v Gvatemali. Ruševine ležijo med tropskim deževnim gozdom severne Gvatemale, ki tvori zibelko nižinske civilizacije Majev. Mesto samo je bilo med bogato rodovitno gorsko zemljo in je morda prevladovalo na naravni trgovski poti vzhod–zahod čez polotok [[Jukatan]].<ref name=w261>Webster 2002, p.261.</ref> Med opaznimi drevesi v parku Tikal so velikansko drevo [[kapokovec]] (''Ceiba pentandra''), sveto drevo Majev; tropska cedra (''Cedrela odorata'') in honduraški [[mahagonij]] (''Swietenia macrophylla''). Kar zadeva favno, je tam redno mogoče videti agutije (''Dasyprocta punctata''), belonose koatije (''Nasua narica''), sive lisice (''Urocyon cinereoargenteus''), Geoffroyeva brezpalčarka (''Ateles geoffroyi''), grivastega vriskača ('' Alouatta palliata''), harpijskega orla (''Harpia harpyja''), sokole, ocellatskega purana (''Meleagris ocellata''), guane, tukane, zelene papige in krojaške mravlje. V parku naj bi se sprehajali tudi [[jaguar]]ji, [[ozelot]]i in [[puma|pume]].<ref>Coe 1967, pp. 9-10. Hidinger 1996, p. 52.</ref> Tikal ni imel vode, razen tiste, ki je bila zbrana iz deževnice in shranjena v desetih rezervoarjih. Arheologi, ki so delali v Tikalu v 20. stoletju, so prenovili enega od teh starodavnih rezervoarjev za shranjevanje vode za lastno uporabo. Povprečna letna količina padavin v Tikalu je 1945 milimetrov. Vendar pa je bil prihod dežja pogosto nepredvidljiv in lahko so se pojavila dolga sušna obdobja, preden so pridelki dozoreli, kar je močno ogrožalo prebivalce mesta.<ref>Webster 2002, p.239.</ref> == Prebivalstvo == Ocene prebivalstva v Tikalu se gibljejo od 10.000 do 90.000 prebivalcev. Prebivalstvo Tikala je začelo neprekinjeno krivuljo rasti, ki se je začela v predklasičnem obdobju (približno 2000 pr. n. št. – 200 n. št.), z vrhuncem v pozni klasični dobi, ko je prebivalstvo hitro naraščalo od 700 do 830 n. št., čemur je sledil močan upad. Za 120 kvadratnih kilometrov območje, ki spada v zemeljsko obrambo v zaledju, je največja populacija ocenjena na 517 na kvadratni kilometer. Na območju v radiju 12 kilometrov od jedra najdišča je najvišja populacija ocenjena na 120.000; gostota prebivalstva je ocenjena na 265 na kvadratni kilometer. V regiji v polmeru 25 kilometrov od jedra lokacije in vključno z nekaterimi satelitskimi lokacijami je največja populacija ocenjena na 425.000 z gostoto 216 na kvadratni kilometer. Te številke o populaciji so še toliko bolj impresivne zaradi obsežnih močvirij, ki niso bila primerna za bivanje ali kmetijstvo. Vendar pa nekateri arheologi, kot je David Webster, menijo, da so te številke veliko previsoke. == Zgodovina == === Predklasično obdobje === Na najdišču so sledovi zgodnjega poljedelstva, ki segajo v leto 1000 pr. n. št., v srednji predklasični čas. Zaklad Mamonove keramike iz približno 700-400 pr. n. št. je bil najden v zapečatenem ''chultunu'', podzemni komori v obliki steklenice.<ref>Coe 1999, p.55.</ref> Večja gradnja v Tikalu je potekala že v poznem predklasičnem obdobju, prvič se je pojavila okoli 400–300 pr. n. št., vključno z gradnjo večjih piramid in ploščadi, čeprav je bilo mesto še vedno pritlikavo glede na kraje severneje, kot sta [[El Mirador]] in [[Nakbe]].<ref>Coe 1999, p.73.</ref> V tem času je Tikal sodeloval v razširjeni kulturi Chikanel, ki je v tem času prevladovala na osrednjem in severnem območju Majev – regiji, ki je vključevala celoten polotok Jukatan, vključno s severno in vzhodno Gvatemalo ter celim Belizejem. Dva templja iz časa poznega Chikanela sta imela nadstrukture z zidanimi stenami, ki so bile morda obokane, čeprav to ni bilo dokazano. Eden od teh je imel dovršene poslikave na zunanjih stenah, ki so prikazovale človeške figure na ozadju vitic, poslikane z rumeno, črno, rožnato in rdečo. V 1. stoletju našega štetja so se prvič pojavili bogati pokopi in Tikal je doživel politični in kulturni razcvet, ko so bili njegovi velikanski severni sosedje nazadovali. Ob koncu poznega predklasičnega obdobja sta umetnost in arhitektura izapanskega sloga s pacifiške obale začeli vplivati na Tikal, kot dokazujejo razbita skulptura z akropole in zgodnje freske v mestu.<ref>Coe 1999, p.78.</ref> === Zgodnja klasika === Dinastična oblast med nižinskimi Maji je bila najgloblje zakoreninjena v Tikalu. Po kasnejših hieroglifskih zapisih je dinastijo ustanovil Yax Ehb Xook, morda v 1. stoletju našega štetja. Na začetku zgodnjega klasičnega obdobja je bila moč v majevski regiji skoncentrirana v Tikalu in [[Calakmul]]u, v jedru majevskega osrčja.<ref>Miller 1999, pp.88-9.</ref> Tikal je morda imel koristi od propada velikih predklasičnih držav, kot je El Mirador. V zgodnjem klasičnem obdobju se je Tikal hitro razvil v najbolj dinamično mesto v majevski regiji, ki je spodbudilo razvoj drugih bližnjih majevskih mest. Vendar je bilo mesto pogosto v vojni in napisi govorijo o zavezništvih in konfliktih z drugimi majevskimi državami, vključno z Uaxactunom, Caracolom, Naranjo in Calakmulom. Mesto je ob koncu zgodnje klasične dobe premagal Caracol, ki je prevzel mesto Tikala kot glavno središče v južnem majevskem nižavju.<ref>Sharer 1994, p.265.</ref> V prejšnjem delu zgodnjega klasičnega obdobja je prišlo do sovražnosti med Tikalom in njegovim sosedom Uaxactunom, pri čemer je Uaxactun zabeležil zajetja ujetnikov iz Tikala. Zdi se, da je prišlo do razčlenitve moškega nasledstva do leta 317 našega štetja, ko je gospa Unen Bahlam vodila slovesnost zaključka ''katuna'', očitno kot kraljica mesta.<ref name="Martin & Grube 2000, p.27">Martin & Grube 2000, p.27.</ref> ​ ==== Tikal in Teotihuacan ==== [[File:Mexico SunMoonPyramid.jpg|thumb|Zdi se, da je velika metropola Teotihuacán v Mehiški dolini odločilno posegla v politiko Tikala.]] Že leta 200 AD je imel [[Teotihuacán]] veleposlaništva v Tikalu.<ref>The Origins & Collapse of the Preclassic Maya in the Mirador Basin – Richard Hansen at The Library of Congress (2014)</ref> Štirinajsti kralj Tikala je bil Chak Tok Ich'aak (Velika jaguarjeva šapa). Chak Tok Ich'aak je zgradil palačo, ki so jo poznejši vladarji ohranili in razvijali, dokler ni postala jedro osrednje Akropole. O Chak Tok Ich'aaku je malo znanega, razen da je bil ubit 14. januarja 378 našega štetja. Istega dne je Siyah K'ak ' (Ogenj je rojen) je prispel z zahoda, ko je 8. januarja šel skozi El Peru, mesto zahodno od Tikala. Na Steli 31 je imenovan kot «Gospodar zahoda«. Siyah K'ak' je bil verjetno tuji general, ki je služil figuri, ki jo predstavlja nemajevski hieroglif metalca kopja v kombinaciji s sovo, glif, ki je dobro znan iz velike metropole Teotihuacán v oddaljeni Mehiški dolini. Sova kopja je bila morda celo vladar Teotihuacána. Ti zabeleženi dogodki močno kažejo, da je Siyah K'ak' vodil invazijo na Teotihuacán, ki je premagala domorodnega tikalskega kralja, ki je bil ujet in takoj usmrčen.<ref>Coe 1999, pp.90-1.</ref> Zdi se, da je Siyah K'ak'u pomagala močna politična frakcija v samem Tikalu; približno v času osvajanja je skupina domorodcev Teotihuacána očitno prebivala v bližini kompleksa Izgubljeni svet. Izvajal je tudi nadzor nad drugimi mesti na tem območju, vključno z Uaxactunom, kjer je postal kralj, ni pa zase prevzel prestola v Tikalu.<ref name=d200>Drew 1999, p.200.</ref> V enem letu je bil sin Sove metalca po imenu Yax Nuun Ayiin I. (Prvi krokodil) postavljen za 15. kralja Tikala, ko je bil še deček, in je bil ustoličen 13. septembra 379. Vladal je 47 let kot kralj Tikala in ostal vazal Siyaha K'aka'a, dokler je slednji živel. Zdi se verjetno, da je Yax Nuun Ayiin I. vzel ženo iz že obstoječe, poražene dinastije Tikal in tako uzakonil pravico do vladanja svojega sina, Siyaj Chan K'awiila II. Río Azul, majhno mesto 100 kilometrov severovzhodno od Tikala, je osvojil slednji med vladavino Yaxa Nuun Ayiina I. Mesto je postalo postojanka Tikala, ki ga je ščitilo pred sovražnimi mesti bolj severno, postalo pa je tudi trgovinska povezava s Karibi.<ref>Drew 1999, pp.201-2</ref> Čeprav so bili novi vladarji Tikala tujci, so bili njihovi potomci hitro majevizirani. Tikal je postal ključni zaveznik in trgovinski partner Teotihuacána v majevskem nižavju. Potem ko ga je osvojil Teotihuacán, je Tikal hitro zavladal severnemu in vzhodnemu Petenu. Uaxactun je bil skupaj z manjšimi mesti v regiji vključen v Tikalovo kraljestvo. Druga mesta, kot sta Bejucal in Motul de San José blizu jezera Petén Itzá, so postala vazali njihovega močnejšega soseda na severu. Do sredine 5. stoletja je imel Tikal osrednje ozemlje vsaj 25 kilometrov v vsako smer. Okoli 5. stoletja je bil vzdolž severnega obrobja Tikalovega zaledja zgrajen impresiven sistem utrdb, sestavljen iz jarkov in zemeljskih nasipov, ki se je povezal z naravno obrambo, ki jo zagotavljajo velika območja močvirja, ki ležijo vzhodno in zahodno od mesta. Dodatne utrdbe so bile verjetno zgrajene tudi na jugu. Ta obramba je zaščitila glavno prebivalstvo Tikala in kmetijske vire ter obkrožala območje približno 120 kvadratnih kilometrov. Nedavne raziskave kažejo, da so zemeljska dela služila kot sistem zbiranja vode in ne kot obrambni namen. ==== Tikal in Copán ==== V 5. stoletju je moč mesta segala daleč na jug do [[Copán]]a, katerega ustanovitelj K'inich Yax K'uk' Mo' je bil jasno povezan s Tikalom. Copán sam ni bil v etnično majevski regiji in ustanovitev dinastije Copán je verjetno vključevala neposredno posredovanje Tikala. K'inich Yax K'uk' Mo' je prispel v Copán decembra 426 in analiza kosti njegovih ostankov kaže, da je otroštvo in mladost preživel v Tikalu.<ref name=faf26>Fash & Agurcia Fasquelle 2005, p.26.</ref> Posameznik, znan kot Ajaw K'uk' Mo' (gospodar K'uk' Mo'), je omenjen v zgodnjem besedilu v Tikalu in je prav lahko ista oseba. Njegova grobnica je imela značilnosti Teotihuacána in na poznejših portretih je bil upodobljen v bojevniškem oblačilu Teotihuacána. Hieroglifska besedila ga omenjajo kot »Gospoda Zahoda«, podobno kot Siyah K'ak'. Istočasno, konec leta 426, je Copán ustanovil bližnje mesto [[Quiriguá]], ki ga je verjetno sponzoriral sam Tikal. Ustanovitev teh dveh centrov je bila morda del prizadevanja za vsilitev oblasti Tikala jugovzhodnemu delu majevske regije.<ref>Looper 2003, p.38.</ref> Interakcija med temi kraji in Tikalom je bila intenzivna v naslednjih treh stoletjih. Dolgotrajno rivalstvo med Tikalom in Calakmulom se je začelo v 6. stoletju, pri čemer je vsako od obeh mest oblikovalo lastno mrežo medsebojno sovražnih zavezništev, ki so se zoperstavile drug drugemu v tem, kar se primerja z dolgotrajno vojno med dvema majevskima velesilama. Kralji teh dveh prestolnic so sprejeli naziv ''kaloomte'', izraz, ki ni bil natančno preveden, vendar pomeni nekaj podobnega 'visokemu kralju'.<ref>Webster 2002, pp.168-9.</ref> V zgodnjem 6. stoletju je mestu vladala še ena kraljica, znana le kot ''Gospa Tikala'', ki je bila zelo verjetno hči Chak Tok Ich'aaka II. Zdi se, da nikoli ni vladala sama, temveč je bila v partnerstvu z moškimi sovladarji. Prvi med njimi je bil Kaloomte' B'alam, za katerega se zdi, da je imel dolgo kariero kot general v Tikalu, preden je postal sovladar in 19. v dinastičnem nizu. Zdi se, da gospa iz Tikala sama ni bila šteta v dinastično številčenje. Kaže, da je bila kasneje seznanjena z lordom ''Ptičji krempelj'', za katerega se domneva, da je sicer neznani 20. vladar.[52] === Pozna klasika === ==== Tikalski premor ==== [[File:Tikal-Plaza-And-North-Acropolis.jpg|thumb|right|350px|Glavni trg med praznovanjem zimskega solsticija]] Zdi se, da se je sredi 6. stoletja Caracol povezal s Calakmulom in porazil Tikal, s čimer je zaključil zgodnjo klasiko. ''Tikalski premor'' se nanaša na obdobje med poznim 6. in poznim 7. stoletjem, ko je prišlo do prekinitve pisanja napisov in obsežne gradnje v Tikalu. V drugi polovici 6. stoletja našega štetja je mesto zadela resna kriza, saj niso bile postavljene nove stele in je bilo razširjeno namerno pohabljanje javne skulpture. Ta premor v dejavnosti v Tikalu je bil dolgo nepojasnjen, dokler kasnejše epigrafske dešifracije niso pokazale, da je to obdobje povzročil Tikalov obsežni poraz od Calakmula in Caracolske države leta 562 našega štetja, poraz, za katerega se zdi, da je povzročil ujetje in žrtvovanje kralja Tikala. Močno erodirani oltar 21 v Caracolu opisuje, kako je Tikal utrpel ta katastrofalen poraz v veliki vojni aprila 562.<ref>Historical Dictionary of Mesoamerica by Walter Robert Thurmond Witschey and Clifford T. Brown, p. 313.</ref> Zdi se, da je bil Caracol zaveznik Calakmula v širšem konfliktu med tem mestom in Tikalom, pri čemer je imel poraz Tikala trajen vpliv na mesto. Tikal ni bil oplenjen, vendar sta bila njegova moč in vpliv zlomljena. Po veliki zmagi je Caracol hitro rasel in nekateri prebivalci Tikala so bili morda prisilno preseljeni tja. V obdobju premora se je vsaj en vladar Tikala zatekel k Janaab' Pakalu iz [[Palenque]]ja, še eni od Calakmulovih žrtev. Sam Calakmul je uspeval med Tikalovim dolgim obdobjem premora.<ref>Webster 2002, p.194.</ref> Začetek tikalskega premora je služil kot oznaka, po kateri arheologi klasično obdobje mezoameriške kronologije običajno delijo na zgodnje in pozno klasično.<ref>Miller and Taube 1993, p.20.</ref> ==== Tikal in Dos Pilas ==== Leta 629 je Tikal ustanovil Dos Pilas, približno 110 kilometrov jugozahodno, kot vojaško postojanko, da bi nadzoroval trgovino vzdolž reke Pasión.<ref>Salisbury et al. 2002, p.1.</ref> B'alaj Chan K'awiil je bil postavljen na prestol nove postojanke pri štirih letih, leta 635. Ko je bil starejši, je več let služil kot zvest vazal v boju za svojega brata, kralja Tikala. Približno dvajset let kasneje je Dos Pilas napadel Calakmul in bil močno poražen. B'alaj Chan K'awiila je ujel kralj Calakmula, a namesto da bi bil žrtvovan, je bil ponovno postavljen na svoj prestol kot vazal svojega nekdanjega sovražnika.<ref>Salisbury et al. 2002, p.2.</ref> Leta 657 je napadel Tikal in prisilil Nuun Ujol Chaaka, takratnega kralja Tikala, da je začasno zapustil mesto. Prva dva vladarja Dos Pilasa sta še naprej uporabljala Mutalov emblemski glif Tikala in verjetno sta čutila, da imata legitimno pravico do prestola Tikala. Iz neznanega razloga B'alaj Chan K'awiil ni bil postavljen za novega vladarja Tikala; namesto tega je ostal v Dos Pilas. Tikal je leta 672 izvedel protinapad na Dos Pilas in B'alaja Chan K'awiila pognal v petletno izgnanstvo. Calakmul je poskušal obkoliti Tikal znotraj območja, kjer so prevladovali njegovi zavezniki, kot so El Peru, Dos Pilas in Caracol.<ref>Hammond 2000, p.220.</ref> Leta 682 je Jasaw Chan K'awiil I. postavil prvi datirani spomenik v Tikalu po 120 letih in zahteval naziv ''kaloomte'', s čimer je končal premor. Sprožil je program nove gradnje in obrnil ploščo proti Calakmulu, ko je leta 695 ujel sovražno plemiče in pahnil sovražno državo v dolgotrajno propadanje, od katerega si ni nikoli povsem opomogla. Po tem Calakmul nikoli več ni postavil spomenika, ki bi slavil vojaško zmago.<ref name=w193>Webster 2002, p.193.</ref> ==== Tikal po Teotihuacánu ==== Do 7. stoletja ni bilo aktivne Teotihuacánske prisotnosti na nobenem majevskem mestu in središče Teotihuacána je bilo uničeno leta 700. Tudi po tem so bila formalna vojna oblačila, prikazana na spomenikih, v slogu Teotihuacána. Jasaw Chan K'awiil I. in njegov dedič Yik'in Chan K'awiil sta nadaljevala sovražnosti proti Calakmulu in njegovim zaveznikom ter uvedla trden regionalni nadzor nad območjem okoli Tikala, ki je segalo vse do ozemlja okoli jezera Petén Itzá. Ta dva vladarja sta bila odgovorna za večino impresivne arhitekture, ki je vidna danes. Leta 738 je Quiriguá, vazal Copána, Tikalovega ključnega zaveznika na jugu, zamenjal zvestobo Calakmulu, premagal Copán in pridobil svojo neodvisnost. Kaže, da je bilo to zavestno prizadevanje Calakmula, da bi povzročil zlom Tikalovih južnih zaveznikov.<ref>Looper 2003, p.79.</ref> To je porušilo ravnotežje moči na južnem območju Majev in pripeljalo do stalnega upada bogastva Copána.<ref>Wyllys Andrews & Fash 2005, p.408.</ref> V 8. stoletju so vladarji Tikala pobrali spomenike po vsem mestu in jih postavili pred Severno Akropolo. V poznem 8. in zgodnjem 9. stoletju se je aktivnost v Tikalu upočasnila. Še vedno je bila zgrajena impresivna arhitektura, vendar se malo hieroglifskih napisov nanaša na kasnejše vladarje.<ref name=w263>Webster 2002, p.263.</ref> === Posklasično obdobje === Do 9. stoletja je kriza zaradi propada klasičnih Majev zajela regijo, prebivalstvo je strmo padalo in mesto za mestom je utihnilo. Vse bolj endemična vojna v majevski regiji je povzročila, da se je prebivalstvo Tikala močno koncentriralo blizu samega mesta, kar je pospešilo uporabo intenzivnega kmetijstva in ustrezno upadanje okolja. Gradnja se je nadaljevala na začetku stoletja, s postavitvijo templja 3, zadnje od večjih mestnih piramid, in postavitvijo spomenikov v obeležitev 19. K'atuna leta 810.<ref name=mg52>Martin & Grube 2000, p.52.</ref> Začetek 10. Bak'tuna leta 830 je minil brez praznovanj in označuje začetek 60-letnega premora, ki je verjetno posledica propada osrednjega nadzora v mestu. Med tem premorom so satelitska mesta, ki so tradicionalno pod nadzorom Tikala, začela postavljati lastne spomenike z lokalnimi vladarji in z uporabo simbola Mutal, pri čemer Tikal očitno ni imel avtoritete ali moči, da bi zatrl te poskuse neodvisnosti. Leta 849 je Jewel K'awiil omenjen na steli v Seibalu, ko je obiskal to mesto kot božanski gospodar Tikala, vendar ni zapisan drugje in Tikalova nekoč velika moč je bila komaj kaj več kot spomin. Najdišči Ixlu in Jimbal sta do zdaj podedovali nekoč ekskluzivni glif emblema Mutal. Ko sta Tikal in njegovo zaledje dosegla vrhunec prebivalstva, je območje utrpelo [[krčenje gozdov]], erozijo in izgubo hranil, čemur je sledil hiter upad populacije. Nedavna analiza tudi kaže, da so sladkovodni viri v mestu postali močno onesnaženi z [[živo srebro|živim srebrom]], [[fosfati]] in [[cianobakterije|cianobakterijami]], kar je povzročilo kopičenje toksinov.<ref>{{navedi splet|date=2020-07-03|title=The Mayan city of Tikal succumbed to 'water pollution'|url=https://www.sustainability-times.com/environmental-protection/the-mayan-city-of-tikal-succumbed-to-water-pollution-experts-say/|access-date=2020-07-03|website=Sustainability Times|language=en-GB}}</ref> Zdi se, da sta Tikal in njegova neposredna okolica med letoma 830 in 950 izgubila večino prebivalstva in zdi se, da je centralna oblast hitro propadla. Iz Tikala ni veliko dokazov, da je mesto neposredno prizadela endemična vojna, ki je prizadela dele majevske regije v času terminalne klasike, čeprav je pritok beguncev iz regije Petexbatún morda poslabšal težave, ki so posledica že tako raztegnjenih okoljskih virov.<ref name="w273">Webster 2002, p.273.</ref> [[File:Tikal12.jpg|thumb|left|Jedro mesta, gledano z juga, s templjem I v sredini, severno akropolo na levi in osrednjo akropolo na desni]] V drugi polovici 9. stoletja je prišlo do poskusa oživitve kraljeve oblasti v močno zmanjšanem mestu Tikal, kar dokazuje stela, ki jo je leta 869 na Velikem trgu postavil Jasaw Chan K'awiil II. To je bil zadnji spomenik postavljen v Tikalu, preden je mesto dokončno utihnilo. Nekdanji sateliti Tikala, kot sta Jimbal in Uaxactun, niso zdržali dolgo in so svoje zadnje spomenike postavili leta 889. Do konca 9. stoletja je velika večina prebivalstva Tikala zapustila mesto, kraljeve palače so zasedli skvoterji na mestnih obrednih trgih pa so postavljali preprosta slamnata bivališča. Skvoterji so blokirali nekaj vrat v sobah, ki so jih ponovno zasedli v monumentalnih strukturah mesta, in pustili smeti, ki so vključevale mešanico gospodinjskih odpadkov in neuporabnih predmetov, kot so glasbila. Ti prebivalci so prejšnje spomenike ponovno uporabili za lastne obredne dejavnosti, ki so bile daleč stran od spomenikov kraljeve dinastije, ki jih je postavila. Nekateri spomeniki so bili vandalizirani, nekateri pa prestavljeni na nove lokacije. Pred dokončno opustitvijo je izginilo vsako spoštovanje do starih vladarjev, grobnice severne Akropole so raziskovali za [[jadeit|žad]], grobnice, ki jih je bilo lažje najti, pa so bile izropane. Po letu 950 je bil Tikal skoraj zapuščen, čeprav je preostanek prebivalstva morda preživel v pokvarljivih kočah, posejanih med ruševinami. Celo ti zadnji prebivalci so zapustili mesto v 10. ali 11. stoletju in deževni gozd je za naslednjih tisoč let zasedel ruševine. Nekateri prebivalci Tikala so se morda preselili na območje Petenskih jezer, ki je ostalo močno poseljeno kljub padcu ravni prebivalstva v prvi polovici 9. stoletja. Najverjetnejši vzrok propada v Tikalu je prenaseljenost in agrarni neuspeh. Padec Tikala je bil udarec v srce klasične majevske civilizacije, mesto, ki je bilo več kot tisoč let v ospredju dvornega življenja, umetnosti in arhitekture s starodavno vladajočo dinastijo. Vendar nove raziskave o paleookoljskih približkih iz sistema rezervoarjev Tikal kažejo, da je meteorološka suša morda povzročila opustitev Tikala,<ref>Tamberino 2013, http://rave.ohiolink.edu/etdc/view?acc_num=ucin1377866689</ref> zaradi česar so nekateri rezervoarji v bližini templja in palače onesnaženi s cvetenjem alg, medtem ko so drugi rezervoarji ostali pitni. Stavbe so bile pobarvane s cinabaritom, ki je vseboval živo srebro, ki ga je spral dež in onesnažil nekatere rezervoarje.<ref>{{cite journal |last1=Lentz |first1=David L. |last2=Hamilton |first2=Trinity L. |last3=Dunning |first3=Nicholas P. |last4=Scarborough |first4=Vernon L. |last5=Luxton |first5=Todd P. |last6=Vonderheide |first6=Anne |last7=Tepe |first7=Eric J. |last8=Perfetta |first8=Cory J. |last9=Brunemann |first9=James |last10=Grazioso |first10=Liwy |last11=Valdez |first11=Fred |last12=Tankersley |first12=Kenneth B. |last13=Weiss |first13=Alison A. |title=Molecular genetic and geochemical assays reveal severe contamination of drinking water reservoirs at the ancient Maya city of Tikal |journal=Scientific Reports |date=25 June 2020 |volume=10 |issue=1 |page=10316 |doi=10.1038/s41598-020-67044-z|pmid=32587274 |pmc=7316703 |bibcode=2020NatSR..1010316L |doi-access=free }}</ref><ref>{{navedi splet |last1=Miller |first1=Michael |title=Ancient Maya reservoirs contained toxic pollution: study |url=https://phys.org/news/2020-06-ancient-maya-reservoirs-toxic-pollution.html |website=phys.org |language=en |date=25 June 2020}}</ref> Dela Kohlerja in kolegov so pokazala, da je to mesto na koncu doseglo nevzdržno raven neenakosti. === Moderna zgodovina === [[File:Tikal1882.jpeg|thumb|right|Ena od Maudsleyjevih fotografij Tikala iz leta 1882, posneta po odstranitvi vegetacije]] {{multiple image | align = right | image1 = Tikal (Eusebio Lara).jpg | width1 = 185 | alt1 = | caption1 = Risba Tikala, ki jo je naredil obiskovalec Eusebio Lara iz sredine 19. stoletja | image2 = EdShookCropped.jpg | width2 = 250 | alt2 = | caption2 = Arheolog Edwin M. Shook, terenski direktor projekta Tikal; Shook je prav tako prispeval k ustanovitvi Tikala kot prvega narodnega parka v Gvatemali.<ref>[http://www.obitcentral.com/obitsearch/obits/misc/anthro16.htm Edwin Shook at ObitCentral.]</ref> | footer = }} Leta 1525 se je španski [[konkvistador]] [[Hernán Cortés]] približal ruševinam Tikala le nekaj kilometrov, vendar jih v svojih pismih ni omenil.<ref>Webster 2002, pp.83-4.</ref> Potem ko se je španski pater Andrés de Avendaño v začetku leta 1696 izgubil v gozdovih Petén, je opisal ruševine, ki bi lahko bile Tikal. Kot se pogosto zgodi z ogromnimi starodavnimi ruševinami, znanje o najdišču v regiji ni bilo nikoli popolnoma izgubljeno. Zdi se, da domačini niso nikoli pozabili na Tikal in so v 1850-ih vodili gvatemalske ekspedicije do ruševin. Nekatera poročila o Tikalu iz druge ali tretje roke so se pojavila v tisku od 17. stoletja, nadaljevala pa so se s pisanjem Johna Lloyda Stephensa v začetku 19. stoletja (Stephens in njegov ilustrator Frederick Catherwood sta slišala govorice o izgubljenem mestu z belimi vrhovi stavb ki se dvigajo nad džunglo med njihovimi potovanji v regiji v letih 1839–40). Zaradi oddaljenosti najdišča od sodobnih mest pa noben raziskovalec ni obiskal Tikala, dokler ga leta 1848 nista obiskala Modesto Méndez in Ambrosio Tut, oziroma komisar in guverner Peténa. Umetnik Eusebio Lara ju je spremljal in njuno poročilo je bilo objavljeno v Nemčiji leta 1853. V 19. stoletju (vključno z Alfredom P. Maudslayem v letih 1881–82) in v začetku 20. stoletja je Tikal prišlo še več drugih odprav, da bi nadalje raziskale, kartirale in fotografirale Tikal. Pionirski arheologi so ruševine začeli čistiti, kartirati in beležiti v 1880-ih. Leta 1951 so ob ruševinah zgradili majhno vzletišče, do katerega je bilo prej mogoče priti le z večdnevnim potovanjem skozi džunglo peš ali z mulo. Leta 1956 je projekt Tikal začel kartirati mesto v merilu, kakršnega prej ni bilo na območju Majev. Od leta 1956 do 1970 je večja arheološka izkopavanja izvajal Tikalski projekt Univerze v Pensilvaniji.<ref name=a30>Adams 2000, p.30.</ref> Preslikali so velik del mesta ter izkopali in obnovili številne strukture. Izkopavanja, ki jih je vodil Edwin M. Shook in kasneje William Coe z univerze, so od leta 1957 do 1969 raziskovali Severno Akropolo in Central Plaza. Projekt Tikal je zabeležil več kot 200 spomenikov na tem mestu. Leta 1979 je gvatemalska vlada začela nadaljnji arheološki projekt v Tikalu, ki se je nadaljeval do leta 1984. Filmski ustvarjalec [[George Lucas]] je uporabil Tikal kot prizorišče snemanja izmišljene lune Yavin 4 v prvem filmu ''Vojne zvezd, Epizoda IV: Novo upanje'', ki je bila premierno prikazana leta 1977.<ref>Webster 2002, p.29.</ref><ref>StarWars.com</ref>[89] Tempelj I v Tikalu je bil predstavljen na hrbtni strani bankovca za 50 centavo gvatemalskega kvecala. Eon Productions je to mesto uporabil za film o [[James Bond|Jamesu Bondu]] ''Moonraker''.<ref name="DVD booklet">{{navedi knjigo|title =Moonraker Special Edition, Region 2 booklet|year=2000<!-- |access-date = 3 October 2008--> |publisher=United Artists}}</ref> Tikal je zdaj velika turistična atrakcija, obdana z lastnim nacionalnim parkom. V Tikalu je bil zgrajen muzej mesta; dokončana je bila leta 1964.<ref>Coe 1967, 1988, p.10.</ref> == Opis mesta == [[File:Tikal map vector.svg|thumb|Jedro najdišča]] Tikal sta delno obnovila Univerza v Pensilvaniji in gvatemalska vlada. Bilo je eno največjih majevskih mest iz klasičnega obdobja in eno največjih mest v Ameriki. Arhitektura starodavnega mesta je zgrajena iz [[apnenec|apnenca]] in vključuje ostanke templjev, ki se dvigajo nad 70 metrov, velike kraljeve palače, poleg številnih manjših piramid, palač, rezidenc, upravnih stavb, ploščadi in napisanih kamnitih spomenikov.<ref>Drew 1999, p.183.</ref> Obstaja celo stavba, za katero se je zdelo, da je bila zapor, prvotno z lesenimi rešetkami na oknih in vratih. Obstaja tudi sedem igrišč za igranje mezoameriške igre z žogo, vključno s kompletom 3 igrišč na trgu Seven Temples Plaza, ki je edinstvena značilnost v Mezoameriki. Apnenec, uporabljen za gradnjo, je bil lokalni in so ga pridobivali na kraju samem. Vdolbine, ki so nastale pri pridobivanju kamna za gradnjo, so bile ometane za vodotesnost in uporabljene kot zbiralniki, skupaj z nekaterimi hidroizoliranimi naravnimi vdolbinami. Glavni trgi so bili obloženi s štukaturo in položeni na nagibu, ki je usmerjal padavine v sistem kanalov, ki so napajali rezervoarje.<ref name=d186>Drew 1999, p.186.</ref> Stanovanjsko območje Tikala obsega približno 60 kvadratnih kilometrov, večina še ni bila očiščena, kartirana ali izkopana. Območje 16 kvadratnih kilometrov okoli jedra najdišča je bilo intenzivno kartirano; morda je zajemalo območje približno 125 kvadratnih kilometrov. Ogromen niz zemeljskih del, ki sta jih odkrila Dennis E. Puleston in Donald Callender v 1960-ih, obdaja Tikal s 6 metrov širokim jarkom za obzidjem.<ref>Puleston & Callender 1967, p. 40–48.</ref> Nedavno je projekt, ki raziskuje obrambna zemeljska dela, pokazal, da je obseg zemeljskih del zelo spremenljiv in da je na mnogih mestih kot obrambni element nepomemben. Poleg tega so bili nekateri deli zemeljskih del integrirani v sistem kanalov. Zemeljska dela v Tikalu se bistveno razlikujejo po obsegu od tistega, kar je bilo prvotno predlagano, in so veliko bolj zapletena in večplastna, kot se je prvotno mislilo.<ref>Martínez et al. 2004, pp.639-640.</ref> === Nasipi (poti) === V pozni klasiki je mreža ''sacbeob'' (poti) povezovala različne dele mesta in se raztezala več kilometrov skozi mestno jedro. Te so povezovale Veliki trg s templjem 4 (ki je približno 750 metrov zahodno) in templjem napisov (približno 1 kilometer proti jugovzhodu).<ref name=h227>Hammond 2000, p.227.</ref> Ti široki nasipi - poti - so bili zgrajeni iz nabitega in ometanega apnenca in so bili poimenovani po zgodnjih raziskovalcih in arheologih; nasipi Maler, Maudslay, Tozzer in Méndez. Pomagali so pri prehodu vsakodnevnega prometa v deževnem obdobju in služili tudi kot jezovi. *Maler Causeway teče proti severu od templja I do skupine H. Velik relief je vklesan na apnenčasto podlago ob poteku nasipa južno od skupine H. Upodablja dva zvezana ujetnika in sega v pozno klasično obdobje.<ref name=k138>Kelly 1996, p.138.</ref> *Maudsley Causeway poteka 0,8 kilometra severovzhodno od templja IV do skupine H. *Mendez Causeway poteka jugovzhodno od East Plaza do templja VI, na razdalji približno 1,3 kilometra.<ref name=k139>Kelly 1996, p.139.</ref><ref name="Martin & Grube 2000, p.24">Martin & Grube 2000, p.24.</ref> *Tozzer Causeway poteka proti zahodu od Velikega trga do templja IV.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.302.</ref> === Vodni rezervoarji === Vodni rezervoarji so imeli ključno vlogo pri razvoju in vzdrževanju Tikala in drugih majevskih mest. Čeprav so očitno služili kot vodno telo za črpanje v sušnem obdobju, so imeli vodni rezervoarji tudi kulturni in politični pomen.<ref name="Lucero-2011">{{Cite journal |last1=Lucero |first1=Lisa J. |last2=Gunn |first2=Joel D. |last3=Scarborough |first3=Vernon L. |date=June 2011|title=Climate Change and Classic Maya Water Management |journal=Water |language=en |volume=3 |issue=2 |pages=479–494 |doi=10.3390/w3020479 |issn=2073-4441 |doi-access=free }}</ref> Zato so majevske družbe naredile omembe vredne naložbe v svoje rezervoarje, da bi zagotovile visoko kakovost vode in utrdile politično moč. Poleg Tikala so pomembni rezervoarji med drugim prisotni tudi v Calakmulu, Caracolu in Naranju. === Arhitekturne skupine === [[File:Tikal9.jpg|thumb|left|Severna Akropola]] '''Veliki trg''' leži v jedru mesta; na vzhodni in zahodni strani ga obdajata dve veliki piramidi-templja. Na severni strani meji na severno akropolo, na jugu pa na osrednjo akropolo. '''Osrednja Akropola''' je kompleks palač južno od Velikega trga. '''Severna Akropola''' je skupaj z Velikim trgom neposredno na jugu ena najbolj raziskanih arhitekturnih skupin na območju Majev; projekt Tikal je izkopal ogromen jarek čez kompleks in temeljito raziskal njegovo zgodovino gradnje. Je zapletena skupina, katere gradnja se je začela v predklasičnem obdobju, okoli leta 350 pr. n. št. Razvil se je v pogrebni kompleks za vladajočo dinastijo klasičnega obdobja, z vsakim dodatnim kraljevim pokopom, ki je dodal nove templje na vrhu starejših struktur. Po letu 400 našega štetja je bila prejšnji severni ploščadi, ki je merila 100 krat 80 metrov, dodana vrsta visokih piramid, ki so jo postopoma skrile pred pogledom. V 6. stoletju našega štetja je bilo zgrajenih osem tempeljskih piramid, vsaka od njih je imela dovršen strešni glavnik in stopnišče, obkroženo z maskami bogov. Do 9. stoletja našega štetja je bilo v Severni Akropoli postavljenih 43 stel in 30 oltarjev; 18 od teh spomenikov je bilo vklesanih s hieroglifskimi besedili in kraljevimi portreti. Severna Akropola je še naprej sprejemala pokope v postklasičnem obdobju. [[File:Mundo Perdido pyramid 5C-54, Tikal.jpg|thumb|Piramida izgubljenega sveta v kompleksu Mundo Perdido]] '''Južno Akropolo''' najdemo poleg templja V. Zgrajena je bila na veliki bazalni ploščadi, ki pokriva površino več kot 20.000 kvadratnih metrov. '''Trg sedmih templjev''' je zahodno od Južne Akropole. Na vzhodni strani meji na vrsto skoraj enakih templjev, na južni in zahodni strani na palače, na severni strani pa na nenavadno trojno igrišče.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.304.</ref> '''Mundo Perdido''' je zahodno od Trga sedmih templjev.<ref name="Coe 1967, 1988, pp.90-91">Coe 1967, 1988, pp.90-91.</ref> To je največji ceremonialni kompleks iz predklasičnega obdobja v Tikalu. Kompleks je bil organiziran kot velika E-skupina, sestavljena iz piramide, poravnane s ploščadjo na vzhodu, ki je podpirala tri templje. Kompleks Mundo Perdido je bil v svoji zgodovini večkrat prezidan. Do leta 250–300 našega štetja je na njegov arhitekturni slog vplivala velika metropola Teotihuacan v Mehiški dolini, vključno z uporabo oblike ''talud-tablero''.<ref>Martin and Grube 2000, p.29. Sharer and Traxler 2006, p.321.</ref> V zgodnjem klasičnem obdobju (okoli 250–600) je Mundo Perdido postal eno od dvojnih žarišč mesta, drugo je bila Severna Akropola. Od leta 250 do 378 je morda služil kot kraljeva nekropola. Kompleks Mundo Perdido je dobil ime po arheologih Univerze v Pennsylvaniji; osredotočen je na Piramido izgubljenega sveta in majhno ploščad zahodno od nje. Južno od Mundo Perdida so nedavna izkopavanja leta 2021 razkrila enotretjinsko kopijo ''La Ciudadele'' ali Citadele v Teotihuacánu. To območje je bilo morda uporabljeno kot diplomatski sedež in kot prizadevanje za nadaljnji pečat teotihuakanske kulture prebivalcem Tikala.<ref>{{navedi splet |title=Copy of famous Teotihuacan structure discovered in Maya city |url=https://www.livescience.com/teotihuacan-maya-embassy-in-tikal.html |website=Live Science|date=29 April 2021 }}</ref> '''Skupina G''' leži južno od nasipa Mendez. Kompleks sega v pozno klasiko in je sestavljen iz stavb tipa palače ter je ena največjih skupin te vrste v Tikalu. Ima dve nadstropji, vendar je večina sob v spodnjem nadstropju, skupaj 29 obokanih prostorov. Ostanki dveh nadaljnjih prostorov pripadajo zgornji etaži. Eden od vhodov v skupino je bil uokvirjen z velikansko masko. '''Skupina H''' je osredotočena na velik trg severno od Velikega trga. Obkrožajo ga templji iz pozne klasične dobe. [[File:Tikal Plaza of the Seven Temples.jpg|thumb|left|300px|Trg sedmih templjev]] V Tikalu je '''devet kompleksov piramid dvojčkov''', od katerih je bil eden popolnoma razstavljen v starih časih, nekateri drugi pa so bili delno uničeni. Razlikujejo se po velikosti, sestavljeni pa so iz parov piramid, obrnjenih druga proti drugi na osi vzhod–zahod. Te piramide imajo raven vrh in stopnice na vseh štirih straneh. Vrsta navadnih stel je postavljena neposredno zahodno od vzhodne piramide in severno od piramid. Na približno enaki razdalji od njih se običajno nahajata kiparska stela in oltarni par. Na južni strani teh kompleksov je dolga obokana zgradba z eno sobo z devetimi vrati. Celoten kompleks je bil zgrajen naenkrat in ti kompleksi so bili zgrajeni v 20-letnih (ali ''k'atun'') intervalih v času pozne klasične. Prvi kompleks dvojnih piramid je bil zgrajen v začetku 6. stoletja na vzhodnem trgu. Nekoč so mislili, da so ti kompleksi edinstveni za Tikal, vendar so redke primere zdaj našli na drugih lokacijah, kot sta [[Yaxha]] in Ixlu, in morda odražajo obseg politične prevlade Tikala v pozni klasiki.<ref name=mg51>Martin & Grube 2000, p.51.</ref> '''Skupina Q''' je kompleks piramid dvojčkov in je eden največjih v Tikalu. Zgradil ga je Yax Nuun Ayiin II leta 771, da bi označil konec 17. ''K'atuna''. Večji del je bil obnovljen in njegovi spomeniki so bili ponovno postavljeni. '''Skupina R''' je še en kompleks dvojnih piramid, datiran v leto 790. Je blizu Maler Causewaya. === Strukture === [[File:Belize-tikal.jpg|thumb|upright|Tempelj II na glavnem trgu]] V Tikalu je na tisoče starodavnih struktur in po desetletjih arheološkega dela je bil izkopan le del teh. Najvidnejše ohranjene zgradbe vključujejo šest zelo velikih piramid, označenih kot templji I–VI, od katerih vsaka na svojih vrhovih podpira strukturo templja. Nekatere od teh piramid so visoke preko 60 metrov. Med prvim pregledom mesta so bili zaporedno oštevilčeni. Ocenjuje se, da bi lahko vsakega od teh večjih templjev zgradili v samo dveh letih.<ref name=k133>Kelly 1996, p.133.</ref> Tu so še [[oltar]]ji, [[preklada|preklade]] čez notranja vrata templjev, in so najbolj dovršeno izrezljane lesene preklade, ki so se ohranile kjer koli v regiji Majev, ter [[stela (spomenik)|stele]] - izklesane kamnite gredi, pogosto izklesane s figurami in hieroglifi in grobovi. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Tikal}} {{wikivoyage|Tikal}} *[http://mcd.gob.gt/tikal/ Official site], Ministry of Culture and Sports of Guatemala {{in lang|es}} *[https://www.cyark.org/projects/tikal Tikal Digital Media Archive at CyArk] *[http://www.topworldimages.com/streetview/Tikal Tikal Google Street View] *[https://mayansandtikal.com Mayans and Tikal] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] [[Kategorija:Narodni parki Gvatemale]] [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju pr. n. št.]] frq6i74dnuiiq9lveml9emnq81prksa Geografija Gvatemale 0 551969 6753093 6392045 2026-09-20T11:51:17Z Ljuba24b 92351 /* Regije */ np 6753093 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name= Gvatemala |map = Guatemala_geopolitical.jpg |continent = [[Severna Amerika]] |region = [[Srednja Amerika]] |coordinates = {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} |area ranking = 105. |km area = 108.889 |percent land = 98,41 |km coastline = 400 |borders = total: 1667 km |highest point = [[Tajumulco (vulkan)|vulkan Tajumulco]] <br> 4220 m |lowest point = [[Tihi ocean]] 0 m |longest river = [[Motagua]] 486 km |largest lake = [[Jezero Izabal]] 589,6 km² |exclusive economic zone = 114.170 km² }} [[File:Un-guatemala.png|thumb|280px|Zemljevid Gvatemale]] '''[[Gvatemala]]''' je gorata, razen južnega obalnega območja in prostranega severnega nižavja departmaja Petén. Država je v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]] in na severu in zahodu meji na [[Mehika|Mehiko]], na vzhodu na [[Belize]] in [[Honduraški zaliv]], na vzhodu na [[Honduras]], na jugovzhodu na [[Salvador]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Dve gorski verigi vstopita v Gvatemalo od zahoda proti vzhodu in državo delita na tri glavne regije: višavje, kjer so gore; pacifiška obala, južno od gora; in apnenčasto planoto v regiji Petén, severno od gora. Ta območja se razlikujejo po podnebju, nadmorski višini in pokrajini, kar zagotavlja dramatična nasprotja med vročimi in vlažnimi tropskimi nižavji ter visokogorskimi vrhovi in dolinami. == Regije == Južni rob zahodnega višavja zaznamuje [[Sierra Madre de Chiapas]], ki se razteza od mehiške meje proti jugu in vzhodu ter se nadaljuje v nižjih legah proti Salvadorju. Za gorsko verigo so značilni strmi vulkanski stožci, vključno z [[Tajumulco (vulkan)|vulkanom Tajumulco]] 4220 m, najvišjo točko v državi in Srednji Ameriki. Vseh 37 gvatemalskih [[vulkan]]ov (3 od njih so aktivni: [[Pacaya]], Santiaguito in [[Fuego (vulkan)|Fuego]]) je v tej gorski verigi in jih je veliko v visokogorju. Severna veriga gora se začne blizu mehiške meje z verigo [[Sierra de los Cuchumatanes]], nato pa se razteza proti vzhodu skozi pogorja Chuacús in Chamá, navzdol do pogorij Santa Cruz in Minas, blizu [[Karibsko morje|Karibskega morja]]. Severne in južne gore ločuje dolina Motagua, kjer reka [[Motagua (reka)|Motagua]] in njeni pritoki odtekajo iz visokogorja v Karibe in so plovne na spodnjem koncu, kjer tvorijo mejo s Hondurasom. Reke so kratke in plitke v pacifiškem povodju, večje in globlje, kot so Polochic, ki se izliva v [[jezero Izabal]], [[Río Dulce]], Motagua in Sarstún, ki tvori mejo z Belizejem v Karibih in povodjem Mehiškega zaliva ([[Usumacinta]], ki tvori mejo med Chiapasom v Mehiki in Peténom ter njegovimi pritoki, kot sta La Pasión in San Pedro. Večina večjih mest je v višavju. Večja mesta so glavno mesto [[Gvatemala (mesto)]], nadmorska višina 1500 m (osrednje višavje), [[Antigua Gvatemala]], nadmorska višina 1530 m (osrednje višavje), [[Quetzaltenango]], nadmorska višina 2350 m (zahodno višavje) in [[Puerto Barrios]] na karibski obali. Največje jezero Izabal (589,6 km²) je blizu karibske obale. Vulkan Tajumulco, 4220 m, najvišja točka Srednje Amerike, je v zahodnem departmaju San Marcos. Zadnji večji [[potres]] je bil 4. februarja 1976 in je v osrednjem višavju zahteval več kot 23.000 življenj. == Podnebje == [[File:Koppen-Geiger Map GTM present.svg|thumb|280px|Gvatemalski zemljevid Köppnovih podnebnih klasifikacijskih območij]] V Pacifiku in nižavju Petén je podnebje vroče in vlažno. V visokogorju je bolj zmerno, na vrhu pogorja Cuchumatanes do ledeno mrzlo, v najbolj vzhodnih departmajih pa vroče/suho. Gvatemala je zaradi lege v Karibskem morju in Tihem oceanu tarča [[orkan]]ov, vključno z orkanom Mitch leta 1998 in orkanom Stan oktobra 2005, ki sta zahtevala več kot 1500 življenj. Škoda ni nastala zaradi vetra, temveč zaradi poplav in zemeljskih plazov. Podnebne spremembe v Gvatemali so resen problem, saj velja za eno od 10 držav, ki so najbolj ranljive za učinke podnebnih sprememb.<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.climatelinks.org/countries/guatemala|title=Guatemala {{!}} Global Climate Change|last=|first=|date=|website=Climate Links|publisher=USAID|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2010 se je Gvatemala »uvrstila na drugo mesto na svetu po indeksu globalnega podnebnega tveganja, ki kaže stopnjo izpostavljenosti in ranljivosti za ekstremne dogodke.«<ref>{{navedi splet|url=https://ccafs.cgiar.org/guatemala|title=Guatemala|last=|first=|date=2015-11-27|website=Research Program on Agriculture, Climate Change, and Food Security|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20200720100041/https://ccafs.cgiar.org/guatemala|archive-date=2020-07-20|access-date=2019-05-07|url-status=dead}}</ref> Tako komercialna kmetijska proizvodnja kot samooskrbno kmetovanje sta upadli, zato se samooskrbnim kmetom zdi bolj težko najdejo delo kot dnevni delavci, ko njihova lastna žetev propade.<ref name=":1">{{navedi splet|url=https://www.nationalgeographic.com/environment/2018/10/drought-climate-change-force-guatemalans-migrate-to-us/|title=Changing climate forces desperate Guatemalans to migrate|last=|first=|date=2018-10-23|website=National Geographic|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno 300.000 samooskrbnih kmetov je leta 2018 poročalo o izgubi pridelka zaradi suše.<ref name=":2">{{navedi splet|url=https://tucson.com/opinion/national/conor-walsh-immigration-and-climate-change-in-central-america/article_f9d39a5f-c475-5255-8b71-0b0c542a3ec7.html|title=Conor Walsh: Immigration and climate change in Central America|last=Walsh|first=Conor|date=|website=Arizona Daily Star|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> Približno polovica gvatemalske delovne sile je v kmetijskem sektorju. Slab pridelek zaradi podnebnih sprememb je bil opredeljen kot dejavnik pri preseljevanju v ZDA.<ref name=":3">{{navedi splet|url=https://www.npr.org/2019/04/10/711951941/climate-change-is-forcing-farmers-in-guatemala-to-leave-their-land-for-the-u-s|title=Climate Change Is Forcing Farmers In Guatemala To Leave Their Land For The U.S.|last1=Shapiro|first1=Ari|last2=Blitzer|first2=Jonathan|date=April 10, 2019|website=NPR|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref><ref name=":4">{{navedi splet|url=https://www.wlrn.org/post/guatemalan-climate-change-refugees-pouring-over-us-border-and-south-florida|title=Guatemalan Climate Change Refugees Pouring Over U.S. Border – And Into South Florida|last=Padgett|first=Tim|date=Apr 8, 2019|website=WLRN-FM|language=en|archive-url=|archive-date=|access-date=2019-05-07}}</ref> == Geografski podatki == [[Image:Guatemala Topography.png|thumb|280px|Topografija Gvatemale]] ;Geografske koordinate: {{Coord|15|30|N|90|15|W|type:country}} ;Reference zemljevidov: Srednja Amerika in Karibi ;Površina *skupaj: 108.889 km² *kopno: 107.159 km² ;Kopenske meje *Skupaj: 1667 km *Mejne države: Belize 266 km, Salvador 199 km, Honduras 244 km, Mehika 958 km ;Obala 400 km ;Pomorske zahteve *Teritorialno morje: 12 nmi (22 km) *Izključna ekonomska cona: 114.170 km² in 200 nmi (370 km) *Ekontinentalni pas: 200 m globine oziroma do globine izkoriščanja ;Ekstremne točke *Najsevernejša točka – meja z Mehiko, departma Petén *Najjužnejša točka – meja s Salvadorjem, blizu Garita Chapina, departma Jutiapa *Najzahodnejša točka – meja z Mehiko na pacifiški obali, departma San Marcos *Skrajna vzhodna točka – meja s Hondurasom, departma Izabal *Najnižja točka – Tihi ocean in Karibsko morje: 0 m *Najvišja točka – vulkan Tajumulco: 4220 m ;Naravni viri *nafta, nikelj, redki gozdovi, ribe, čikel, hidroelektrarne ;Raba tal *Njive: 14,32 % *Trajni nasadi: 8,82 % *Drugo: 76,87 % (ocena 2012) *Namakana zemlja 3121 km² (2003) ;Skupni obnovljivi vodni viri *111,3 km³ (2011) ;Črpanje sladke vode (gospodinjski/industrijski/kmetijski) *skupaj: 3,46 km³/leto (15 %/31 %/54 %) *na prebivalca: 259,1 m³/leto (2006) ;Naravne nevarnosti *Več aktivnih vulkanov, občasni močni potresi; Karibska obala izpostavljena orkanom in drugim tropskim nevihtam, ki povzročajo poplave, blatne tokove in zemeljske plazove ;Okolje – aktualna vprašanja *krčenje gozdov; erozija tal; onesnaževanje vode ;Okolje—mednarodni sporazumi *Pogodbenica: Pogodba o Antarktiki, biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, podnebne spremembe-Kjotski protokol, dezertifikacija, ogrožene vrste, okoljske spremembe, nevarni odpadki, pomorsko pravo, odlaganje odpadkov v morje, prepoved jedrskih poskusov, zaščita ozonskega plašča, onesnaževanje z ladij (MARPOL 73/ 78), Mokrišča *Podpisan, vendar ne ratificiran: Antarktično-okoljski protokol == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Geografija Gvatemale]] kt17akzx3lhbnalmq71w5jc7abl9vd1 Osamosvojitev in nastajanje Republike Slovenije 0 556070 6752999 6746436 2026-09-20T08:05:36Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6752999 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Dogodek|partof=Razpad SFR Jugoslavije|name=Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države|Location=Slovenija|result=Padec Socializma v Sloveniji Osamosvojitev Slovenije|duration=Maj 1988-22. maj 1992}} Osamosvojitev in nastajanje Slovenske države je prelomno obdobje v [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Slovenije]], kjer so [[Slovenci]] izrazili željo o samostojni državi in uresničili željo prednikov o samostojni državi. == Začetek == * Po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]] leta [[1980]] se je v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] začel vse bolj širiti [[nacionalizem]]. Zaradi tega je 12 let po [[Josip Broz - Tito|Titovi]] smrti [[Socialistična federativna republika Jugoslavija]] nehala obstajati. Prvo jasno in javno željo po samostojnosti in neodvisnosti [[Slovenija|Slovenije]] je leta [[1987]] izrazila skupina izobražencev v 57. številki Nove revije. Vse več ljudi si je želelo [[Demokratizacija|demokratizacijo]] [[Slovenija|Slovenije]], kar so tudi izražale prve opozicijske stranke. Prva opozicijska stranka je bila [[Slovenska kmečka zveza]], ki je bila ustanovljena [[12. avgust|12. avgusta]] [[1988]]. To obdobje se je začelo maja [[1988]], ko so [[Janez Janša]], [[David Tasić]], [[Franci Zavrl]] in Ivan Borštner izvršili [[Proces proti četverici]] (kratica [[JBTZ]]). == Prve spremembe == * [[27. september|27. septembra]] [[1989]] je [[Skupščina Socialistične republike Slovenije]] sprejela ustavne amandmaje in odpravila [[Enostrankarski sistem|enostrankarski monopol]] [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov]] in zamenjala himno [[Naprej zastava slave]] z [[Zdravljica|Zdravljico]]. == Prve demokratične volitve, strmoglavljenje izvršnega sveta, in prva demokratična vlada == * [[8. april|8. aprila]] [[1990]] so bile izpeljane [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|prve večstrankarske, demokratične volitve]] in hkrati še prvi krog predsedniških volitev. Na prvih večstrankarskih večstrankarskih volitvah je zmagala koalicija [[DEMOS]], prvo [[1. vlada Republike Slovenije|demokratično vlado po uvedbi večstrankarskega sistema]] pa je sestavil [[Lojze Peterle]]. Na predsedniških volitvah pa je v 2. krogu zmagal neodvisni kandidat [[Milan Kučan]] po dvoboju s kandidatom [[DEMOS]]-a [[Jože Pučnik|Jožetom Pučnikom]]. [[16. maj|16. maja]] [[1990]] je [[Lojze Peterle]] uradno prišel na oblast in s tem strmoglavil star [[Socializem|socialistični]] izvršni svet [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]]. [[8. marec|8. marca]] [[1990]] se je [[Socialistična republika Slovenija]] preimenovala v [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]]. == Prva Slovenska uradna vojaška sila == * [[20. november|20. novembra]] [[1968]] je bila v vseh republikah [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] ustanovljena Teritorialna obramba. Takrat je prvič zadišalo po slovenski vojski. Leta [[1990]] je bila Teritorialna obramba Socialistične republike Slovenije preimenovana v [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialno obrambo Republike Slovenije]]. [[15. maj|15. maja]] [[1991]] je z usposabljanjem pričela prva generacija nabornikov, ta dan praznujemo kot dan [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. [[Slovenija]] se je odločila za obvezno služenje vojaškega roka, zato je ustanovila 2 učna centra, enega v [[Ig|Igu]], drugega pa v [[Pekre|Pekrah]]. [[2. junij|2. junija]] [[1991]] je na [[Ig|Igu]] prisegla prva generacija. [[24. marec|24. marca]] [[1991]] je [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] izvedla vajo Premik 91'. Februarja [[1991]] se je pojavila [[Deklaracija za mir 1991]], ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo brez [[Vojska|vojske]]. Podpisali so jo vsi člani takratnega predsedstva, vključno z predsednikom Milanom Kučanom, razen [[Ivan Oman|Ivana Omana]]. Ko je za to slišal [[Jože Pučnik]] je zavpil "to je veleizdaja!". == Plebiscit == * [[23. december|23. decembra]] [[1990]] se je začel [[plebiscit o samostojnosti Slovenije]], katerega vprašanje je bilo "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?". DA je obkrožilo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je 95% volilcev, NE je obkrožilo 57.800 volilnih upravičencev, kar predstavlja 4,29% volilcev. [[26. december|26. decembra]] so bili razglašeni rezultati. Ta dan danes praznujemo kot [[Dan samostojnosti in enotnosti]]. == Izvršitev Slovenske samostojnosti == * Februarja [[1991]] je Slovenija izstopila iz pravnega reda [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]]. [[25. junij|25. junija]] [[1991]] je [[Skupščina Republike Slovenije]] na skupni seji vseh zborov sprejela odlok o razglasitvi [[Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] in [[ustavni zakon]] in oboje razglasila. [[26. junij|26. junija]] je bila na [[Trg republike, Ljubljana|Trgu republike v Ljubljani]] slovesna proslava ob razglasitvi samostojnosti, kjer je bila dvignjena nova [[Zastava Slovenije|Slovenska zastava]]. == Vojna == ''Glavni članek: [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]'' * [[Slovenska osamosvojitvena vojna]] se je začela [[27. junij|27. junija]] ob enih zjutraj. Udeleženci vojne so bili [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]] skupaj s [[Policija (Slovenija)|Slovensko policijo]], na drugi strani pa [[Jugoslovanska ljudska armada]]. == Po vojni == * Po koncu vojne [[7. julij|7. julija]] [[1991]] je Slovenija morala zamrzniti osamosvojitvene procese za 3 mesece. [[8. oktober|8. oktobra]] [[1991]] je uvedla svojo prvo denarno valuto [[Slovenski tolar]]. [[23. december|23. decembra]] [[1991]] pa je bila na seji skupščine razglašena [[Ustava Republike Slovenije]]. [[22. maj|22. maja]] [[1992]] pa se je [[Slovenija]] pridružila [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. == Viri in literatura == * {{navedi knjigo|last1=Avbelj|first1=Matej|last2=Jambrek|first2=Peter|last3=Omerza|first3=Igor|last4=Petrič|first4=Ernest|last5=Rupel|first5=Dimitrij|last6=Šturm|first6=Lovro|last7=Valič Zver|first7=Andreja|title=Osamosvojitev: Prispevki za enciklopedijo slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti|publisher=Nova univerza|location=Nova Gorica|year=2021|cobiss=64550659|language=sl}} * {{cite book |last=Bačič |first=Geza |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6PK4MVVY |title=Občina Murska Sobota v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2025 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=253574403}} * {{cite book |last=Blagovič |first=Bojan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W9YW7502 |title=Ravnanje s prebeglimi in ujetimi pripadniki ter zbirni centri med osamosvojitveno vojno v Pomurju 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo za Pomurje : pokrajinska koordinacija Zveze slovenskih častnikov za Pomurje |year=2023 |place=Murska Sobota |language=sl |cobiss=166337027}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Rojstvo države|publisher=Didakta|location=Radovljica|year=2007|cobiss=235424768}} * {{navedi knjigo|last=Bučar|first=France|title=Temelji naše državnosti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=260173824}} * {{navedi knjigo|last=Bukovnik|first=Anton|title=Slovenija: Koraki v samostojnost: Pregled dogodkov 1980–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227151104}} * {{cite book |last=Brejc |first=Mihael |title=Vmesni čas : varnostno informativna služba in nastajanje nove slovenske države 1990–1993 |publisher=Mladinska knjiga |year=1994 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=44890624}} * {{navedi knjigo|last=Čelik|first=Pavle|title=Izza barikad|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=30748416}} * {{navedi knjigo|last=Drnovšek|first=Janez|title=Moja resnica: Jugoslavija 1989 – Slovenija 1991|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=58078720}} * {{cite thesis|last1=Đekič|first1=Marko|last2=Friš|first2=Darko|title=Zunanjepolitični aspekt slovenske osamosvojitve|type=diplomsko delo|publisher=[M. Đekič]|location=Maribor|year=2012|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=38608|cobiss=19450376|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Filipčič |first=Rok |title=Slovenski teritorialec : uniforme, oborožitev in oprema slovenske Teritorialne obrambe 1990–1991 |last2=Ravbar |first2=Matjaž |publisher=Vojaški muzej Slovenske vojske |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=184823555}} * {{cite thesis|last1=Filipič|first1=Stanislav|last2=Anžič|first2=Andrej|title=Vojna za Slovenijo v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[S. Filipič]|location=Precetinci|year=1998|cobiss=54762|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Furlan |first=Branimir |title=Vojaška strategija osamosvojitve Slovenije |publisher=Defensor |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=145124355}} * {{cite book |last=Geder |first=Alan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDCWCQI5 |title=Gornja Radgona v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Ribaš |first2=Drago |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Gornja Radgona |language=sl, de |cobiss=107422211}} * {{Navedi knjigo |last=Granda |first=Stane |title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev |publisher=Družina |year=2022 |location=Ljubljana |cobiss=98508547}} * {{navedi knjigo|last1=Horvat|first1=Mladen|last2=Štajnbaher|first2=Srečko|title=Osamosvojitev Slovenije: Naj ne bo nikoli pozabljeno|publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo|location=Slovenska Bistrica|year=2011|cobiss=67823617}} * {{cite book |last=Ivešić |first=Tomaž |title=Jugoslovanstvo med partijsko ideologijo in narodnimi preporodi |publisher=Mohorjeva družba |year=2026 |place=Celje |language=sl |cobiss=266371843}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustavna demokracija : graditev slovenske demokracije, države in ustave |publisher=DZS |year=1992 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=31825664}} * {{cite book |last=Jambrek |first=Peter |title=Ustanovitev Slovenije |publisher=Nova univerza, Evropska pravna fakulteta : Inštitut Nove revije |year=2017 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=292440064}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=12979510}} * {{navedi knjigo|last=Janša|first=Janez|title=Premiki: Nastajanje in obramba slovenske države 1988–1992|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2013|cobiss=267271680}} * {{navedi knjigo |title=Bela knjiga slovenske osamosvojitve |publisher=Nova obzorja |location=Ljubljana |year=2013 |language=sl |last=Janša |first=Janez}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo: Priprave na obrambo Slovenije, bojna poročila in analize|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272623616|last=Janša|first=Janez}} * {{cite thesis|last1=Jus|first1=Boštjan|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Stopnja vpliva posameznih političnih osebnosti pri procesu osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[B. Jus]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=72032|cobiss=24445960|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|first=Dejan|last=Kaloh|title=Milan Kučan : ko boter spregovori o sebi : delo, lik in življenje strica iz ozadja prek njegovih lastnih besed|publisher=Nova obzorja|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=155792899}} * {{cite book |last=Kladnik |first=Tomaž |title=Vojaška obramba Slovenije : 1990–1991 |last2=Bolfek |first2=Boris |last3=Mikulič |first3=Albin |last4=Brodnik |first4=Ana |last5=Kastelic |first5=Gregor |last6=Ravbar |first6=Matjaž |last7=Filipčič |first7=Rok |last8=Premk |first8=Martin |last9=Torkar |first9=Blaž |publisher=Defensor |year=2011 |place=Ljubljana |language=sl |last10=Horvat |first10=Mladen |last11=Pörš |first11=Simona |last12=Marković |first12=Zvezdan |cobiss=258271232}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2012 |volume=I |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{cite book |last=Klemenčič |first=Milan |title=Osamosvojitev na Gorenjskem : 1989–1991 |last2=Renko |first2=Damjan |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2013 |volume=II |place=Tržič |language=sl |cobiss=259919104}} * {{navedi knjigo|editor=Korent|title=Koroška v vojni 1991: Delovanje teritorialne obrambe, policije in civilnih struktur|publisher=OZVVS Mislinjske doline|location=Slovenj Gradec|year=2008|cobiss=239612160|editor-first=Jože}} * {{navedi knjigo|last=Kovač|first=Jožef|title=Pogumni in modri leta 1991|publisher=Zavod Volosov hram|location=Pekel|year=2025|cobiss=253899011}} * {{cite book |last=Krajnc |first=Viktor |title=Izpolnjena pričakovanja |publisher=Grafika Gracer |year=2001 |place=Celje |language=sl |cobiss=112275712}} * {{cite thesis|last1=Krog|first1=Borut|last2=Friš|first2=Darko|title=Pot do samostojne države Slovenije v luči izbranih slovenskih in srbskih časnikov|type=magistrsko dleo|publisher=[B. Krog]|location=Maribor|year=2020|cobiss=63284995|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=63284995|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last1=Križman|first1=Silva|last2=Horvatič|first2=Leon|last3=Hožič|first3=Maks|last4=Kljun|first4=Miran|last5=Šajn|first5=Tomo|last6=Valentinčič|first6=Slobodan|last7=Vidic|first7=Tomo|title=Dan prej|publisher=Primorske novice|location=Koper|year=1994|cobiss=40362240}} * {{cite book |title=Skupaj v vojni za Slovenijo : Šentilj '91 |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo občin Kungota, Pesnica in Šentilj : Policijsko veteransko društvo Sever |year=2024 |editor-last=Maher |editor-first=Vladimir |place=Pesnica pri Mariboru : Maribor |language=sl |cobiss=194460931}} * {{cite book |last=Mavrič |first=Edi |title=Priče in pričevanja : [osamosvojitvena dogajanja v Zgornji Savinjski dolini 1990-1991] |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2004 |place=Mozirje |language=sl |cobiss=128924416}} * {{cite book |title=Trdna mreža : osamosvajanje Slovenije v Zgornjem Posočju |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Gornje Posočje |year=2008 |editor-last=Medved |editor-first=Roman |place=Tolmin |language=sl |editor-last2=Hrovat |editor-first2=Silvo |editor-last3=Berginc |editor-first3=Vito |editor-last4=Leban |editor-first4=Metod |cobiss=240946432}} * {{cite book |last=Mencinger |first=Jože |title=Gospodarski sistem in politika Slovenije |publisher=Uradni list RS |year=1995 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=49704448}} * {{cite thesis|last=Meolic|first=Jelko|title=Notranja nasprotovanja slovenski osamosvojitvi: Med patriotizmom in jugonostalgijo|type=magistrsko delo|publisher=[J. Meolic]|location=Maribor|year=2018|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=70314|cobiss=23964680|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |title=Ptuj in leto 1991 : zbornik pričevanj, spominov in dokumentov |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2006 |editor-last=Merc |editor-first=Janez |place=Ptuj |language=sl |cobiss=57142273}} * {{cite thesis|last1=Mihalič|first1=Edvard|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Vojna za Slovenijo leta 1991 v Prekmurju|type=diplomsko delo|publisher=[E. Mihalič]|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=21411421|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book |last=Mikulič |first=Albin |url=https://dk.mors.si/Dokument.php?id=941&lang=slv |title=Uporniki z razlogom : Maneverska struktura narodne zaščite |publisher=Ministrstvo za obrambo RS |year=2005 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=222011392}} * {{cite book |last=Nikolić |first=Kosta |url=https://www.academia.edu/34959754/Rat_u_Sloveniji_Dokumenta_Predsedni%C5%A1tva_SFRJ_tom_II |title=Rat u Sloveniji |last2=Petrović |first2=Vladimir |publisher=Institut za savremenu istoriju; Fond za humanitarno pravo |year=2012 |isbn=978-86-7403-166-7 |place=Beograd}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=JBTZ: časi poprej in dnevi pozneje |publisher=Karantanija |year=2013 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=266965248}} * {{Navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Pravi obraz Janeza Stanovnika |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=27198467}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Udba in akcija Sever |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2020 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=18173443}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. France Bučar - Tikveš |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=138029827}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Igor Bavčar - Deviacija |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=173204483}} * {{cite book |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Jože Pučnik - Psevdomarksist |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=141982979}} * {{navedi knjigo |last=Omerza |first=Igor |title=Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Janez Janša - Kaplar |publisher=Zavod Aruma, Klub Native - Speakerjev |location=Ljubljana |year=2026 |cobiss=262463747}} * {{cite thesis |last=Osojnik |first=Janez |title=Plebiscit v Republiki Sloveniji leta 1990 |type=doktorska disertacija |publisher=FF UM |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=95403 |place=Maribor |language=sl |year=2025 |cobiss=273929987}} * {{navedi knjigo|last=Pavličič|first=Srečko|title=Vojna za Slovenijo: Pristava pri Ljutomeru, 1991|publisher=[S. Pavličič]|location=Ljutomer|year=1998|cobiss=1864164}} * {{navedi knjigo|last1=Pavlin|first1=Vojko|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991|publisher=Center za vojaškozgodovinsko dejavnost|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=9346866}} * {{navedi knjigo|last1=Perovšek|first1=Jurij|last2=Puncer|first2=Cvetka|last3=Šatej|first3=Barbara|title=Slovenska osamosvojitev 1991: Pričevanja in analize|publisher=Državni zbor Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|url=https://sistory.si/publication/851|cobiss=117917952}} * {{cite thesis|last1=Pesek|first1=Rosvita|last2=Repe|first2=Božo|title=Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije: (1989–1992)|type=doktorska disertacija|publisher=[R. Pesek]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=227506176|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitev Slovenije: Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=14616892|language=sl}} * {{navedi knjigo |author=Pesek |first=Rosvita |title=Skupščinski koraki k samostojni državi, Izbor iz dobesednih zapisov sej Skupščine Republike Slovenije |publisher=Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2008 |language=sl |cobiss=243100672}} * {{navedi knjigo|last=Pesek|first=Rosvita|title=Osamosvojitvena vlada: Kako so gradili državo|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262999296|language=sl}} * {{cite book |last=Pesek |first=Rosvita |title=Pučnik |publisher=Mohorjeva družba |year=2013 |place=Celovec |language=sl |cobiss=269732864}} * {{cite book |last=Pesek |first=Rosvita |title=Bučar |publisher=Mohorjeva družba |year=2016 |place=Celovec |language=sl |cobiss=285057024}} * {{navedi knjigo|editor=Peterle|title=Živeti hočemo v suvereni državi slovenskega naroda|publisher=Mohorjeva družba|location=Celovec|year=2005|cobiss=220754176|editor-first=Lojze}} * {{navedi knjigo|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslovanske vojne: 1991–2001|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=121307392|language=sl}} * {{navedi knjigo|last=Potočnjak|first=Draga|title=Skrito povelje|publisher=Sanje|location=Ljubljana|year=2014|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FYHUSYN0|cobiss=277364480}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 1, Pripoved o teritorialcih v letu 1991|publisher=Slovenska panorama|location=Ljubljana|year=2000|language=sl|cobiss=106040576}} * {{navedi knjigo|last=Praznik|first=Brane|title=Branilci domovine. Part 2, Trgovci s smrtjo|publisher=[B. Praznik]|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=235829248}} * {{navedi knjigo |last1=Pregl |first1=Slavko |title=Prijatelj, državnik, človek : pričevanja o Milanu Kučanu |last2=Furlan |first2=Špela |last3=Rupnik |first3=Anton |last4=Vajgl |first4=Ivo |publisher=Didakta |year=2021 |location=Radovljica |cobiss=40065795}} * {{Navedi knjigo |last=Prešeren |first=Marko |url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=11345 |title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991 |publisher=FDV |year=2009 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{navedi knjigo|last1=Prunk|first1=Janko|last2=Ivanič|first2=Martin|title=Osamosvojitev Slovenije: s kratkim orisom slovenske zgodovine|publisher=Založba Grad|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60366336}} * {{cite book |last=Purnat |first=Niko |title=Priče in pričevanja 2 : kako smo gradili in obranili samostojnost v Zgornji Savinjski dolini |last2=Kotnik |first2=Franci |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline |year=2016 |place=Nazarje |language=sl |cobiss=287694080}} * {{Navedi knjigo |last=Remškar |first=Sanja |url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/remskar-sanja.pdf |title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991) |publisher=FF, FDV |year=2007 |location=Ljubljana}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki na Gorenjskem - 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever - Gorenjska |year=2021 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Tržič |language=sl |cobiss=72421891}} * {{cite book |title=Vojni ujetniki v vzhodnoštajerski pokrajini 1991 |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever |year=2022 |editor-last=Renko |editor-first=Damjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=117296643}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |url=https://sistory.si/publication/26859 |title=Slovenci v osemdesetih letih |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2001 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=115712256}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2002|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I9IAOAIW|cobiss=116740608}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |title=Slovenci v Evropi |publisher=FF UL |year=2002 |editor-last=Vodopivec |editor-first=Peter |series=Historia |volume=5 |place=Ljubljana |pages=211–286 |language=sl |chapter=Slovenska zunanja politika in mednarodni vidik slovenske osamosvojitve |chapter-url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX6JBH0O |cobiss=18134114}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 1, Opozicija in oblast|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=119971328|url=https://www.academia.edu/8525018/Viri_o_demokratizaciji_in_osamosvojitvi_Slovenije_I_del_Opozicija_in_oblast}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 2, Slovenci in federacija|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=123555328|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43181/viri_18.pdf}} * {{navedi knjigo|last=Repe|first=Božo|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=214258944|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/43001-44000/43182/viri_19.pdf}} * {{navedi knjigo|last1=Repe|first1=Božo|last2=Klemenčič|first2=Matjaž|title=Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Del 4, Slovenci v zamejstvu in po svetu ter mednarodno priznanje Slovenije|publisher=Arhivsko društvo Slovenije|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219905024}} * {{navedi knjigo |last=Repe |first=Božo |title=Milan Kučan, prvi predsednik |publisher=Modrijan |year=2015 |location=Ljubljana |cobiss=280164352}} * {{cite book |last=Repe |first=Božo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-20983BAG |title=Slovenija, moja dežela |last2=Kerec |first2=Darja |last3=Ajlec |first3=Kornelija |last4=Vehar |first4=Maja |publisher=Cankarjeva založba |year=2017 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8X1Q3SUY |title=Prlekija v ognju osamosvojitvene vojne 1991 |publisher=Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo : Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje |year=2020 |language=sl}} * {{cite book |last=Ribaš |first=Drago |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7M6XF4K7 |title=Občina Lendava v soju osamosvojitvene vojne 1991 |last2=Osterc |first2=Milan |last3=Kisilak |first3=Alojz |publisher=Policijsko veteransko društvo Sever za Pomurje : Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo |year=2021 |place=Lendava |language=sl |cobiss=66835459}} * {{navedi knjigo|last=Rupel|first=Dimitrij|title=Skrivnost države: Spomini na domače in zunanje zadeve 1989–1992|publisher=Delo|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31941120}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Pomen osamosvojitve : priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve |publisher=Klub Native Speakerjev Slovenije |year=2023 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=144541699}} * {{cite book |last=Rupel |first=Dimitrij |title=Voditelji Slovenije : Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša |publisher=Mladinska knjiga |year=2024 |isbn=978-961-01-7514-8 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=182380803}} * {{Navedi knjigo|title=Sto osamosvojitvenih dni|last=Slivnik|first=Danilo|publisher=ČGP Delo|year=1991}} * {{cite book |last=Slokar |first=Jože |title=Listi iz dnevnika : Slovenci v Beogradu ob osamosvajanju Slovenije |publisher=Modrijan |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=284688640}} * {{cite thesis|last1=Svet|first1=Frančišek|last2=Marković|first2=Zvezdan|title=Vojna za Slovenijo 1991 na območju Gorenjske (3. pokrajinski štab Teritorialne obrambe - 3. PŠTO)|type=Diploma thesis|publisher=[F. Svet]|location=Kranj|year=2018|url=https://www.bb.si/sites/default/files/uploads/files/diplome/svet_francisek_-_diplomska_naloga.pdf|cobiss=1024432977}} * {{navedi knjigo|last=Šetinc|first=Franc|title=Zbogom, Jugoslavija|publisher=DZS|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33774080}} * {{navedi knjigo|last1=Šiško|first1=Andrej|last2=Babič|first2=Blaž|title=Resnice je zmaga|publisher=Hervardi|location=Maribor|year=2011|cobiss=258154752}} * {{navedi knjigo|last=Švajncer|first=Janez J.|title=Obranili domovino: Teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991|publisher=Viharnik|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35366912}} * {{cite book |last=Teropšič |first=Tomaž |title=Posavje v letih 1989–1991 |last2=Teropšič |first2=Mitja |publisher=Posavski muzej : Zveza veteranov vojne za Slovenijo |year=2001 |place=Brežice |language=sl |cobiss=114327552}} * {{cite book |title=Čas odločitve : 1990–1991 : zbornik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2010 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Lenart |language=sl |cobiss=2751092}} * {{cite book |title=Slovenski lovci v vojni za Slovenijo |publisher=Lovska zveza Slovenije |year=2016 |editor-last=Toš |editor-first=Marjan |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=89267713}} * {{navedi knjigo|editor1-last=Urbanc|editor1-first=Nataša|title=ENOTNI V ZMAGI, Osamosvojitev Slovenije|publisher=Nova revija|url=https://www.muzej-nz.si/wp-content/uploads/2024/06/Enotni-v-zmagi.pdf|year=2006|location=Ljubljana|cobiss=227052288}} * {{cite book |last=Uršič |first=Irena |title=Samostojni |publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije |year=2016 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=285022976}} * {{cite book |last=Valič Zver |first=Andreja |url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=36752 |title=Vloga Demosa v procesu slovenske osamosvojitve in demokratizacije |publisher=A. Valič Zver |year=2012 |place=Ljubljana |language=sl |type=doktorska disertacija |cobiss=262450688}} * {{navedi knjigo|last=Valič Zver|first=Andreja|title=Jože Pučnik: oče slovenske države|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2019|cobiss=303240960}} * {{cite thesis|last=Verhovnik|first=Aljaž|title=Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije|type=magistrsko delo|publisher=[A. Verhovnik]|location=Maribor|year=2021|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80363|cobiss=78211843|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite thesis|last1=Vodeb|first1=Neža|last2=Sotlar|first2=Andrej|title=Tajno skladiščenje orožja kot del osamosvojitvenih ukrepov Republike Slovenije|type=diplomsko delo|publisher=[N. Vodeb]|location=Ljubljana|year=2025|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=94113|cobiss=253538563|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Vrtovec|first=Jernej|title=Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije|year=2016|publisher=Mohorjeva družba|location=Celje|language=sl|cobiss=284766464}} * {{cite book |last=Zelič |first=Oskar Zoran |title=Odzvali smo se klicu domovine Slovenije |publisher=Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo |year=2022 |place=Sevnica |language=sl |cobiss=125781507}} * {{cite book |last=Zimmermann |first=Warren |url=https://archive.org/details/originsofcatastr00zimm/mode/2up |title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers |publisher=Times Books |year=1999 |place=New York |cobiss=512048000}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=Generali brez kape : čas Odbora za varstvo človekovih pravic |publisher=Krtina |year=1997 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=66676736}} * {{cite book |last=Žerdin |first=Ali |title=France Bučar |publisher=Delo |year=2015 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=282445056}} * {{cite book |title=Začelo se je v Pekrah |publisher=Muzej narodne osvoboditve |year=2001 |editor-last=Žnidarič |editor-first=Marjan |place=Maribor |language=sl |cobiss=45985025}} * {{navedi knjigo|last1=Žnidaršič|first1=Joco|last2=Vidic|first2=Matjaž|last3=Bauman|first3=Bojan|title=Vojna za Slovenijo|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=24782592}} * {{navedi knjigo|title=Smer: Sever - Koper|publisher=Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|location=Ljubljana|year=1996|cobiss=60896768}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 3|editor=|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=12238390}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 2|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=10119734}} * {{navedi knjigo|title=Vojna za Slovenijo 1991: Del 1|publisher=Generalštab Slovenske vojske|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=56069121}} [[Kategorija:Osamosvojitev Slovenije| 1]] 2mm6y7vxdnlve2he0byqua20g9wemed Univerza v São Paulu 0 564807 6752837 6718838 2026-09-19T13:35:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752837 wikitext text/x-wiki {{Infobox university | name = Univerza São Paulo | native_name = Universidade de São Paulo | native_name_lang = Pt | image_name = Webysther 20170627 - Brasão USP.svg | image_upright = .6 | caption = Grb Univerze São Paulo | motto = ''Scientia Vinces'' | motto_lang = la | mottoeng = ''Z znanjem boš zmagal'' | established = {{start date and age|1934|1|25|df=y}}{{efn|Since 11 August 1827 as a Law Academy.}} | type = Javna univerza | budget = [[Brazilski real|R$]]&nbsp;7.5 billion<ref>{{navedi splet|title=Orçamento da USP para 2022 é aprovado pelo Conselho Universitário|date=14 December 2021|url=https://jornal.usp.br/institucional/orcamento-da-usp-para-2022-e-aprovado-pelo-conselho-universitario//|accessdate=2024-08-11|archive-date=2025-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20250124205653/https://jornal.usp.br/institucional/orcamento-da-usp-para-2022-e-aprovado-pelo-conselho-universitario/|url-status=dead}}</ref> | rector = Carlos Gilberto Carlotti mlajši | academic_staff = 5383 | administrative_staff = 13.368 | students = 97.325<ref name=USPinNumbers2020>{{navedi splet|title=USP em Números 2020|url=http://internationaloffice.usp.br/index.php/usp-em-numeros/|access-date=26 January 2022}}</ref> | undergrad = 59.097 | postgrad = 29.295 | city = | country = | coor = {{Coord|23|33|35|S|46|43|45|W|region:BR_type:edu|display=inline,title}} | campus = Bauru, Lorena, Piracicaba, Pirassununga, Ribeirão Preto, Santos, São Carlos, São Paulo, São Sebastião | colors = [[modra|Primarno modra]], sekundarna modra in rumena<br/>{{color box|#1094AB}}&nbsp;{{color box|#64C4D2}}&nbsp;{{color box|#FCB421}} | website = {{URL|https://www5.usp.br/#english|usp.br}} | logo = Webysther 20160310 - Logo USP.svg | logo_upright = .6 | other_name = USP | location = [[São Paulo]], [[São Paulo (zvezna država)|São Paulo]], Brazilija }} '''Univerza São Paulo''' ({{lang-pt|Universidade de São Paulo}}, USP) je javna raziskovalna univerza v brazilski [[São Paulo (zvezna država)|zvezni državi São Paulo]] in največja javna univerza v [[Brazilija|Braziliji]]. Od svoje ustanovitve je univerza ohranila status najprestižnejše izobraževalne ustanove v državi.<ref name=Times>{{navedi splet|last=Baty|first=Phil|title=The goals will come |url=http://www.timeshighereducation.co.uk/world-university-rankings/2010-2011/south-america.html|publisher=Times Higher Education|access-date=30 October 2010}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://ruf.folha.uol.com.br/2012/rankings/rankingdeuniversidades/|title=Ranking Universitário Folha – Rankings – Ranking de Universidades|website=ruf.folha.uol.com.br|access-date=2016-04-26}}</ref> Univerza je bila ustanovljena leta 1934 in je združila že obstoječe šole v zvezni državi São Paulo, kot so Pravna fakulteta, Politehnična šola in Visoka šola za kmetijstvo. Ustanovitev univerze v tem letu je zaznamovala ustanovitev Fakultete za filozofijo, naravoslovje in književnost ter posledično novih oddelkov. Trenutno je univerza vključena v poučevanje, raziskovanje in univerzitetno izpopolnjevanje na vseh področjih znanja in ponuja široko paleto predmetov; in ima enajst kampusov, od tega štiri v mestu [[São Paulo]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.usp.br/pco/ |title=COCESP |publisher=Usp.br |access-date=20 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080105082414/http://www.usp.br/pco/ |archive-date=5 January 2008 |url-status=dead }}</ref> Preostali kampusi so v mestih Bauru, Lorena, Piracicaba, Pirassununga, Ribeirão Preto in dva v São Carlosu. Alumni in profesorji Univerze São Paulo vključujejo nekdanjih ali sedanjih 13 brazilskih predsednikov, številne nominirance za Nobelovo nagrado, člane nacionalnega kongresa, ustanovitelje in direktorje pomembnih brazilskih podjetij, kot je bila alma mater za številne alumne na pomembnih položajih v brazilski družbi. Kar zadeva raziskave, je USP med največjimi brazilskimi raziskovalnimi ustanovami, saj ustvari več kot 25 % znanstvenih člankov, ki so jih brazilski raziskovalci objavili na visokokakovostnih konferencah in v revijah.<ref>{{navedi splet |url=http://www.anpei.org.br/imprensa/noticias/instituicoes-publicas-concentram-as-pesquisas-cientificas/ |title=Instituições públicas concentram as pesquisas científicas |publisher=ANPEI |date=2014-06-20 |access-date=2016-04-28 |archive-date=2013-10-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131029211648/http://www.anpei.org.br/imprensa/noticias/instituicoes-publicas-concentram-as-pesquisas-cientificas/ |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == {{multiple image | align = left | total_width = 300 | image1 = Henrique Manzo - Retrato de José Feliciano Fernandes Pinheiro (Visconde de São Leopoldo), Acervo do Museu Paulista da USP.jpg | width1 = 500 | height1 = 600 | caption1 = Vikont São Leopolda, predhodnik pravne fakultete São Paulo, najstarejšega telesa Univerze v São Paulu, leta 1827 | image2 = Pintura Oficial de Armando de Sales.jpg | width2 = 459 | height2 = 600 | caption2 = Armando de Sales Oliveira, posrednik v São Paulu in Univerzi v São Paulu, leta 1934 }} Po porazu v konstitucionalistični revoluciji je São Paulo potreboval institucionalne izboljšave. Zato je leta 1933 skupina poslovnežev ustanovila ''Brezplačno šolo za sociologijo in politiko'' (ELSP) (sedanja fundacija ''Fakulteta za sociologijo in politiko'' v São Paulu). Leta 1934 je začasni guverner São Paula, Armando de Sales Oliveira, ustanovil Univerzo v São Paulu (USP).<ref>{{navedi novice|url=http://redeglobo.globo.com/globouniversidade/noticia/2011/12/conheca-historia-da-criacao-da-usp.html|title=Conheça a história da criação da USP|work=redeglobo.globo.com|access-date=2017-06-24|language=pt-br}}</ref> To je bilo eno od prizadevanj, da bi Braziliji zagotovili sodobne upravne, izobraževalne in vojaške ustanove v obdobju, znanem kot »iskanje alternativ«. Ena od glavnih pobud je vključevala ustanovitev istega leta Univerze v São Paulu. Njeno jedro je bila Šola za filozofijo, znanosti in jezike s profesorji, ki so prihajali iz Francije, Italije, Španije, Nemčije in drugih evropskih držav. ELSP je predpostavila cilj upravnih elit oblikovati nov model, v katerem so opozorili na vse večjo vlogo države, medtem ko se je USP osredotočila na usposabljanje srednješolskih učiteljev, naravoslovcev, inženirjev, odvetnikov, zdravnikov in profesorjev. ELSP je sledila sociološkemu ameriškemu modelu, medtem ko je USP kot glavni vir navdiha uporabil francoski akademski svet. Tuji profesorji, kot so [[Claude Lévi-Strauss]] (Francija), [[Fernand Braudel]] (Francija), Roger Bastide (Francija), Robert H. Aubreton (Francija), Heinrich Rheinboldt (Nemčija), Paul Arbousse Bastide (Francija), Jean Magüé (Francija) , Martial Gueroult (Francija), Emilio Willems (Nemčija), Donald Pierson (ZDA), Gleb Vassielievich Wataghin (Rusija), Pierre Monbeig (Francija), Giacomo Albanese (Italija), [[Luigi Fantappiè]] (Italija), Vilém Flusser (Češka) , Giuseppe Ungaretti (Italija) in Herbert Baldus (Nemčija), so v različnih institucijah predvajali nove standarde za poučevanje in raziskovanje ter ustvarili nove generacije znanstvenikov v Braziliji. Od svoje ustanovitve je USP sprejemala profesorje in raziskovalce z vsega sveta, kot so David Bohm (ZDA), Giuseppe Occhialini (Italija), François Châtelet (Francija), Anatol Rosenfeld (Nemčija), Helmi Nasr (Egipt), Gérard Lebrun ( Francija), Fritz Köberle (Avstrija), Alexander Grothendieck (Francija) in Heinz Dieter Heidemann (Nemčija). === Izvori === {{multiple image | align = right | image1 = Faculdade medicina usp.jpg | width1 = 200 | caption1 = Medicinska fakulteta v začetku dvajsetega stoletja | image2 = Faculdade de Direito de São Paulo (cropped).jpg | width2 = 220 | caption2 = Pravna fakulteta leta 1880 med vladavino Petra II. | footer = }} Univerza São Paulo je rezultat kombinacije novoustanovljene šole za filozofijo, znanosti in jezike (''Faculdade de Filosofia, Ciências e Letras'', FFCL, trenutno Fakulteta za filozofijo, jezike in humanistične vede – ''Faculdade de Filosofia, Letras e Human Sciences'', FFLCH)<ref>{{navedi splet|url=http://www.research.fflch.usp.br/|title=Research in Humanities – University of São Paulo|website=Faculty of Philosophy, Languages and Human Sciences|access-date=2024-08-11|archive-date=2024-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20240819233834/https://research.fflch.usp.br/|url-status=dead}}</ref> z obstoječo Politehnično šolo za inženiring (ustanovljeno leta 1893), Visoko šolo za kmetijstvo Luiz de Queiroz (''Escola Superior de Agricultura Luiz de Queiroz'') (ustanovljeno leta 1901), Medicinsko šolo (ustanovljena leta 1912), tradicionalna pravna fakulteta (ustanovljena leta 1827), stara šola za farmacijo in zobozdravstvo (ustanovljena leta 1898), Inštitut za astronomijo, geofiziko in atmosferske vede (ustanovljen leta 1886) in šola za veterinarsko medicino (ustanovljeno leta 1919).<ref name="www5.usp.br">{{navedi splet |url=http://www5.usp.br/institucional/a-usp/historia/linha-do-tempo/ |title=História &#124; USP – Universidade de São Paulo |website=5.usp.br |date=2014-06-20 |access-date=2016-04-28 |archive-date=2016-04-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160419123909/http://www5.usp.br/institucional/a-usp/historia/linha-do-tempo |url-status=dead }}</ref> FFCL se je pojavila kot povezovalni element univerze, ki združuje predmete na različnih področjih znanja. Tudi leta 1934 je bila ustanovljena šola za telesno vzgojo (športna znanost) države São Paulo, prva civilna šola za telesno vzgojo v Braziliji, ki bo kasneje del univerze. Leta 1944 je Medicinska fakulteta odprla svojo javno bolnišnico (''Hospital das Clínicas'' Univerze São Paulo). Istega leta je nastala Inženirska šola Sao Carlos (EESC). V naslednjih letih je bilo ustanovljenih tudi več drugih raziskovalnih enot, kot je druga medicinska šola, ki se bila leta 1952 v mestu Ribeirão Preto (notranjost Sao Paula). V 1960-ih je univerza postopoma prenesla sedež nekaterih svojih enot na mestno univerzo Armando de Salles Oliveira v São Paulu. Leta 1963 je bil ustanovljen Heart Institute Univerze v São Paulu. Nato so bili ustanovljeni novi inštituti in šole, na primer Šola za novinarstvo, komunikacije in umetnost (ECA) leta 1966. Z leti so se nekateri stari oddelki univerze preoblikovali v avtonomne fakultete ali inštitute, kot je Inštitut za biomedicinske znanosti (ICB), Inštitut za geoznanosti (IGc) in Inštitut za bioznanosti (IB) leta 1969. === Vojaška diktatura === [[Image:Foto antiga do Centro Universitário Maria Antônia da Universidade de São Paulo.jpg|thumb|right|250px|Študentski protest proti vojaški vladi pred eno od stavb univerze]] V 1970-ih in delno 1980-ih nekateri kritiki menijo, da je USP doživela intelektualno disekcijo, tako v smislu proizvodnje znanja kot kakovosti človeških virov. V preteklih desetletjih je imela univerza bistveno vlogo pri razpravi in ​​širjenju pomembnih političnih idej, ki so prispevale k demokratizaciji države, združevanje številnih levičarskih intelektualcev (kot so Florestan Fernandes, Boris Fausto, Paul Singer, Antonio Candido, Gioconda Mussolini med drugim). Med brazilsko diktaturo je bilo veliko število profesorjev z USP preganjanih in celo mučenih – mnogi so bili prisiljeni zapustiti državo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.al.sp.gov.br/noticia/?id=359121|title=Legado da ditadura na USP é tema de audiência na Comissão da Verdade|website=Al.sp.gov.br|access-date=5 July 2015}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www5.usp.br/72585/eca-relembra-seu-passado-como-voz-de-resistencia-a-ditadura/|title=ECA relembra seu passado como voz de resistência à ditadura|website=5.usp.br|date=9 December 2014|access-date=5 July 2015|archive-date=2020-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20200819120821/https://www5.usp.br/72585/eca-relembra-seu-passado-como-voz-de-resistencia-a-ditadura/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www5.usp.br/36161/comissao-da-verdade-homenageia-ana-rosa-kucinski-em-audiencia-publica/|title=Comissão da Verdade homenageia Ana Rosa Kucinski em audiência pública|website=5.usp.br|date=11 November 2013|access-date=5 July 2015|archive-date=2020-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20200813185150/https://www5.usp.br/36161/comissao-da-verdade-homenageia-ana-rosa-kucinski-em-audiencia-publica/|url-status=dead}}</ref> To je upočasnilo znanstveno proizvodnjo v Braziliji. Prav tako je spodbujal sistematično povečanje skupnega števila prostih delovnih mest za diplomante, ki jih je spodbujala državna vlada. Vrzel, ki je nastala zaradi odstranitve profesorjev in študentov, ki jih je preganjal vojaški režim, je bila prekinjena s kampanjo politične amnestije od začetka 1980-ih. Več enot USP je praznovalo vrnitev svojih odstavljenih profesorjev, čeprav so bili mnogi med njimi ponovno zaposleni pod drugačnimi pogoji (nekdanji redni profesorji so prevzeli nova mesta docentov).<ref>{{navedi splet|url=http://beta.cebrap.org.br/v3/arquivos/artigos/a-filosofia-da-usp-sob-a-ditadura-militar-1536.pdf |title=A Filosofia Da USP SOB A Ditadura Militar|lang=pt|access-date=5 February 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150205211018/http://beta.cebrap.org.br/v3/arquivos/artigos/a-filosofia-da-usp-sob-a-ditadura-militar-1536.pdf |archive-date=5 February 2015 }}</ref> [[File:Biblioteca FAU-USP 1.jpg|thumb|left|Najnovejša stavba Visoke šole za arhitekturo in urbanizem]] === Razširitev === Vzporedno s posledično intelektualno praznino politične represije v 1960-ih do 1980-ih je potekal proces drobljenja akademskih enot, nastajale so nove fakultete in novi inštituti, kar je imelo za posledico nove smeri, nove smeri raziskovanja in podiplomske programe. Prvotno zasnovana kot akademsko jedro univerze – ki združuje različna področja znanja – je FFCL (Šola za filozofijo, znanost in literaturo) videla, da so njeni oddelki pridobili avtonomijo in postali ločene enote. Fizikalni inštitut je bil prvi oddelek, ki se je izločil iz stare FFCL, sledili pa so mu tudi drugi naravoslovni oddelki. Leta 2004 je univerza ustanovila Inštitut za mednarodne odnose ([http://www.iri.usp.br/ Institute of International Relations]) z namenom preučevanja globalnih zadev v multidisciplinarnem okolju (pravo, politologija, ekonomija in zgodovina) z brazilskimi in mednarodnimi študenti in profesorji (program mednarodne izmenjave).<ref>http://www.iri.usp.br/documentos/Factsheet_IRI-USP_oct_2016.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230408032709/http://www.iri.usp.br/documentos/Factsheet_IRI-USP_oct_2016.pdf |date=2023-04-08 }} International Exchange Program. On 27 December 2017</ref> Leta 2005 je bila v vzhodni coni mesta São Paulo zgrajena nova šola za umetnost, znanost in humanistiko (EACH), ki je izvajala nekaj predmetov, ki presegajo tradicionalni model brazilske univerze in si prizadevajo za diverzifikacijo območij konsolidirana institucija. 21. marca 2006 je USP odobril združitev druge šole za kemijsko inženirstvo (FAENQUIL) v mestu Lorena (podeželsko območje), v dolini Paraíba (podeželsko območje zvezne države São Paulo), s približno 1600 študenti. skupaj in od teh 1200 ob maturi. Leta 2007 je bila ustanovljena druga pravna fakulteta v mestu Ribeirão Preto, prav tako na podeželju zvezne države São Paulo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.direitorp.usp.br/|title=Faculdade de Direito de Ribeirão Preto|access-date=5 July 2015}}</ref> == Akademiki == Danes ima USP pet bolnišnic in ponuja 247 dodiplomskih programov in 239 podiplomskih programov na vseh študijskih področjih.<ref name="International Office">{{navedi splet|url=http://www.usp.br/internationaloffice/en/index.php/admissions/undergraduate|title=International Office|website=Usp.br|access-date=5 July 2015|archive-date=2019-10-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20191026211841/http://www.usp.br/internationaloffice/en/index.php/admissions/undergraduate|url-status=dead}}</ref> Na univerzi je skupno 24 muzejev in galerij – s pol milijona obiskovalcev letno – dve gledališči, kino, TV kanal in orkester. Univerza v São Paulu pozdravlja ljudi z vseh celin in spodbuja ta proces prek mrež in konzorcijev (Mednarodni urad – USP), kot so [[Erasmus Mundus]], Associação das Universidades de Língua Portuguesa in Rede Magalhães (SMILE – mobilnost študentov v Latinski Ameriki, na Karibih in Evropa), med drugim.<ref>{{navedi splet|url=http://www.usp.br/internationaloffice/en/|title=International Office|website=Usp.br|access-date=5 July 2015|archive-date=2016-05-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160502220510/http://www.usp.br/internationaloffice/en/|url-status=dead}}</ref> === Uvrstitve === Po podatkih ARWU je bil USP na prvem mestu glede na število podeljenih doktoratov v letu 2011.<ref>{{navedi splet|url=https://www.infomoney.com.br/carreira/usp-e-primeira-do-ranking-mundial-em-formacao-de-doutores-diz-arwu/ |title=(Text in Portuguese) |date=23 February 2012 |access-date=20 June 2020}}</ref> USP je uvrščena med 70 najboljših univerz na svetu na lestvici ''Top Universities by Reputation 2013'', ki jo je objavil ''Times Higher Education''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.timeshighereducation.co.uk/world-university-rankings/2013/reputation-ranking|title=World Reputation Rankings 2013|work=Times Higher Education|date=13 April 2015 |access-date=5 July 2015}}</ref> Glede na ''Academic Ranking of World Universities'' iz leta 2013 je USP uvrščena v skupino 101–151 najboljših svetovnih univerz.<ref>{{navedi splet|title=Academic Ranking of World Universities – 2010|url=http://www.arwu.org/ARWU2010_2.jsp|publisher=Shanghai Jiaotong University|access-date=30 October 2010}}</ref> Po lestvici CWTS Leiden za leto 2020 je Univerza v São Paulu uvrščena na 7. mesto na svetu.<ref>{{navedi splet|title=CWTS Leiden Ranking 2020 – Ranking 2020|url=https://www.leidenranking.com/ranking/2020/list|access-date=2020-07-10|website=Leidenranking.com}}</ref> Na lestvici QS World University Rankings za leto 2024<ref>{{navedi splet|url=https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2024|title=QS World University Rankings – 2024 |publisher=Top Universities |date=27 June 2023 |access-date=27 June 2023}}</ref> je bila Univerza São Paulo uvrščena na 85. mesto na svetu in na 1. mesto v Latinski Ameriki.<ref>{{navedi splet|date=27 June 2023|title=QS Latin American University Rankings – 2024|url=https://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2024?&region=Latin%20America|access-date=27 June 2023|publisher=Top Universities}}</ref> Od leta 2021 je Univerza v São Paulu prva latinskoameriška ustanova na lestvici svetovnih univerz Times Higher Education, ki je uvrščena med 201. in 250. mesto.<ref>{{navedi splet|url= https://www.timeshighereducation.com/world-university-rankings/2021/world-ranking#!/page/0/length/25/sort_by/rank/sort_order/asc/cols/stats|title=World University Rankings 2021|work=Times Higher Education|access-date=5 July 2015}}</ref> === Zdravstveno varstvo === [[File:Instituto corazon Hospital Clinicas SaoPaulo.jpg|thumb|right|Inštitut za srce Univerze v São Paulu, del klinične bolnišnice, največjega zdravstvenega kompleksa v Latinski Ameriki]] USP upravlja štiri bolnišnice, med njimi javno bolnišnico medicinske šole Univerze v São Paulu, največji bolnišnični kompleks v Latinski Ameriki in glavno mesto za poučevanje in usposabljanje za medicinsko fakulteto univerze,<ref name="Almeida p=39">{{cite journal | last=Almeida | first=Talita De | title=The Faculty of Medicine of the University of São Paulo (FMUSP) Internationalization Strategy | journal=Revista de Medicina | publisher=Universidade de Sao Paulo, Agencia USP de Gestao da Informacao Academica (AGUIA) | volume=95 | issue=spe3 | date=2016-08-26 | issn=1679-9836 | doi=10.11606/issn.1679-9836.v95ispe3p39-43 | page=39| doi-access=free }}</ref> ki je visoko uvrščena v Latinski Ameriki. Vse so: *Javna bolnišnica medicinske šole Univerze v São Paulu *Inštitut za srce Univerze v São Paulu *Javna bolnišnica medicinske šole Ribeirão Preto *Bolnišnica za rehabilitacijo kraniofacialnih anomalij – Centrinho === Knjižnični sistem === [[File:Biblioteca florestan fernandes frontal.jpg|thumb|Knjižnica Florestan Fernandes na Fakulteti za filozofijo, jezike in humanistične vede]] USP ima 42 knjižnic, ki jih upravlja Integrirani knjižnični sistem (SIB – ''Sistema Integrado de Bibliotecas'' v portugalščini), ki je odgovoren tudi za spletni sistem univerze DEDALUS. Dedalus je spletna zbirka podatkov, ki omogoča hkratno posvetovanje v vseh knjižnicah na univerzi. Dedalus je vključen tudi v sistem z imenom Integrated Research, ki združuje vse spletne baze podatkov, ki jih podpisuje univerza. To omogoča hitrejše akademske raziskave, raziskovalcem pa omogoča enostaven dostop do mednarodnih publikacij. === Muzeji in umetniške galerije === Univerza São Paulo upravlja bogat nabor muzejev in umetniških galerij, ki so večinoma v osrednjem kampusu v mestu São Paulo: *Muzej sodobne umetnosti Univerze v São Paulu (Muzej sodobne umetnosti) *Museu Paulista (Zgodovinski muzej São Paula) *Zoološki muzej *MAE-USP – Muzej za arheologijo in etnologijo *Muzej kave Francisco Schmidt (kampus Ribeirão Preto) {{wide image|Panorama Museu do Ipiranga.jpg|1000px|align-cap=center|Panorama [[Muzej Ipiranga]]}} === Akademska kariera === [[File:Cidade universitária da Universidade de São Paulo (USP).jpg|thumb|right|Pogled na univerzo iz zraka. Objekti v središču so del IQ – Inštituta za kemijo, kemijsko tehnologijo in farmacijo]] *Asistent – ​​MS-2 (imeti mora magisterij in biti vpisan v doktorski študij). Študenti dodiplomskega študija so lahko tudi asistenti za semester, s štipendijami vsakega oddelka. *Profesor doktor – MS-3 (imeti mora doktorat ali enakovreden naziv). *Izredni profesor – MS-5 (imeti mora naziv Livre docente; enakovreden nemški habilitaciji). *Redni profesor – MS-6 (najvišji čin, samo profesorji MS-6 lahko zasedajo funkcije, kot je dekan fakultete/šole ali rektor univerze). == Sprejemi == [[Image:Fachada do Prédio da Fuvest.jpg|thumb|left|Stavba FUVEST, kjer potekajo glavni sprejemni izpiti]] Brazilski študenti opravljajo sprejemni izpit USP, ''vestibular'', ki ga pripravlja in vodi FUVEST (Univerzitetna fundacija za vestibular), v skladu s predpisi, ki jih je odobril svet za dodiplomski študij univerze. V letu 2012 se je na Fuvestov sprejemni izpit prijavilo 159.603 dijakov, kar je skupaj 10.982 razpisov. Od kandidatov se zahteva, da opravijo preizkus izbirnih vprašanj, ki vključuje kemijo, fiziko, matematiko, biologijo, geografijo, zgodovino, portugalščino in angleščino. Drugi krog testov je pisni in specifičen za izbrano področje študija, vključno z bolj poglobljenimi vprašanji iz fizike, kemije in matematike za tehniko; zgodovina, matematika in geografija za pravo itd. Za vse so potrebna poglobljena pisna portugalska vprašanja. V zadnjem času lahko študenti zdaj dostopajo tudi do univerze z opravljanjem nacionalnega srednješolskega ocenjevalnega testa ENEM prek enotnega izbirnega sistema (SISU). Vsak dodiplomski tečaj upravlja prosta mesta, ki so na voljo za vsak sprejemni postopek. Mednarodni študenti lahko pridejo skozi več programov izmenjave. Leta 2012 je USP gostil več kot 2300 študentov na izmenjavi. Približno tretjina mednarodnih študentov je vpisana v humanistične in družboslovne smeri, druga tretjina pa v inženirske programe.<ref>{{navedi splet|url=http://g1.globo.com/educacao/noticia/2013/08/ciencias-humanas-e-preferencia-entre-intercambistas-estrangeiros-da-usp.html|title=G1 – Ciências humanas é preferência entre intercambistas estrangeiros da USP – notícias em Educação|work=Educação|date=August 2013 |access-date=5 July 2015}}</ref> USP od svojih študentov, domačih ali tujcev, ne zahteva plačila šolnine, saj njen vir financiranja prihaja iz države São Paulo. == Organizacija == [[File:University of Sao Paulo campus 2016 008.jpg|thumb|right|Sedež rektorata USP]] USP ustreza ideji 'univerze' kot niza avtonomnih šol, inštitutov in visokih šol, od katerih je vsaka odgovorna za eno področje znanja (prej omenjenih šestintrideset poučevanja, raziskovanja in razširitve). Tako kot večina brazilskih univerz podeljuje avtonomijo svojim enotam za poučevanje, raziskovanje in razširitev glede didaktične organizacije in kurikularne opredelitve vsakega od predmetov, kar pogosto povzroči pretirano razdrobljenost poučevanja in raziskovanja ter nepovezanost med znanjem, proizvedenim v vsako od enot. Vsaka enota je razdeljena na oddelke. Oddelek je običajno odgovoren za enega od tečajev, ki jih ponuja enota, ali za določeno iskalno vrstico. Pri enotah z enim ali dvema predmetoma oddelki ne odgovarjajo za celoten predmet, ampak za njegov del. Zaradi že omenjene razdrobljenosti in decentralizacije univerze je običajno, da so oddelki podobnih profilov na različnih enotah, kar povzroča kritike glede učinkovitosti javnih vlaganj in podvajanja prizadevanj. === Administracija === Upravna struktura USP ima v rektoratu svoj osrednji organ, kot tudi v rektorju glavno osebo univerze. Rektoratu so podrejeni štirje prorektorati, specializirane agencije za vsako od področij delovanja univerze: prorektorat (PRG), podiplomski prorektorat (PRPG), prorektorat za raziskovanje (PRP) in pro-rektorat. Rectory of Culture and Extension (PRC). V zadnjih letih je potekala razprava o ustanovitvi prorektorata za pomoč študentom, predmetu, ki je po mnenju kritikov vedno veljal za drugotnega pomena za vodstvo univerze. {{wide image|Cidade Universitária USP.jpg|1000px|align-cap=center|Panorama univerzitetnega mesta v São Paulu}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [https://www5.usp.br/#english Uradna spletna stran] (v angleščini) * [https://internationaloffice.usp.br/en/ International Cooperation Office – USP] * [https://web.archive.org/web/20150605235017/http://universidadesecarreiras.com.br/universidades/universidade-de-s%C3%A3o-paulo Universidade de São Paulo – Universidades e Carreiras Online] (Portuguese) * [https://www6.usp.br/english/education/undergraduate/ List of undergraduate courses offered by USP] * [https://www6.usp.br/english/institutional/ List of USP's Schools, Colleges and Institutes] * [https://www.ime.usp.br/en/home/ Institute of Mathematics and Statistics] * [https://www.ime.usp.br/en/computer-science-department/ Dept. of Computer Science] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:São Paulo]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1934]] [[Kategorija:Univerze v Braziliji]] 8hg539robnkb0ngoe5iah2x74f4aipz Vedrana Rudan 0 571190 6752859 6739247 2026-09-19T15:27:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752859 wikitext text/x-wiki {{Infobox writer <!-- For more information see [[:Template:Infobox writer/doc]]. --> | name = Vedrana Rudan | image = VedranaRudan.jpg | image_size = 250px | alt = | caption = | birth_date = | birth_place = | death_date = | death_place = | occupation = pisateljica, novinarka | language = [[hrvaščina]] | nationality = [[hrvaška]] | spouse = Ljubiša Drageljević }} '''Vedrana Rudan''', [[Hrvati|hrvaška]] [[novinarka]] in [[Književnik|književnica]], * [[29. oktober]] [[1949]], [[Opatija, Primorsko-goranska županija|Opatija]],<ref>{{navedi splet |url=https://www.biografija.com/vedrana-rudan/ |title=Vedrana Rudan - Biografija |publisher=biografija.com |accessdate=2018-12-27}}</ref> † [[18. avgust]] [[2026]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.novilist.hr/ostalo/kultura/knjizevnost/vedrana-rudan/ |title=Posljednji tekst posvetila je medicinskim sestrama, a prije toga upitala je: "Radujete li se životu?" |newspaper=[[Novi list (Reka)|Novi list]] |date=2026-08-18 |accessdate=2026-08-18}}</ref> == Življenjepis == Doštudirala je hrvaški in nemški jezik na Pedagoški fakulteti na [[Reka, Hrvaška|Reki]]. Bila je [[učitelj]]ica, [[turistična vodnica]], prodajala je [[sladoled]], kot novinarka je delala za več hrvaških časopisov (''[[Feral Tribune]]'', ''[[Slobodna Dalmacija]]'', ''[[Novi list (Reka)|Novi list]]'', ''[[Jutarnji list]]''<ref>{{navedi splet|access-date=10. 9. 2016|url=http://www.iliteratura.cz/Clanek/17701/rudan-vedrana|title=Rudan, Vedrana|publisher=iLiteratura.cz|language=češčini|first=Lamija|last=Begagić|date=10. 8. 2005}}</ref>). Kot urednica je bila zaposlena na Hrvaškem radiu ter vodila televizijsko oddajo. Leta 1991 je bila zaradi kritičnosti do predsednika [[Franjo Tuđman|Franja Tuđmana]] odpuščena,<ref name="guardnight" /> vendar odpoved po odločitvi sodišča ni bila zakonita; leta 1993 se je tako vrnila na delovno mesto, vendar je nato kmalu sama dala odpoved. Zaposlena je bila tudi na hrvaški Novi TV, kjer so jo januarja 2009 odpustili. Svoje prvo leposlovno delo, roman ''Uho, grlo, nož'', je izdala leta 2002.<ref name=":0" /> Odtlej je izdala več knjig, ki so postale uspešnice tudi v tujini. Za njeno pisanje je značilen oster, brezkompromisen, odkrit, mestoma vulgaren jezik.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/100832/vedrana-rudan-crnci-v-firencah/|title=Vedrana Rudan: Črnci v Firencah|date=29. 6. 2006|accessdate=7. 12. 2024|website=Mladina.si}}</ref> Na svojem [[Blog|blogu]] ''Avanture slepe kurbe'' je objavljala družbenokritične kolumne o družbeni stvarnosti Hrvaške.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/jebe-se-moskim-ce-je-femicid-vpisan-v-kazenski-zakonik|title=Vedrana Rudan: Jebe se moškim, če je femicid vpisan v kazenski zakonik|date=30. 9. 2023|accessdate=7. 12. 2024|website=Delo.si}}</ref> == Književna kariera == S pisanjem leposlovja se je Rudanova začela ukvarjati po izgubi novinarske službe.<ref name=guardnight>{{navedi novice|newspaper=The Guardian|last=Lacey|first=Josh|date=11. 12. 2004|title=Bitter somethings|url=https://www.theguardian.com/books/2004/dec/11/featuresreviews.guardianreview19|access-date=23. 6. 2015}}</ref> Svoj prvenec, [[roman]] ''Uho, grlo, nož'', je izdala leta 2002.<ref name=":0" /> Roman je postal prodajna uspešnica na Hrvaškem in v Srbiji.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/rudan-vedrana/|title=Vedrana Rudan|accessdate=7. 12. 2024|website=Goga.si}}</ref> Delo je prevedeno tudi v slovenski, angleški, makedonski, poljski in nemški jezik.<ref name=":1" /> Sledili sta knjigi ''Ljubezen na zadnji pogled'' (2003) in ''Črnci v Firencah'' (2006).<ref name=":0" /> Leta 2008 je izdala knjigo ''Ko je ženska kurba/Ko je moški peder'', zbirko stolpic, ki jih je tedensko objavljala v časniku ''Nacional''. V njih se je ponovno dotaknila tem, kot so nasilje nad ženskami, mačizem, vsiljeni družbeni vzorci, politična korupcija in revščina. Knjigo so priredili tudi za postavitev na oder; nastala je predstava ''Kurba''.<ref>{{navedi splet|title="Kurva" napokon dolazi u Split!|language=Croatian|url=http://szssplit.hr/kurva-napokon-dolazi-u-split|date=11. 11. 2014|first=Zvonimir|last=Parać|publisher=S4S Portal|access-date=26. 6. 2015|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304070105/http://szssplit.hr/kurva-napokon-dolazi-u-split|url-status=dead}}</ref> Monodramo so v gledališču Glej prvič uprizorili leta 2012, avtor dramatizacije in režije je bil [[Marko Bulc]], igrala pa je [[Violeta Tomić|Violeta Tomič]].<ref>{{Navedi splet|url=https://veza.sigledal.org/uprizoritev/kurba|title=Vedrana Rudan: Kurba|accessdate=7. 12. 2024|website=Sigledal.org}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Književna dela== {{Refbegin|2}} * ''Uho, grlo, nož'' (Zagreb, 2002) ** slov. prevod: ''Uho, grlo, nož'' (2004, založba Goga) * ''Ljubav na posljednji pogled'' (Zagreb, 2003) ** slov. prevod: ''Ljubezen na zadnji pogled'' (2005, založba Goga) * ''Ja, nevjernica'' (Zagreb, 2005) * ''Crnci u Firenci'' (Zagreb, 2006) ** slov. prevod: ''Črnci v Firencah'' (2006, založba Goga) * ''Kad je žena kurva, kad je muškarac peder'' (Zagreb, 2008) ** slov. prevod: ''Ko je ženska kurba/Ko je moški peder'' (2009, založba Goga) * ''Strah od pletenja'' (Zagreb, 2009) * ''Dabogda te majka rodila'' (Zagreb, 2010) * ''Kosturi okruga Madison'' (Zagreb, 2012) * ''U zemlji krvi i idiota'' (Zagreb, 2013) * ''Amaruši'' (Zagreb, 2013) * ''Zašto psujem'' (Beograd, 2015) * ''Muškarac u grlu'' (Beograd, 2016) * ''Život bez krpelja'' (Beograd, 2018) * ''Ples oko sunca: autobiografija'' (Beograd, 2019) * ''Dnevnik bijesne domaćice: predgovor novom izdanju'' (Beograd, 2020) * ''Puding od vanilije'' (Beograd, 2021) * ''Doživotna robija'' (Beograd, 2022) * ''Besplatna dostava'' (Beograd, 2023) {{Refend}} == Zasebno == Živela je na Reki. Poročena je bila z odvetnikom Ljubišo Drageljevićem. Iz prvega zakona je imela sina Slavena in hčer Asjo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kosmo.at/news/Vedrana-Rudan-Jugoslawien-ist-lebendiger-denn-je|publisher=Kosmo|language=German|first=Vera|last=Marjanović|date=10. 4. 2015|title=Vedrana Rudan: "Jugoslawien ist lebendiger denn je"|access-date=10. 9. 2016|archive-date=2016-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160920081436/http://www.kosmo.at/news/Vedrana-Rudan-Jugoslawien-ist-lebendiger-denn-je|url-status=dead}}</ref><ref name=politika11>{{navedi splet|url=http://www.politika.rs/rubrike/spektar/zivot-i-stil/Uzivam-dva-ugleda.lt.html|publisher=Politika|date=18. 12. 2011|first=Slavko|last=Trošelj|title=Uživam dva ugleda|language=srbščini|access-date=23. 6. 2015}}</ref> Maja 2024 je z javnostjo delila, da boleha za [[Rak (bolezen)|rakom]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/zakulisje/estrada/vedrana-rudan-ne-ve-ali-bo-zivela-do-29-oktobra-2692285/|title=Vedrana Rudan ne ve, ali bo živela do 29. oktobra|date=21. 9. 2024|accessdate=7. 12. 2024|website=Dnevnik.si}}</ref> Umrla je 18. avgusta 2026 v 77. letu starosti, za posledicami redke oblike [[Rak žolčevodov|raka žolčevodov]].<ref>{{Navedi splet |date=18. 8. 2026 |title=Umrla je Vedrana Rudan |url=https://www.delo.si/novice/svet/umrla-je-vedrana-rudan |access-date=18. 8. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rudan, Vedran}} [[Kategorija:Hrvaški pisatelji]] [[Kategorija:Hrvaški novinarji]] [[Kategorija:Umrli za rakom]] n9z00ier2wk88scs9x69lwjj751yuv3 Vladimir Vlaškalić 0 572985 6752896 6372263 2026-09-19T18:04:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752896 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Vladimir Vlaškalić|birth_name=|nationality=slovenska}} '''Vladimir Vlaškalić''', [[Seznam slovenskih igralcev|slovenski igralec]]; * [[1974]], [[Murska Sobota]]. Od leta 2009 je član igralskega ansambla Drame SNG Maribor.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vladimir Vlaškalić – SNG|url=https://www.sng-mb.si/person/vladimir-vlaskalic/|accessdate=2025-01-03|language=slovene}}</ref> Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomiral leta 2002, od takrat pa nastopal v številnih slovenskih gledališčih. Ustvaril je številne odmevne gledališke vloge, angažiran pa je bil tudi v filmih in televizijskih nadaljevankah. Je prejemnik več nagrad, med drugim Borštnikove nagrade za igro. == Mladost == Odraščal je v Murski Soboti. Sprva se je vpisal na študij filozofije na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani]], a nato študij opustil. Na povabilo [[Gorazd Žilavec|Gorazda Žilavca]] se je pridružil soboški dramski skupini Torpedo in se nato prijavil na sprejemne izpite za dramsko igro na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]].<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Vlaškalić o selitvi v Maribor, izgorelosti in odrskih deskah v epidemiji: Preprosto je bilo preveč dela in premalo časa zase {{!}} Mariborinfo.com|url=https://mariborinfo.com/novica/kultura/vlaskalic-o-selitvi-v-maribor-izgorelosti-odrskih-deskah-v-epidemiji-preprosto-je|website=mariborinfo.com|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref> Sprva neuspešno, po opravljenem vojaškem roku pa je poskusil ponovno in bil sprejet v letnik [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]] ter [[Janez Hočevar - Rifle|Janeza Hočevarja]]. Z vlogo Kneza v diplomski predstavi Paviljoni ali kam grem, od kod prihajam in kaj je za večerjo je študij na AGRFR končal leta 2002.<ref name=":0" /> == Gledališka igra == Že v času študija je sodeloval v predstavah nekaterih gledališč. Z vlogo Tončka v Linhartovi komediji Ta veseli dan ali Matiček se ženi je leta 1999 debitiral v [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana]]. V ljubljanski Drami so sledile še nekatere druge vidne vloge, denimo Filch v Brechtovi Operi za tri groše in Carl v Razmadežni Sarah Kane. V svojem ljubljanskem obdobju je igral tudi v Slovenskem mladinskem gledališču in gledališču Glej, nato pa tudi drugod, denimo v Gledališču Koper, Slovenskem stalnem gledališču Trst in novomeškem Anton Podbevšek teatru.<ref name=":0" /><ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vladimir Vlaškalić|url=https://sigledal.org/geslo/Vladimir_Vla%C5%A1kali%C4%87|website=Geslo|accessdate=2025-01-03|language=sl}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2004 se je zaposlil kot član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje in tam ostal do leta 2007. Eno sezono je bil nato član Mestnega gledališča ljubljanskega, leta 2009 pa se ustalil v Drami Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je član še danes. Leta 2018 je doživel izgorelost.<ref name=":1" /> == Film in televizija == Vlaškalić je igral tudi v več slovenskih filmih in televizijskih serijah. Med drugim je bil hišnik Renato Bezeg v nanizanki [[Lepo je biti sosed|''Lepo je biti sosed'']], igral je tudi v serijah Novi svet, Zmešani zakoni in [[Usodno vino]]. Igral je tudi v celovečernih filmih, mdr. Sladke sanje, Rezervni deli, Hvala za Sunderland, Srečen za umret, Panika, Stekle lisice in več kratkih filmih.<ref name=":2" /> == Nagrade == * Borštnikova nagrada za igro za vlogo Jeranka v uprizoritvi ''To noč sem jo videl'', 57. Festival Borštnikovo srečanje, 2022<ref>{{Navedi splet|title=Vladimir Vlaškalić prejemnik Borštnikove nagrade za igro – SNG|url=https://www.sng-mb.si/2022/06/12/vladimir-vlaskalic-prejemnik-borstnikove-nagrade-za-igro/|accessdate=2025-01-03|language=slovene}}</ref> * Borštnikova nagrada za igro za vlogo Andraža v ''Grmačah'', Festival Borštnikovo srečanje, 2021 * Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih, 2020 * Glazerjeva listina za posebne umetniške dosežke, 2018 * Borštnikova nagrada umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci, 52. Festival Borštnikovo srečanje, 2017 * 2015 priznanje Združenja dramskih umetnikov za igralske dosežke v letu 2014 za vloge v predstavah Kralj na Betajnovi (SNG Drama Ljubljana in SNG Drama Maribor), v Garderoberju, v Mrtvih dušah in v Lulu (vse SNG Drama Maribor), 2014 * Borštnikova nagrada za mladega igralca za vlogo Carla v uprizoritvi Razmadežna (SNG Drama Ljubljana), Borštnikovo srečanje, 2002 == Sklici == {{sklici}} {{Glazerjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Vlaškalić, Vladimir}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Glazerjevi nagrajenci]] [[Kategorija:Murskosobočani]] p0su0l4b2ebrwvgx207rvbmbr4ertap Vesna Slapar 0 574420 6752883 6731476 2026-09-19T16:42:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752883 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Vesna Slapar''', [[Slovenci|slovenska]] [[Gledališki igralec|gledališka]] in [[filmska igralka]]; * [[3. julij]] [[1974]], [[Kranj]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/slapar-vesna/|title=Slapar, Vesna|accessdate=26. 1. 2025|website=www.obrazislovenskihpokrajin.si}}</ref> == Življenje == Rodila se je leta 1974 v Kranju, kjer je obiskovala osnovno šolo, gimnazijo pa v Škofji Loki. Leta 1993 se je vpisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]]; diplomirala je leta 1997.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://pgk.si/igralci/vesna_slapar/6|title=Vesna Slapar|accessdate=26. 1. 2025|website=www.pgk.si|publisher=Prešernovo gledališče Kranj}}</ref> Med študijem je sodelovala z različnimi slovenskimi gledališči (SNG Drama Ljubljana, Gledališče Ptuj), po diplomi, leta 1998 pa se zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], katerega članica je še vedno. Sodeluje tudi pri predstavah izven PG Kranj, igra pa tudi v filmih, nadaljevankah, sodeluje pri vodenju oddaj in sinhronizaciji risank.<ref name=":1" /> === Filmografija === ==== Filmi<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Vesna_Slapar|title=Vesna Slapar|accessdate=26. 1. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2025-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20250625040936/https://sigledal.org/geslo/Vesna_Slapar|url-status=dead}}</ref> ==== * 2000 – ''[[Oda Prešernu]]'' * 1998 – ''[[Brezno (film, 1998)|Brezno]]'' * 1997 – ''[[Triptih Agate Schwarzkobler (film)|Triptih Agate Schwarzkobler]]'' (TV film) * 1995 – ''[[Poletna idila]]'' (TV film) ==== Televizija<ref name=":2" /> ==== * 2025 − ''[[Takšno je življenje]]'' (nadaljevanka)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/taksno-je-zivljenje-na-spored-nacionalke-prihaja-nova-druzinska-nadaljevanka/757611|title=Takšno je življenje: na spored nacionalke prihaja nova družinska nadaljevanka|date=16. 9. 2025|accessdate=26. 10. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> * 2017−2018 − ''[[Mame]]'' (nanizanka)<ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/name/nm0805290/?ref_=nv_sr_srsg_0_tt_0_nm_2_in_0_q_vesna%2520slapar|title=Vesna Slapar|accessdate=26. 1. 2025|website=www.imdb.com}}</ref> * 2017−2018 − [[Dragi sosedje|''Dragi sosedje'']] (nanizanka)<ref name=":3" /> * 2000 – ''[[Peta hiša na levi]]'' (nadaljevanka) * 1999, 2000 – ''[[Lahkih nog naokrog]]'' (TV oddaja) === Nagrade === * 2023 – nagrada [[žlahtna komedija]] po izboru strokovne žirije<ref name=":1" /> * 2021 – posebna nagrada strokovne žirije ter nagrada okrogle mize kritikov na festivalu Gledališče na križišču (Teatar na raskršću)<ref name=":1" /> * 2014 – [[Severjeva nagrada]]<ref name=":2" /> * 2008 – nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke<ref name=":2" /> == Zasebno == Poročena je z glasbenikom Urošem Rakovcem. Je mati dveh sinov.<ref>{{Navedi splet|url=https://njena.svet24.si/clanek/svet-slavnih/slovenija/67247dab3bd63/vesna-slapar-igralka-skok-z-elastiko-zanzibar|title=Čudovita družina igralke Vesne Slapar|date=3. 11. 2024|accessdate=26. 1. 2025|website=www.njena.svet24.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174774692 Vesna Slapar, dramska igralka]. Naši umetniki pred mikrofonom (10. maj 2021). RTV Slovenija. * [https://val202.rtvslo.si/podkast/nedeljski-gost/135/175196760 Vesna Slapar: Bolj kot publika se je spremenilo gledališče samo]. Nedeljski gost (8. februar 2026). Val 202 (RTV Slovenija). {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Slapar, Vesna}} [[Kategorija:Slovenski filmski igralci]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] 0f7zqv2u91p5pdgqetp9x1l7nylw959 Adrijan Rustja 0 574504 6752993 6744762 2026-09-20T07:49:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752993 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Adrijan Rustja''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[dramaturg]], * [[1. julij]] [[1933]], [[Trst]], † [[10. avgust]] [[2026]], [[Trst]].<ref>{{Navedi splet |last=Dolhar {{!}} |first=Poljanka |title=Nad življenje Adrijana Rustje padel zastor |url=https://www.primorski.eu/kultura/nad-zivljenje-adrijana-rustje-padel-zastor-LX2246580 |access-date=2026-08-10 |website=www.primorski.eu |language=sl}}</ref> == Življenje in delo == Adrijan Rustja se je rodil v slovenski družini v [[Trst|Trstu]], oče je bil Karlo, šofer, mati Danica (rojena Vrčon), gospodinja. Zaradi vojnih razmer in [[Fašizem v Italiji|fašizma]] je Adrijan obiskoval italijansko osnovno šolo in prvi razred italijanske nižje gimnazije Petrarca v Trstu, po vojni se je vpisal na slovensko gimnazijo in je maturiral leta 1953 na slovenski Državni trgovski akademiji v Trstu. Nato se je vpisal na [[Akademija za igralsko umetnost|Akademijo za igralsko umetnost]] (sedaj AGRFT) v [[Ljubljana|Ljubljani]] na oddelek za režijo. Leta 1958 je zaključil študij (bil je prvi Tržačan z diplomo AGRFT) in se vrnil v domače mesto, kjer je bil najprej za dve leti asistent režiserja [[Jože Babič (režiser)|Jožeta Babiča]] v [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskem stalnem gledališču - SSG]], nato od leta 1961 pa nastavljeni režiser v SSG.<ref>{{sloBio|sbi944810}}</ref> Med leti 1953 in 1955 je bil tudi član [[Radijski oder|Radijskega odra]]. Uradno se je upokojil leta 1993 a je še vedno deloval v gledališču,<ref>{{Navedi splet |title=Adrijan Rustja - Igralec |url=https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/ |access-date=2026-08-11 |website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije |language=sl}}</ref> tudi kot režiser raznim amaterskim skupinam.<ref>{{Navedi splet|title=ePrimorski|url=https://epaper.primorski.eu/SubscriberPortal/#/?urlref=//EPAPER.PRIMORSKI.EU/epaper/viewer.aspx|website=epaper.primorski.eu|accessdate=2025-01-27}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=&#187;Mladim, ki bi radi postali igralci, bi rekel, da je ta poklic nor«|url=https://www.primorski.eu/kultura/mladim-ki-bi-radi-postali-igralci-bi-rekel-da-je-ta-poklic-nor-MJ1380592|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> [[Slika:Pavel Golia, Sneguljčica, Slovensko gledališče v Trstu.jpg|thumb|right|250px|Rustja v igri [[Pavel Golia|Pavla Golie]] ''Sneguljčica'', [[Slovensko gledališče v Trstu]] leta 1961]] Adrijan Rustja velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca,<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Rustja|url=https://sigledal.org/geslo/Adrijan_Rustja|website=Geslo|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2025-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20250320215841/https://sigledal.org/geslo/Adrijan_Rustja|url-status=dead}}</ref> saj je celo več igral kot režiral, bil je tudi urednik gledaliških listov in zbornikov,<ref>{{Citat|title=Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174973313|accessdate=2025-01-27|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> pisal je za razne medije, sodeloval je z [[Radio Trst A|Radiem Trst A]], vodil je gledališke tečaje.<ref>{{Navedi splet|title=Adrijan Rustja - Igralec|url=https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2024-12-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20241211163538/https://www.zdus.si/clani/adrijan-rustja/|url-status=dead}}</ref> Adrijan Rustja je prejel marsikatero nagrado, med najpomembnejšimi so: * leta 1985 je prejel Plaketo boja in dela, ki jo je podeljavala [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ]].<ref>https://skgz.org/wp-content/uploads/2019/05/dobitniki-priznanj-SKGZ-po-letih-1.pdf</ref> * Leta 1997 je prejel ''Borštnikovo nagrado za igro'' (za vlogo Stanka Černigoja v igri Afrika ali Na svoji zemlji - SSG). * Leta 2005 je prejel odličje ''Marija Vera'' za igralski opus in življenjsko delo, ki ga podeljuje ZDUS.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado tantadruj za leto 2023 prejme tržaški igralec in režiser, naš član Adrijan Rustja|url=https://www.zdus.si/novice/nagrado-tantadruj-za-leto-2023-prejme-trzaski-igralec-in-reziser-nas-clan-adrijan-rustja/|website=ZDUS - Združenje dramskih umetnikov Slovenije|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2025-10-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20251008190824/https://www.zdus.si/novice/nagrado-tantadruj-za-leto-2023-prejme-trzaski-igralec-in-reziser-nas-clan-adrijan-rustja/|url-status=dead}}</ref> * Leta 2023 je prejel nagrado ''Tantadruj''<ref>{{Navedi splet|title=Tantadruj za življenjsko delo igralcu in režiserju Adrijanu Rustji|url=https://primorske.svet24.si/kultura/tantadruj-za-zivljenjsko-delo-igralcu-in-reziserju|website=Primorske Novice|accessdate=2025-01-27}}</ref> za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Nagrado tantadruj za življenjsko delo prejme Adrijan Rustja|url=https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja|website=veza.sigledal.org|accessdate=2025-01-27|language=sl|archive-date=2024-08-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20240812004243/https://veza.sigledal.org/prispevki/nagrado-tantadruj-za-zivljenjsko-delo-prejme-adrijan-rustja|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Adrijanu Rustji nagrada Tantadruj 2023 za življenjsko delo|url=https://www.primorski.eu/kultura/adrijanu-rustji-nagrada-tantadruj-2023-za-zivljenjsko-delo-JF1373469|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> * Leta 2025 sta mu [[Svet slovenskih organizacij|SSO - Svet slovenskih organizacij]] in [[Slovenska kulturno-gospodarska zveza|SKGZ - Slovensko kulturno gospodarska zveza]] podelili nagrado ob prazniku slovenske kulture za življenjsko delo.<ref>{{Navedi splet|title=Priznanje SKGZ in SSO prejmeta Adrijan Rustja in Tamara Ražem Locatelli|url=https://www.primorski.eu/kultura/priznanje-skgz-in-sso-prejmeta-adrijan-rustja-in-tamara-razem-locatelli-KH1810286?_gl=1*95joan*_up*MQ..*_ga*MTUyNTExNDI3MC4xNzM5NzM3MTI4*_ga_J74T3CCWXJ*MTczOTczNzEyOC4xLjAuMTczOTczNzEyOC4wLjAuMTgwMzk4ODQ2Mg..|website=www.primorski.eu|accessdate=2025-02-16|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Svoja doživetja na odru in svojo avtobiografijo je Rustja objavil leta 2003 pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]] v knjigi ''Rodil sem se v soboto''. {{COBISS|ID=126565376}} Umrl je leta 2026 po krajši bolezni v rojstnem [[Trst|Trstu]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-10 |title=Umrl je tržaški igralec, veliki tantadrujevec Adrijan Rustja |url=https://primorske.si/kultura/umrl-je-trzaski-igralec-veliki-tantadrujevec-adrijan-rustja/ |access-date=2026-08-11 |website=primorske.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |last=G |first=P. |title=Umrl je Adrijan Rustja, tržaški gledališčnik impozantno presenetljivega ustvarjalnega loka |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/umrl-je-adrijan-rustja-trzaski-gledaliscnik-impozantno-presenetljivega-ustvarjalnega-loka/790554 |access-date=2026-08-11 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=STA: Umrl tržaški igralec Adrijan Rustja |url=https://www.sta.si/3586635/umrl-trzaski-igralec-adrijan-rustja |access-date=2026-08-11 |website=www.sta.si}}</ref><ref>{{Navedi splet |title=Umrl tržaški igralec Adrijan Rustja {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/umrl-trzaski-igralec-adrijan-rustja.html |access-date=2026-08-11 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://ars.rtvslo.si/podkast/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/64838718/174973313 Režiser in igralec Adrijan Rustja , devetdesetletnik]. Naši umetniki pred mikrofonom (21. julij 2023). RTV Slovenija. {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rustja, Adrijan}} [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] [[Kategorija:Slovenski radijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski dramaturgi]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] 9mes959kdq8bk61dop5f6td1k7qc015 Vjačeslav Molotov 0 581828 6752893 6719235 2026-09-19T17:50:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752893 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | native_name = {{nobold|Вячеслав Молотов}} | native_name_lang = ru | image = Vyacheslav Molotov Anefo2 (cropped)(d).jpg | caption = Molotov in 1945 | spouse = Polina Žemčužina (1920) | office1 = Predsednik Sveta ljudskih komisarjev Sovjetske zveze | 1blankname1 = Prvi namestnik | 1namedata1 = Valerijan Kujbišev<br/>Nikolaj Voznesenski | term_start1 = 19. december 1930 | term_end1 = 6. maj 1941 | predecessor1 = Aleksej Rikov | successor1 = [[Josif Stalin]] | office2 = Minister za zunanje zadeve Sovjetske zveze | term_start2 = 5. marec 1953 | term_end2 = 1. junij 1956 | premier2 = {{ubl|[[Georgij Malenkov]]|[[Nikolaj Bulganin]]}} | predecessor2 = [[Andrej Višinski]] | successor2 = [[Dmitrij Šepilov]] | term_start3 = 3. maj 1939 | term_end3 = 4. marec 1949 | premier3 = ''on sam'' (1939–1941)<br/>Josif Stalin (1941–1949) | predecessor3 = [[Maksim Litvinov]] | successor3 = Andrej Višinski | office4 = Prvi namestnik premierja Sovjetske zveze | term_start4 = 16. avugust 1942 | term_end4 = 29. junij 1957 | premier4 = {{ubl|Josif Stalin|Georgij Malenkov|Nikolaj Bulganin}} | predecessor4 = | successor4 = | office5 = Odgovorni sekretar Ruske komunistične partije (boljševikov) | term_start5 = 16. marec 1921 | term_end5 = 3. april 1922 | predecessor5 = [[Nikolaj Krestinski]] | successor5 = Josif Stalin<br />(kot generalni sekretar) | birth_name = Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin | birth_date = {{birth date|df=y|1890|3|9}} | birth_place = Kukarka, [[Ruski imperij]], zdaj Sovjetsk, Kirovska oblast, Rusija | death_date = {{death date and age|df=y|1986|11|8|1890|3|9}} | death_place = Moskva, Sovjetska zveza | resting_place = Pokopališče Novodeviči, Moskva | children = | relatives = [[Vjačeslav Nikonov]] (vnuk) | party = {{ubl|Ruska socialdemokratska delavska partija (1906–1912)|Komunistična partija Sovjetske zveze (1912–1961)}} | awards = <!--{{Order of Lenin}} {{Order of the October Revolution}} {{Order of the Red Banner of Labour}}--> [[Red simbola časti]] | signature = Vyacheslav Molotov Signature 1944.png }} '''Vjačeslav Mihajlovič Molotov''' ([[Ruščina|rusko]] Вячеслав Михайлович Молотов, Vjačeslav Mihajlovič Molotov), rojen kot '''Skrjabin''' (rusko Скря́бин, Skrjabin), je bil sovjetski politik, diplomat in revolucionar ter vodilna osebnost v vladah [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] od leta 1920 do 1950, * [[9. marec]] [O.S. 25. februar] [[1890]], † [[8. november]] [[1986]]. Bil je eden od najtesnejših zaveznikov [[Josif Stalin|Josifa Stalina]]. Med letoma 1930 in 1941 je bil predsednik Sveta ljudskih komisarjev (vlade), med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] med letoma 1939 in 1949 ter ponovno od leta 1953 do 1956 pa minister za zunanje zadeve. Molotov, star [[Boljševiki|boljševik]], se je leta 1906 pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki in bil pred oktobrsko revolucijo leta 1917 dvakrat aretiran in interno izgnan. Za kratek čas je vodil sekretariat stranke, preden je v 20. letih 20. stoletja podprl Stalinov vzpon na oblast in postal eden njegovih najtesnejših sodelavcev. Leta 1926 je postal polnopravni član politbiroja, leta 1930 pa premier in imel osrednjo vlogo pri izvajanju Stalinove politike prisilne kmetijske kolektivizacije, ki je povzročila obsežno lakoto. Nadziral je tudi veliko čistko, med katero so bile izvedene množične aretacije in usmrtitve političnih disidentov in navadnih državljanov. Kot zunanji minister je leta 1939 z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] podpisal [[Pakt Ribbentrop-Molotov]]. Med drugo svetovno vojno je bil namestnik predsednika državnega odbora za obrambo in glavni Stalinov pogajalec z zavezniki. Po vojni je začel izgubljati Stalinovo naklonjenost in leta 1948 izgubil ministrstvo in na 19. partijskem kongresu leta 1952 doživel Stalinovo kritiko. Molotov je bil po Stalinovi smrti leta 1953 ponovno imenovan za zunanjega ministra, vendar ga je njegovo odločno nasprotovanje politiki destalinizacije voditelja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] pripeljalo do tega, da se je leta 1957 pridružil neuspešnemu državnemu udaru proti Hruščovu, po katerem je bil razrešen z vseh svojih položajev. Molotov je bil poslan za veleposlanika v [[Mongolija|Mongolijo]], dokler ga niso leta 1961 izključili iz partije. Stalinovo zapuščino je še naprej branil do svoje smrti leta 1986. ==Zgodnje življenje in kariera== [[Slika:Molotov house Kukarka.JPG|thumb|250px|Molotovova rostna hiša|left]] Molotov je bil rojen kot Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin v vasi Kukarka, Jaranski ujezd, gubernija Vjatka, danes [[Sovjetsk]] v [[Kirovska oblast|Kirovski oblasti]]. Molotov ni bil v sorodu s skladateljem [[Aleksander Skrjabin|Aleksandrom Skrjabinom]], kot se pogosto napačno navaja.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} V najstniških letih so ga opisovali kot sramežljivega in tihega fanta, ki je vedno pomagal očetu pri njegovem poslu. Šolal se je na srednji šoli v [[Kazan]]u, kjer se je spoprijateljil s revolucionarjem Aleksandrom Arosevom.<ref>{{navedi knjigo |last=Slezkine |first=Yuri |url=http://dx.doi.org/10.1515/9781400888177 |title=The House of Government |publisher=Princeton University Press |date=7 August 2017 |pages=28–29 |isbn=978-1-4008-8817-7 |doi=10.1515/9781400888177}}</ref> Leta 1906 se je pridružil Ruski socialdemokratski delavski stranki (RSDLP) in kmalu gravitiral k radikalni boljševiški frakciji organizacije, ki jo je vodil [[Vladimir Lenin]].<ref name=Roberts5>Roberts, Geoffrey (2012). ''Molotov: Stalin's Cold Warrior''. Washington, DC: Potomac Books. str. 5. {{ISBN|9781612344294}}</ref> Skrjabin je prevzel psevdonim Molotov, ki izhaja iz ruske besede ''molot'' (''kladivo''), ker je verjel, da ima ime "industrijski" in "proletarski" prizvok.<ref name=Roberts5 /> Leta 1909 je bil aretiran in dve leti preživel v izgnanstvu v [[Vologda|Vologdi]].<ref name="Coates Coates 1941">{{navedi splet |last1=Coates |first1=William Peyton |last2=Coates |first2=Zelda Kahan |title=A Biographical Sketch of V. M. Molotov |url=https://www.marxists.org/archive/molotov/biography.htm |website=Marxists.org |access-date=23 November 2024 |date=1941}}</ref> Leta 1911 se je vpisal na Politehnični inštitut v [[Sankt Peterburg]]u in se pridružil uredništvu novega podtalnega boljševiškega časopisa ''Pravda''. V tem okolju je prvič srečal [[Josif Stalin|Josifa Stalina]].<ref name=Roberts6>Roberts, Geoffrey (2012). ''Molotov: Stalin's Cold Warrior''. Washington, DC: Potomac Books. str. 6. {{ISBN|9781612344294}}</ref> Kasneje se je izkazalo, da prvo kratko druženje med obema prihodnjima sovjetskima voditeljema ni pripeljalo do takojšnje tesne politične povezanosti.<ref name=Roberts6/> [[Slika:Vyacheslav Mikhailovich Molotov circa 1917.jpg|thumb|left|Molotov okoli leta 1917]] Molotov je naslednjih nekaj let delal kot tako imenovani "poklicni revolucionar", pisal za partijski tisk in poskušal izboljšati organizacijo podtalne stranke.<ref name=Roberts6/> Iz Sankt Peterburga se je ob izbruhu [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] leta 1914 preselil v [[Moskva|Moskvo]].<ref name=Roberts6/> Naslednje leto je bil v Moskvi ponovno aretiran zaradi svoje strankarske dejavnosti in tokrat deportiran v [[Irkutsk]] v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]].<ref name=Roberts6 /> Leta 1916 je pobegnil iz sibirskega izgnanstva in se vrnil Sankt Peterburg, ki ga je carski režim medtem preimenoval v Petrograd, ker je staro ime zvenelo preveč nemško.<ref name=Roberts6 /> Molotov je leta 1916 postal član komiteja boljševiške stranke v Petrogradu. Ko je leta 1917 prišlo do [[Februarska revolucija|februarske revolucije]], je bil eden redkih boljševikov v prestolnici, ki so imeli kakršen koli položaj v partiji. Pod njegovim vodstvom se je ''Pravda'' usmerila v levo, da bi se zoperstavila začasni vladi, oblikovani po revoluciji. Ko se je Josif Stalin vrnil v prestolnico, je obrnil Molotovovo linijo,<ref name=warheroes>{{navedi splet |script-title=ru:Молотов, Вячеслав Михайлович |trans-title=Mikhailovich Molotov, Vyacheslav |url=http://www.warheroes.ru/hero/hero.asp?Hero_id=9009 |publisher=warheroes.ru |access-date=22 May 2017 |language=ru}}</ref> ko je v Petrograd prišel Lenin, pa je Lenin preglasil Stalina. Molotov je ostal zvest svoji stari politiki in postal Stalinov varovanec in tesni privrženec, čemur je dolgoval svoj kasnejši ugled.{{sfn|Montefiore|2005|p=36}} Postal je član vojaškega revolucionarnega komiteja, ki je načrtoval [[Oktobrska revolucija|oktobrsko revolucijo]] in dejansko pripeljal boljševike na oblast.<ref>{{navedi knjigo |author=Molotov, Vyacheslav; Chuev, Felix; Resis, Albert |title=Molotov remembers: inside Kremlin politics: conversations with Felix Chuev |url=https://archive.org/details/molotovremembers0000chue |publisher=I.R. Dee |year=1993 |page=[https://archive.org/details/molotovremembers0000chue/page/n121 94] |isbn=1-56663-027-4}}</ref> [[Slika:19240000-molotov dzershinsky moskow kremlin.jpg|thumb|250px|Molotov in [[Feliks Edmundovič Dzeržinski|Feliks Dzeržinski]] leta 1924]] Leta 1918 je bil Molotov poslan v [[Ukrajina|Ukrajino]], da bi sodeloval v [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]]. Ker ni bil vojak, ni sodeloval v bojih. Poleti 1919 so ga skupaj z Leninovo ženo [[Nadežda Krupska|Nadeždo Krupsko]] poslali s parnikom na potovanje po rekah [[Volga]] in [[Kama (reka)|Kama]], da bi širila boljševiško propagando. Po vrnitvi je bil imenovan za predsednika področne uprave [[Nižni Novgorod]], kjer mu je lokalna stranka izglasovala nezaupnico zaradi njegovega domnevnega spletkarjenja. Premestili so ga v [[Doneck]]. Novembra 1920 je postal sekretar Centralnega komiteja ukrajinske boljševiške stranke in se poročil s sovjetsko političarko Polino Žemčužino.<ref name=NYT19700504>{{navedi novice|title=Mrs. Molotov Dies in Moscow; Wife of Ex-Premier Was 76|url=https://www.nytimes.com/1970/05/04/archives/mrs-molotov-dies-in-moscow-wife-of-expremier-was-76.html|work=The New York Times|location=New York City|agency=United Press International|date=4 May 1970|access-date=17 December 2020}}</ref> Lenin je leta 1921 odpoklical Molotova v Moskvo, ga povzdignil v polnopravnega člana Centralnega komiteja in Orgbiroja ter ga postavil na čelo partijskega sekretariata. Molotov je bil leta 1921 izvoljen za člana politbiroja brez glasovalne pravice in je opravljal funkcijo odgovornega sekretarja. Aleksander Barmin, manjši komunistični funkcionar, ki je obiskal Molotova v njegovi pisarni blizu Kremlja, medtem ko je vodil sekretariat, se ga je spominjal kot osebo ''"velikega in mirnega obraza ter precej mehkega, pozornega, skromnega in prijaznega birokrata"''.<ref>{{navedi knjigo |last=Barmine |first=Alexander |title=One Who Survived |url=https://archive.org/details/onewhosurvived000202mbp |date=1945 |publisher=G.P.Putnam's Sons |location=New York |page=[https://archive.org/details/onewhosurvived000202mbp/page/n147 128]}}</ref> Molotova sta kritizirala tako Lenin kot Lev Trocki, pri čemer je Lenin opozoril na njegov ''"sramoten birokratizem"'' in ''"neumno vedenje"''.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} Po nasvetu Molotova in [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaja Buharina]] se je Centralni komite odločil skrajšati Leninov delovni čas.{{sfn|Service|2003|p=151}} Leta 1922 je Stalin postal generalni sekretar boljševiške partije z Molotovom kot drugim sekretarjem. Kot mlad privrženec je Molotov občudoval Stalina, a ga je kljub temu kritiziral.{{sfn|Montefiore|2005|pp=40–41}} Pod Stalinovim pokroviteljstvom je Molotov januarja 1926 postal polnopravni član politbiroja.{{sfn|Montefiore|2005|p=36}} [[Slika:Molotov 1925.jpg|left|thumb|250px|Molotov govori na srečanju kmečkih žena leta 1925]] Med boji za oblast po Leninovi smrti leta 1924 je Molotov ostal zvest zagovornik Stalina proti njegovim tekmecem, najprej Levu Trockemu, pozneje [[Lev Borisovič Kamenjev|Levu Kamenjevu]] in [[Grigorij Jevsejevič Zinovjev|Grigoriju Zinovjevu]] ter nazadnje [[Nikolaj Ivanovič Buharin|Nikolaju Buharinu]]. Januarja 1926 je vodil posebno komisijo, poslano v Leningrad (Sankt Peterburg), ki naj bi odstavila nadzor Zinovjeva nad partijskim strojem v regiji. Leta 1928 je Molotov zamenjal Nikolaja Ugljanova na mestu prvega sekretarja moskovske komunistične partije in na tem položaju ostal do 15. avgusta 1929.{{sfn|Service|2003|p=176}} ==Osebnost== Trocki in njegovi podporniki so podcenjevali Molotova, kar je veljalo tudi za mnoge druge. Trocki ga je imenoval ''"poosebljena povprečnost"'', sam Molotov pa je tovariše, ki so ga imenovali ''"kamnita rit"'', pedantno popravljal z besedami, da ga je Lenin pravzaprav poimenoval ''"železni rit"''.{{sfn|Montefiore|2005|p=40}} Za zunanjo dolgočasnostjo sta se skrivala oster um in velik organizacijski talent. Deloval je predvsem v zakulisju in gojil podobo brezbarvnega birokrata.<ref>{{navedi knjigo |isbn=9780873324458| author = Rywkin, Michael | title = Soviet Society Today |url=https://archive.org/details/sovietsocietytod00rywk| publisher = M.E. Sharpe| year = 1989 | pages = [https://archive.org/details/sovietsocietytod00rywk/page/n174 159]–160 }}</ref> Ameriški novinar John Gunther je leta 1938 poročal, da je Molotov vegetarijanec in abstinent,<ref>Chen, C. Peter. [http://ww2db.com/person_bio.php?person_id=58 Vyacheslav Molotov].</ref> medtem ko je [[Milovan Đilas]] trdil, da je Molotov ''"pil več kot Stalin"'',<ref name="convers 59">Djilas, Milovan (1962) ''Conversations with Stalin''. Prevod Michael B. Petrovich. Rupert Hart-Davis, Soho Square London 1962, str. 59.</ref> in ni opazil njegovega vegetarijanstva, čeprav sta bila skupaj na več banketih.<ref name="convers 59"/> ==Sovjetski premier== [[Slika:Russian Premier Stalin talks with gestures to his Foreign Minister Molotov at the Palace, Yalta, Crimea, Russia. - NARA - 197000.jpg|thumb|Molotov in Stalin]] 23. februarja 1929 je Molotov na moskovski konferenci komunistične partije poudaril potrebo po ''"čim hitrejši možni rasti industrije"'', tako zaradi gospodarskih razlogov kot tudi zato, ker je Sovjetski zvezi stalno grozila neposredna vojna nevarnost.<ref>{{navedi knjigo |last1=E.H.Carr |first1=and R.W.Davies |title=Foundations of a Planned Economy, volume 1 |date=1974 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=352}}</ref> Vprašanje, kako hitro širiti industrijo, je bilo vzrok za razkol med Stalinom in desnico, ki sta jo vodila Buharin in Rikov, ki sta se bala, da bi prehiter tempo povzročil težave. Z njunim porazom je Molotov postal druga najmočnejša osebnost v Sovjetski zvezi. Ne plenumu Centralnega komiteja 19. decembra 1930 je Molotov nasledil Alekseja Rikova kot predsednik Sveta ljudskih komisarjev, kar je bilo enakovredno položaju predsednika vlade v kakšni zahodni državi.{{sfn|Montefiore|2005|pp=63–64}} Na tem mestu je Molotov nadziral izvajanje prvega petletnega načrta za hitro industrializacijo.{{sfn|Montefiore|2005|pp=45 and 58}} Sovjetska zveza je pod Molotovom kot predsednikom vlade kljub velikim človeškim žrtvam naredila velike korake pri razvoju in široki uporabi kmetijske in industrijske tehnologije. Nemčija je v Sovjetski zvezi na skrivaj kupovala strelivo, kar je spodbudilo razvoj oborožitvene industrije v ZSSR.<ref>{{navedi knjigo |author = Scott Dunn, Walter | title = The Soviet economy and the Red Army, 1930–1945 | publisher = Greenwood Publishing Group | year = 1995 | isbn = 0-275-94893-5 | page = 22}}</ref> Navsezadnje je ravno orožarska industrija skupaj z zavezniško pomočjo pomagala Sovjetski zvezi zmagati v [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]].<ref>{{navedi knjigo |author1=Davies, Robert William |author2=Harrison, Mark |author3=Wheatcroft, S.G. | title = The Economic transformation of the Soviet Union, 1913–1945 | publisher = Cambridge University Press | year = 1994 | isbn = 0-521-45770-X | pages = 250–251}}</ref> [[Slika:Voroshilov Kaganovich Kosarev Molotov 1932.jpg|thumb|250px|[[Kliment Jefremovič Vorošilov|Kliment Vorošilov]], Lazar Kaganovič, Aleksander Kosarev in Vjačeslav Molotov na 7. konferenci Vsezvezne leninistične zveze mladih komunistov ([[Komsomol]]) julija 1932]] ===Vloga v kolektivizaciji=== Molotov je na tem položaju nadziral tudi kmetijsko [[Kolektivizacija v Sovjetski zvezi|kolektivizacijo]] pod Stalinovim režimom. Bil je glavni govornik na plenumu Centralnega komiteja 10. in 17. novembra 1929, na katerem je bila sprejeta odločitev o uvedbi kolektivnega kmetovanja namesto tisočih majhnih kmetij v lasti kmetov. Proces je seveda naletel na odpor. Molotov je vztrajal, da se mora kolektivizacija začeti naslednje leto, in opozoril uradnike, naj ''"ravnajo s kulaki kot z najbolj zvitim in še vedno neporaženim sovražnikom"''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Harvest of Sorrow, Soviet Collectivisation and the Terror-Famine |date=1988 |publisher=Arrow |location=London |isbn=0-09-956960-4 |page=112}}</ref> V naslednjih štirih letih, je bilo na milijone 'kulakov' (kmetov, lastnikov zemlje) prisilno preseljenih v posebna naselja, v katerih so postali kmetijski delavci. Samo leta 1931 je bilo preseljenih skoraj dva milijona ljudi. Tistega leta je Molotov na kongresu sovjetov rekel: ''"Nikoli nismo zanikali dejstva, da se zdravi zaporniki, sposobni za delo, lahko uporabljajo za gradnjo cest in druga javna dela. To je dobro za družbo in tudi za same kmete"''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Polonsky |first1=Rachel |title=Molotov's Magic Lantern, Uncovering Russia's Secret History |url=https://archive.org/details/molotovsmagiclan0000polo |date=2011 |publisher=faber and faber |location=London |isbn=978-0-571-23781-4 |page=290}}</ref> Lakota, ki jo je povzročila motnja v kmetijski proizvodnji, pretiran izvoz žita za plačilo industrializacije ter težki pogoji prisilnega dela so po nekaterih ocenah umorili 11 milijonov ljudi.<ref>{{navedi knjigo |last1=Conquest |title=Harvest of Sorrow |page=306}}</ref> Molotov je kljub lakoti septembra 1931 komunističnim voditeljem na severnem Kavkazu poslal tajni telegram, v katerem jih je opozoril, da zbiranje žita za izvoz poteka ''"ostudno počasi"''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Applebaum |first1=Anne |title=Red Famine: Stalin's War on Ukraine |date=2018 |publisher=Penguin |location=London |isbn=978-0-141-97828-4 |page=168}}</ref> Decembra je odpotoval v Harkov, takratno glavno mesto Ukrajine, in jim, ne da bi se zmenil za opozorila lokalnih komunističnih voditeljev o pomanjkanju žita, povedal, da zaradi njihove nesposobnosti niso dosegli zastavljenega cilja zbiranja žita. Julija 1932 se je skupaj z Lazarjem Kaganovičem vrnil v [[Harkov]], da bi tamkajšnjim komunistom povedal, da ne bo nobenih ''"popuščanj ali oklevanj"'' v prizadevanjih za izpolnitev ciljev glede izvoza žita. To je bilo prvo od številnih dejanj, zaradi katerih je prizivno sodišče v [[Kijev]]u leta 2010 spoznalo Molotova in Kaganoviča za kriva genocida nad ukrajinskim ljudstvom. 25. julija sta oba moža s tajnim telegramom ukrajinskemu vodstvu naročila, naj okrepi zbiranje žita.<ref>{{navedi splet |title=Resolution of the court, Kyev Court of Appeal, 2-A Solomyanska Street, Kyev. Ruling in the name of Ukraine |url=https://holodomormuseum.org.ua/en/resolution-of-the-court/ |website=Holodomor Museum |date=16 October 2019 |access-date=30 August 2021 |archive-date=2024-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241103070613/https://holodomormuseum.org.ua/en/resolution-of-the-court/ |url-status=dead }}</ref> ===Začasni razkol s Stalinom=== Med atentatom na Sergeja Kirova, vodjo partijske organizacije v Leningradu, decembra 1934, in začetkom velike čistke je med Stalinom in Molotovom prišlo do pomembnega, a neobjavljenega razkola. Leta 1936 je Trocki v izgnanstvu opazil, da ko so se v sovjetskih tiskovnih poročilih pojavili seznami partijskih voditeljev, na katerih se je Molotovovo ime včasih pojavilo na zelo nizkem četrtem mestu in celo brez naslovov. Na fotografijah sprejemov delegacij ni bil nikoli sam, ampak vedno v spremstvu svojih namestnikov Janisa Rudzutaksa in Vlasa Čubarja. Trocki je zapisal, da so bili ''"v sovjetskem protokolu ti znaki izjemno pomembni"''.<ref>{{navedi splet |last1=Trotsky |first1=Leon |title=In the Columns of Pravda |url=https://www.marxists.org/archive/trotsky/1936/xx/pravda.html |website=Leon Trotsky Internet Archive |publisher=Marxists.org |access-date=1 September 2021}}</ref> Drug pomemben pokazatelj Molotovega statusa je zapisnik prvega moskovskega javnega sojenja avgusta 1936. Obtoženci, ki so bili prisiljeni priznati zločine, za katere seveda niso bili krivi, so izjavili, da so se zarotili, da ubijejo Stalina in sedem drugih vodilnih boljševikov, ne pa tudi Molotova.<ref>{{navedi knjigo |title=Report of Court Proceedings in the Case of the Trotskyite-Zinovievite Terrorist Centre |date=1936 |publisher=People's Commissariat of Justice of the USSR |location=Moscow |page=38}}</ref> Po besedah Aleksandra Orlova, častnika NKVD, ki je prebegnil na zahod, je Stalin v originalnem zapisniku osebno prečrtal Molotovovo ime.<ref>{{navedi knjigo |last1=Orlov |first1=Alexander |title=A Secret History of Stalin's Crimes |date=1954 |page=162}}</ref> Maja 1936 je Molotov odšel na [[Črno morje]] na daljše počitnice pod skrbnim nadzorom [[NKVD]]. Počitnice so trajale do konca avgusta, ko si je Stalin očitno premislil in ukazal njegovo vrnitev.<ref>{{navedi knjigo|title=Molotov and the Sovnarkon 1930–1941|last=Watson|first=Derek|publisher=Palgrave Macmillan|year=1996|isbn=978-1-349-24848-3|location=UK|doi=10.1007/978-1-349-24848-3|page=162}}</ref> Za Molotovov začasni mrk sta dve razlagi. 19. marca 1936 je Molotov v intervjuju z urednikom ''Le Tempsa'' govoril o izboljšanju odnosov z nacistično Nemčijo.<ref>{{navedi knjigo|title=Stati I Rechi 1935–1936|pages=231–232}}</ref> Čeprav je Litvinov nekaj podobnega izjavil že leta 1934 in je tistega leta celo obiskal Berlin in Nemčija takrat še ni ponovno okupirala [[Porenje|Porenja]],<ref name=":0">{{navedi knjigo|title=Maxim Litvinov: A Biography|last=Holroyd-Doveton|first=John|publisher=Woodland Publications|year=2013|isbn=9780957296107|pages=408}}</ref> je Molotovova izjava o sovjetski zunanji politiki očitno zelo užalila Stalina. Molotov je v intervjuju jasno povedal, da se lahko izboljšani odnosi z Nemčijo razvijejo le, če se nemška politika spremeni, in izjavil, da je eden najboljših načinov za Nemčijo, da izboljša odnose, ponovna pridružitev [[Društvo narodov|Društvu narodov]]. Seveda tudi to ni zadostovalo, saj bi morala Nemčija dokazati tudi ''"spoštovanje mednarodnih obveznosti v skladu z resničnimi interesi miru v Evropi in miru na splošno"''.<ref>{{navedi knjigo|title=Molotov and the Sovnarkon 1930–1941|last=Watson|first=Derek|publisher=Palgrave Macmillan|year=1996|isbn=978-1-349-24848-3|location=UK|doi=10.1007/978-1-349-24848-3|page=16}}</ref> Drugi poznavalci menijo, da je Molotov zavlačeval Stalinove načrte za čistko stranke in sojenje starim boljševikom, kot sta bila Zinovjev in Kamenjev.<ref>{{navedi knjigo |last1=Conquest |first1=Robert |title=The Great Terror |date=1971 |publisher=Penguin |location=Harmondsworth, Middlesex |page=151}}</ref> ===Vloga v veliki čistki=== [[Slika:Molotov, Stalin and Voroshilov, 1937.jpg|thumb|Molotov, Stalin in Vorošilov med veliko čistko leta 1937]] Po vrnitvi Stalinove naklonjenosti avgusta 1936, je Molotov podpiral Stalina med čistko, v kateri je bilo samo leta 1938 usmrčenih 20 od 28 ljudskih komisarjev Molotovove vlade.{{Sfn|Montefiore|2005|p=244}} Ko so aretirali njegovega namestnika Rudzutaka, ga je Molotov obiskal v zaporu in se leta pozneje spomnil, da je ''"... Rudzutak rekel, da so ga hudo pretepali in mučili, a se je kljub temu trdno držal. Res je bilo videti, da so ga kruto mučili ..."'', vendar Molotov ni posredoval.<ref>{{navedi knjigo |last1=Chuev |first1=Felix |title=Molotov Remembers, Inside Kremlin Politics |url=https://archive.org/details/molotovremembers0000chue |date=1993 |publisher=Ivan R. Dee |location=Chicago |isbn=1-56663-027-4 |pages=[https://archive.org/details/molotovremembers0000chue/page/n299 272]–74}}</ref> Med veliko čistko je odobril 372 seznamov za usmrtitve, več kot kateri koli drug sovjetski uradnik, vključno s Stalinom. Molotov je bil eden redkih, s katerim je Stalin odkrito razpravljal o čistkah. Ko je Stalin prejel obvestilo o obtožbi namestnika predsednika Gosplana G.I. Lomova, ga je predal Molotovu, ki je nanj zapisal: ''"Za takojšnjo aretacijo barabe Lomova"''.<ref>{{navedi knjigo |last1=Medvedev |first1=Roy |title=Let History Judge, The Origins and Consequences of Stalinism |date=1976 |publisher=Spokesman |location=Nottingham |pages=345–46}}</ref> Pred boljševiško revolucijo je bil Molotov "zelo tesen prijatelj" socialističnega revolucionarja Aleksandra Aroseva, ki je bil v izgnanstvu v Vologdi. Leta 1937 je Arosev v strahu pred aretacijo trikrat poskušal poklicati Molotova, ki z njim ni hotel govoriti. Aroseva so nato aretirali in ustrelili. V 50. letih prejšnjega stoletja je Molotov hčerki Aroseva podaril svoje podpisane izvode knjig njenega očeta, a si je pozneje premislil in bi jih želel obdržati. Feliks Čujev je o tem zapisal: "Zdi se, da Molotov bolj kot izgubo svojega 'zelo tesnega prijatelja', obžaluje izgubo dela lastne knjižne zbirke".<ref>{{navedi knjigo |last1=Polonsky |title=Molotov's Magic Lantern |page=87}}</ref> Molotov je v svojih poznih letih opisal svojo vlogo v čistkah v 30. letih 20. stoletja in trdil, da so bile čistke kljub preobsežnosti potrebne, da bi se izognili porazu Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni.<ref>{{navedi knjigo |last=Chuev |first=Felix |url=https://www.worldcat.org/oclc/28148163 |title=Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics : Conversations with Felix Chuev |publisher=I.R. Dee |others=Vyacheslav Mikhaylovich Molotov, Albert Resis |year=1993 |isbn=1-56663-027-4 |location=Chicago |pages=256 |oclc=28148163}}</ref> ==Minister za zunanje zadeve== [[Slika:Vycheslav Molotov and Joseph Stalin May 1932.jpg |left|thumb|180px|Molotov in Stalin leta 1932]] Leta 1939 je Tretji rajh okupiral še preostali del Češkoslovaške, s čimer je kršil [[Münchenski sporazum]] iz leta 1938. Zaveznice se na okupacijo niso odzvale, kar je Stalina prepričalo, da [[Velika Britanija]] in [[Francija]], sicer podpisnici Münchenskega sporazuma, ne bosta zanesljivi zaveznici proti širitvi Tretjega rajha. Stalin se je zato odločil za spravo z nacistično Nemčijo.{{sfn |Brown |2009 |pp=90–91}} Maja 1939 je odstavil ljudskega komisarja (ministra) za zunanje zadeve Maksima Litvinova<ref>{{navedi knjigo |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=New Generation Publishing |year=2013 |isbn=9780957296107 |chapter=Ch. 14 |pages=351–359}}</ref> in za njegovega naslednika imenoval Molotova.{{sfn |Service |2003 |p=256}} Odnosi med Molotovom in Litvinovom so bili slabi. Maurice Hindus je leta 1954 izjavil, da je Molotov ''"vedno sovražil Litvinova"'' in mu zameril tako njegovo tekoče znanje jezikov kot njegovo sproščenost v pogovorih s tujci.<ref>{{navedi knjigo |last=Hindus |first=Maurice Gerschon |title=Crisis in the Kremlin |url=https://books.google.com/books?id=ZHVBAAAAIAAJ |year=1953 |publisher=Doubleday |page=48}}</ref> Litvinov ni imel nobenega spoštovanja do Molotova. Imel ga je za maloumnega spletkarja in sostorilca sovjetskega terorja.<ref>{{navedi knjigo | author = Medvedev, Roy | title = All Stalin's Men | url = https://archive.org/details/allstalinsmen0000medv | publisher = Anchor Press | year = 1984 | isbn = 0-385-18388-7 | page = 488 | author-link = }}</ref> [[Slika:Great Purge Stalin Voroshilov Kaganovich Zhdanov Molotov.jpg |thumb |Seznam za [[Velika čistka|Veliko čistko]], ki so ga podpisali Molotov, Stalin, Vorošilov, Kaganovič in Ždanov |200px]] Molotova je na mestu predsednika vlade nasledil Stalin.{{sfn |Brown |2009 |p=141}} Hitler je sprva zavračal sovjetska diplomatska namigovanja, da bi Stalin želel skleniti sporazum, v začetku avgusta 1939 pa je kljub temu dovolil zunanjemu ministru [[Joachim von Ribbentrop|Joachimu von Ribbentropu]], da začne resna pogajanja s Sovjeti. 18. avgusta je bil sklenjen trgovinski sporazum, 22. avgusta pa je Ribbentrop odletel v Moskvo, da bi sklenil uradni sporazum o nenapadanju. Sporazum je sicer znan kot [[Pakt Ribbentrop-Molotov]], vendar sta o vsebini sporazuma odločala Stalin in Hitler in ne naslovnika. Najpomembnejši del sporazuma je bil tajni protokol, ki je predvideval razdelitev Poljske, Finske in baltskih držav med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo ter sovjetsko priključitev Besarabije, tedaj del Romunije in zdaj del Moldavije.{{sfn |Service |2003 |p=256}} Protokol je dal Hitlerju zeleno luč za njegovo [[Poljska kampanja (1939)|invazijo na Poljsko]], ki se je začela 1. septembra 1939.{{sfn |Brown |2009 |p=90–92}} Pogoji pakta so Hitlerju dovolili, da zasede dve tretjini zahodne Poljske in celotno [[Litva|Litvo]]. Sovjeti so dobili proste roke v zvezi s [[Finska|Finsko]]. V zimski vojni je kombinacija ostrega finskega odpora in sovjetskega slabega vodenja povzročila, da je Finska izgubila približno 11 % svojega ozemlja, ne pa tudi neodvisnosti. Pakt je bil pozneje spremenjen tako, da je bila Litva dodeljena Sovjetom v zameno za ugodnejšo mejo na Poljskem za Nemčijo. 5. marca 1940 je [[Lavrentij Pavlovič Berija|Lavrentij Berija]] skupaj z [[Anastas Mikojan|Anastasom Mikojanom]], [[Kliment Jefremovič Vorošilov|Klimentom Vorošilovom]] in Stalinom Molotovu izročil noto, v kateri je bil predlog usmrtitve 25.700 poljskih protisovjetskih častnikov v tem, kar je kasneje postalo znano kot [[Katinski pokol]].{{sfn |Brown |2009 |p=141}} Novembra 1940 je Stalin poslal Molotova v Berlin, da se sreča z Ribbentropom in Hitlerjem. Januarja 1941 je britanski zunanji minister [[Anthony Eden]] obiskal [[Turčija|Turčijo]], da bi jo spodbudil k vstopu v vojno na strani zaveznikov. Namen Edenovega obiska je bil prej protinemški kot protisovjetski, vendar je Molotov domneval drugače. V nizu pogovorov z italijanskim veleposlanikom Augustom Rossom je Molotov trdil, da se bodo Sovjeti kmalu soočili z anglo-turško invazijo na [[Krim (polotok)|Krim]]. Britanski zgodovinar D.C. Watt je trdil, da se na podlagi Molotovih izjav zdi, da sta Stalin in Molotov v začetku leta 1941 kot glavno grožnjo videla Britanijo in ne Nemčijo.<ref>{{navedi knjigo | author = Cameron Watt, Donald | title = Russia War, Peace and Diplomacy | publisher = Weidenfeld & Nicolson | year = 2004 | isbn = 0-415-14435-3 | pages = 276–286}}</ref> [[Slika:Молотов и Риббентроп crop.png |left |thumb |Molotov na srečanju z Ribbentropom pred podpisom Pakta]] Pakt Ribbentrop-Molotov je urejal sovjetsko-nemške odnose do junija 1941, ko se je Hitler obrnil proti vzhodu in napadel Sovjetsko zvezo.{{sfn |Service |2003 |p=158–160}} Za objavo vojne prebivalcem Sovjetske zveze je bil zadolžen Molotov in ne Stalin. V svojem govoru na radiu 22. junija 1941 je Molotov Sovjetski zvezi pripisal vlogo, podobno tisti, ki jo je artikuliral [[Winston Churchill]] v svojih zgodnjih vojnih govorih.<ref>{{navedi splet |date=2015-08-13 |title=Molotov Announces the German Attack (1941) |url=https://soviethistory.msu.edu/1943-2/the-cult-of-leadership/the-cult-of-leadership-video/molotov-announces-the-german-attack-1941/ |access-date=2023-08-20 |website=Seventeen Moments in Soviet History |language=en-US |archive-date=2023-08-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230820222245/https://soviethistory.msu.edu/1943-2/the-cult-of-leadership/the-cult-of-leadership-video/molotov-announces-the-german-attack-1941/ |url-status=dead }}</ref> Sovjetski državni obrambni svet je bil ustanovljen kmalu po Molotovovem govoru. Za predsednika je bil izvoljen Stalin, za njegovega namestnika pa Molotov.{{sfn|Service|2003|p=261,262}} Po nemški invaziji na Sovjetsko zvezo je Molotov vodil nujna pogajanja z Britanci in nato z Američani za vojno zavezništvo. Na skrivaj je odletel na [[Škotska|Škotsko]], kjer ga je pričakala Eden. Polet z bombnikom Tupoljev TB-7 je bil zelo tvegan, saj je potekal preko okupirane [[Danska|Danske]] in [[Severno morje|Severnega morja]]. S Škotske je Molotov z vlakom odpotoval v [[London]], da bi razpravljal o možnosti odprtja druge fronte proti Nemčiji. Po podpisu Anglo-sovjetskega sporazuma je Molotov 26. maja odšel v [[Washington, D.C.|Washington]], kjer se je srečal z ameriškim predsednikom [[Franklin Delano Roosevelt|Franklinom D. Rooseveltom]] in se dogovoril za [[Zakon o posojilu in najemu|načrt o posojilu in najemu]]. Tako Britanci kot Američani so le nejasno obljubili, da bodo odprli drugo fronto proti Nemčiji. Med njegovim letom nazaj v Sovjetsko zvezo so njegovo letalo napadli nemški lovci in kasneje po pomoti še sovjetski.{{sfn |Montefiore |2005 |pp=417–418}} Nobenih dokazov ni, da bi Molotov kdaj poskušal prepričati Stalina v drugačno politiko od tiste, za katero se je že odločil.<ref>{{navedi knjigo |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=507}}</ref> Raziskovalec Volkogonov tudi ni našel niti enega primera, ko bi se kateri od vladne elite odkrito ne strinjal s Stalinom.<ref>{{navedi knjigo |last=Volkogonov |first=Dmitri |title=Stalin: Triumph & Tragedy |publisher=Prima Publishing |year=1996 |pages=220}}</ref> Obstaja nekaj dokazov, da je Stalin zelo potreboval Molotova, čeprav ga ni maral.<ref>{{navedi knjigo |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=486}}</ref> Nekdanji Stalinov telesni stražar Amba je o tem izjavil: ''"Bolj splošnega odpora do tega državnega robota in njegovega položaja v Kremlju si je težko zamisliti in temu občutku se je očitno pridružil tudi Stalin"''.<ref>{{navedi knjigo |last=Achmed |first=Amba |title=I Was Stalin's Bodyguard |publisher=Muller |year=1952 |pages=133}}</ref> Na zabavah je ob Molotovem prihodu vse utihnilo, po njegovem odhodu pa se je veselje nadaljevalo.<ref>{{navedi knjigo |last=Achmed |first=Amba |title=I Was Stalin's Bodyguard |publisher=Muller |year=1952 |pages=138}}</ref> Stalin je bil do Molotova včasih tudi nesramen.<ref>{{navedi knjigo |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Litvinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=487}}</ref> Leta 1942 ga je obtožil neprimernega vodenja pogajanj z zavezniki in mu 3. junija poslal depešo, v kateri je izjavil, kako nezadovoljen je in mu očital, da med pogovorom s Churchillom in Rooseveltom ni posredoval podrobnosti o svojih dejanjih.<ref>{{navedi knjigo |last=Rzheshevsky |first=Oleg |title=War and Diplomacy |publisher=Routledge |year=1996 |pages=210}}</ref> [[Slika:Stalin Roosevelt Churchill at Tehran cph.3c35324.jpg |thumb |Stalin, Roosevelt in Churchill na Teheranski konferenci leta 1943; za njimi stojita Molotov in Anthony Eden]] Ko je Berija poročal Stalinu o [[Projekt Manhattan|Projektu Manhattan]] in njegovem pomenu, je Stalin izbral Molotova za vodjo sovjetskega projekta [[Jedrsko orožje|jedrske bombe]]. Pod njegovim vodstvom je razvoj bombe potekal zelo počasi, zato je Molotova leta 1944 po nasvetu Igorja Kurčatova zamenjal Berija.{{sfn |Montefiore |2005 |p=508}} Ko je Rooseveltov naslednik na mestu ameriškega predsednika [[Harry S. Truman]] povedal Stalinu, da so Američani ustvarili še nikoli videno bombo, je Stalin pogovor prenesel Molotovu in mu naročil, naj pospeši razvoj. Sovjetske naložbe v ta projekt so se po Stalinovem ukazu znatno povečale.{{sfn |Montefiore |2005 |p=510}}<ref>Zhukov, Georgi Konstantinovich (1971). ''The Memoirs of Marshal Zhukov''. New York: Delacorte Press.</ref> Molotov je spremljal Stalina na [[Teheranska konferenca|Teheranski konferenci]] leta 1943,{{sfn |Montefiore |2005 |p=472}} [[Jaltska konferenca|Jaltski konferenci]] leta 1945{{sfn |Montefiore |2005 |p=489}} in po porazu Nemčije na [[Potsdamska konferenca|Potsdamski konferenci]].{{sfn |Montefiore |2005 |p=507}} Sovjetsko zvezo je zastopal na konferenci v [[San Francisco|San Franciscu]], na kateri so bili ustanovljeni [[Organizacija združenih narodov|Združeni narodi]].{{sfn|Montefiore|2005 |p=477}} Aprila 1945, kmalu po smrti Franklina D. Roosevelta, se je Molotov pogovarjal z novim ameriškim predsednikom Harryjem S. Trumanom. Ti pogovori, čeprav niso bili sovražni, so bili desetletja pozneje prikazani kot zgodnja razpoka v ameriško-sovjetskih odnosih, ki je napovedovala [[Hladna vojna|hladno vojno]].<ref>{{cite journal |last1=Roberts |first1=Geoffrey |date=24 May 2006 |title=Sexing up the Cold War: New Evidence on the Molotov–Truman Talks of April 1945 |url=https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/1468274042000231178 |journal=Cold War History |volume=4 |issue=3 |pages=105–124 |doi=10.1080/1468274042000231178 |s2cid=153469872 |access-date=14 February 2023}}</ref> [[Slika:President Truman and Josef Stalin on the lawn outside of Soviet Union Prime Minister Stalin's residence during the... - NARA - 198678.jpg |thumb |left |Stalin, Truman, Gromiko, Burnes in Molotov na Potsdamski konferenci 18. julija 1945]] Od leta 1945 do 1947 je Molotov sodeloval na vseh štirih konferencah zunanjih ministrov držav zmagovalk v drugi svetovni vojni. Na splošno ga je odlikoval nekooperativen odnos do zahodnih sil. Molotov je po navodilih sovjetske vlade [[Marshallov načrt]] obsodil kot imperialističen in trdil, da deli Evropo na dva tabora: kapitalističnega in komunističnega. V odgovor je Sovjetska zveza skupaj z drugimi državami vzhodnega bloka sprožila tako imenovani Načrt Molotov. Načrt je ustvaril več dvostranskih odnosov med državami Vzhodne Evrope in Sovjetsko zvezo ter se kasneje razvil v Svet za medsebojno gospodarsko pomoč.<ref>{{navedi knjigo | author = Roberts, Geoffrey | title = The Soviet Union in world politics: coexistence, revolution, and cold war, 1945–1991 | url = https://archive.org/details/sovietunioninwor0000robe | publisher = Routledge | year = 1999 | isbn = 0-415-14435-3 | pages = 284–285 | author-link =}}</ref> V povojnem obdobju je moč Molotova začela upadati. Jasen znak njegovega negotovega položaja je bila njegova nezmožnost, da bi decembra 1948 preprečil aretacijo svoje judovske žene Poline Žemčužine, ki ji Stalin že dolgo ni zaupal.{{sfn |Brown |2009 |pp=199–201}} Molotov je sprva protestiral proti njenemu preganjanju tako, da se je vzdržal glasovanja za njeno obsodbo. Kasneje je spremenil svoje mnenje in izjavil: ''"Priznavam svoj hud občutek kesanja, ker nisem preprečil Žemčužini, osebi, ki mi je zelo draga, da naredi napake in vzpostavi vezi s protisovjetskimi judovskimi nacionalisti"''. Po tej izjavi se je ločil od Žemčužine.<ref name=":1">{{navedi knjigo |last=Snyder |first=Timothy |url=https://www.worldcat.org/oclc/449858698 |title=Bloodlands: Europe between Hitler and Stalin |date=2010 |publisher=Basic Books |isbn=978-0-465-00239-9 |location=New York |pages=345 |oclc=449858698}}</ref> Polina Žemčužina se je spoprijateljila z [[Golda Meir|Goldo Meir]], ki je prispela v Moskvo novembra 1948 kot prva odposlanka [[Izrael]]a v Sovjetski zvezi.<ref>Paul Johnson (1987), ''A History of the Jews''. Associated University Presses. str. 527.</ref> Obstajajo neutemeljene trditve, da je Žemčužina, ker je tekoče govorila [[jidiš]], delovala kot prevajalka na diplomatskem srečanju med Meirjevo in njenim možem, takrat sovjetskim zunanjim ministrom. Trditve o tem, da je bila tolmač, Meirjeva v svoji knjigi ''Moje življenje'' ne podpira, saj je predaja veleposlaniških poverilnic potekala v [[Hebrejščina|hebrejščini]] in ne v jidišu. Glede na Meirjevo lastno pripoved o sprejemu, ki ga je priredil Molotov 7. novembra, je Žemčužina med tem sprejemom preživela veliko časa ne le v pogovoru z Goldo Meir, ampak tudi v pogovoru z njeno hčerko Saro in hčerkino prijateljico Jael Nemir o njunem življenju v [[kibuc]]u. Razpravljali sta o popolni kolektivizaciji lastnine in s tem povezanih vprašanjih. Na koncu naj bi Žemčužina objela Saro in rekla: ''"Če bo s tabo vse v redu, bo šlo dobro vsem Judom tudi povsod drugod"''.<ref>{{navedi knjigo |last=Meir |first=Golda |year=1973 |title=My Life |isbn=0-440-15656-4 |pages=242–243}}</ref> Žemčužina je bil eno leto zaprta v [[Lubjanka|Lubjanki]] in nato tri leta izgnana v neznano rusko mesto.{{sfn |Montefiore |2005 |p=666}} Obsojena na težko delo je pet let preživela v izgnanstvu v [[Kazahstan]]u.<ref name=":1" /> Molotov ni imel z njo nobenih stikov, razen skopih novic, ki jih je prejel od Berije, ki ga je sicer sovražil. Žemčužina je bila osvobojena takoj po Stalinovi smrti.{{sfn |Montefiore |2005 |p=666}} [[Slika:Molotov with wife in 1960b.jpg |thumb |Molotov s svojo ženo Polino Žemčužino leta 1960]] Leta 1949 je Molotova na položaju zunanjega ministra zamenjal [[Andrej Višinski]]. Molotov je ohranil položaj prvega namestnika premierja in članstvo v politbiroju.{{sfn |Montefiore |2005 |p=604}} Če je bilo Stalinovo imenovanje Molotova za zunanjega ministra pred sovjetskimi pogajanji z nacistično Nemčijo morda tudi posledica tega, da je bil njegov predhodnik Maksim Litvinov Jud, je bila razrešitev Molotova z istega položaja vsaj delno posledica tega, da je bila njegova žena Judinja.<ref name=":1"/> Molotov nikoli ni prenehal ljubiti svoje žene. Svojim služkinjam naj bi naročil, naj vsak večer pripravijo večerjo za dve osebi, da bi se spomnil nanjo.{{sfn |Montefiore |2005 |p=604}} Po besedah Stalinove hčere je bil Molotov zelo podrejen svoji ženi<ref>{{navedi knjigo |last=Holroyd-Doveton |first=John |title=Maxim Livinov: A Biography |publisher=Woodland Publications |year=2013 |pages=493}}</ref> in se je z njo vedno strinjal, tako kot s Stalinom.<ref>{{navedi knjigo |last=Alliluyeva |first=Svetlana |title=Only One Year |url=https://archive.org/details/bwb_S0-BTW-960 |year=1969 |pages=[https://archive.org/details/bwb_S0-BTW-960/page/384 384]}}</ref> ==Povojna kariera== Na 19. partijskem kongresu leta 1952 je bil Molotov izvoljen v Prezidij, vendar med člani novoustanovljenega tajnega organa, znanega kot Biro prezidija, ni bil naveden, kar kaže, da je padel v Stalinovo nemilost.{{sfn|Brown|2009|p=231}} Na 19. kongresu je Stalin izjavil, da je ''"Centralni komite kritiziral tovariša Molotova in Mikojana"''. Med Molotovimi napakami je bilo tudi dovoljenje, ki ga je dal britanskemu veleposlaniku, da se lahko v Sovjetski zvezi objavljajo ''"buržoazni časopisi"''.<ref>{{navedi splet |title=Unpublished speech by Stalin on 16 October 1952 |url=https://www.northstarcompass.org/nsc0004/stal1952.htm |access-date=3 February 2021 |language=en |archivedate=9 January 2021 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20210109055350/https://www.northstarcompass.org/nsc0004/stal1952.htm |url-status=deviated }}</ref>{{sfn|Montefiore|2005|p=640}} Ob svojem 73. rojstnem dnevu je Stalin z obema ravnal zelo neokusno.{{sfn|Montefiore|2005|pp=645–647}} Hruščov je v svojem govoru na 20. partijskem kongresu leta 1956 delegatom povedal, da je imel Stalin po 19.kongresu načrte za ''"dokončanje"'' Molotova in Mikojana.<ref name="Timemag">{{cite magazine | title = Russia: The Survivor | magazine = Time]] | url = http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,809881-2,00.html | archive-url = https://web.archive.org/web/20071122041645/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,809881-2,00.html | url-status = dead | archive-date = 22 November 2007 | access-date = 19 January 2010 | date = 16 September 1957 }}</ref> [[Slika:Foreign-Minister-Molotov-in-conversation-with-Foreign-Minister-Pinay-352131950501.jpg|thumb|250px|Molotov in francoski zunanji minister Antoine Pinay na Vrhu v Ženevi leta 1955]] Po Stalinovi smrti je reorganizacija vodstva okrepila položaj Molotova. Georgij Malenkov, Stalinov naslednik na mestu generalnega sekretarja Komunistične partije Sovjetske zveze, je 5. marca 1953 ponovno imenoval Molotova za zunanjega ministra.{{sfn|Montefiore|2005|p=662}} Četudi je Molotov takoj po Stalinovi smrti veljal za verjetnega Stalinovega naslednika, on sam nikoli ni želel postati vodja Sovjetske zveze.{{sfn|Brown|2009|p=227}} Takoj po Stalinovi smrti je bila ustanovljena trojka, ki so jo sestavljali Malenkov, Berija in Molotov,<ref name="againtroika">{{navedi knjigo | author = Marlowe, Lynn Elizabeth | title = GED Social Studies: The Best Study Series for GED | publisher = Research and Education Association | year = 2005| page = 140 | url = https://books.google.com/books?id=NUHU3om46M4C | isbn = 0-7386-0127-6}}</ref> ki je razpadla, ko sta Malenkov in Molotov prevarala Berijo.<ref>{{navedi knjigo | author = Taubman, William | author-link = | year = 2003 | title = Khrushchev: The Man and His Era | url = https://archive.org/details/khrushchevmanhis00taub | url-access = registration | publisher = W.W. Norton & Company | isbn = 0-393-32484-2 | page = [https://archive.org/details/khrushchevmanhis00taub/page/258 258]}}</ref> Molotov je po ukazu Hruščova podprl Berijevo odstranitev in kasneje usmrtitev.{{sfn|Brown|2009|p=666}} Novi partijski sekretar Hruščov je kmalu postal tudi novi voditelj Sovjetske zveze. Vodil je postopno notranjo liberalizacijo in otoplitev zunanje politike, ki se je pokazala v spravi z vlado [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]] v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]], ki jo je Stalin izključil iz komunističnega gibanja. Molotov, stalinist stare garde, v novem okolju postajal vse bolj neprimeren,{{sfn|Brown|2009|pp=236–237}} a je kljub temu zastopal Sovjetsko zvezo na Ženevski konferenci leta 1955.<ref>{{navedi knjigo |author1=Bischof, Günter |author2=Dockrill, Saki | title = Cold War respite: the Geneva Summit of 1955 |url=https://archive.org/details/coldwarrespitege0000unse | publisher = Louisiana State University Press | year = 2000 | isbn = 0-8071-2370-6 | pages = [https://archive.org/details/coldwarrespitege0000unse/page/n303 284]–285}}</ref> Molotovov položaj je postajal vse bolj krhek po februarju 1956, ko je Hruščov na 20. kongresu komunistične partije nepričakovano obsodil Stalina in njegov režim. Hruščov ga je napadel zaradi čistk v 30. letih prejšnjega stoletja in porazov v zgodnjih letih druge svetovne vojne, za katere je okrivil Stalinov pretirano zaupljiv odnos do Hitlerja in čistke poveljniške strukture Rdeče armade. Molotov je bil najstarejši Stalinov sodelavec, ki je še vedno bil v vladi, in je imel vodilno vlogo pri čistkah, zato je postalo očitno, da bo Hruščovova revizija preteklosti verjetno povzročila Molotovov padec z oblasti. Molotov je postal vodja frakcije stare garde, ki je želela strmoglaviti Hruščova.{{sfn|Montefiore|2005|pp=666–667}} [[Slika:Bundesarchiv Bild 183-33241-0001, Moskau, Gala-Vorstellung für BRD-Regierungsdelegation.jpg|thumb|right|250px|Molotov, Hruščov in Bulganin na gala sprejemu nemškega kanclerja Konrada Adenauerja v Moskvi leta 1955]] Junija 1956 je bil Molotov odstavljen s položaja zunanjega ministra.{{sfn|Brown|2009|p=245}} 29. junija 1957 je bil po neuspelem poskusu odstranitve Hruščova s položaja prvega sekretarja izključen tudi iz predsedstva (politbiroja). Molotovova frakcija je na prvem glasovanju s sedmimi glasovi proti štirim izglasovala odstranitev Hruščova, vendar je slednji zavrnil odstop, razen če tako odloči plenum Centralnega komiteja.{{sfn|Brown|2009|p=252}} Na plenumu, ki je zasedal od 22. do 29. junija, sta bila Molotov in njegova frakcija poražena.{{sfn|Montefiore|2005|pp=666–667}} Molotov je bil sčasoma odstranjen in bil imenovan za veleposlanika v Mongolski ljudski republiki. Molotov in njegovi sodelavci so bili obsojeni kot ''"protipartijska skupina"'', vendar niso bili podvrženi tako neprijetnim posledicam, kot so bile običajne za obtožene uradnike v Stalinovih letih. Molotov je bil leta 1960 imenovan za sovjetskega predstavnika pri [[Mednarodna agencija za jedrsko energijo|Mednarodni agenciji za jedrsko energijo]], kar je veljalo za delno rehabilitacijo.{{sfn|Montefiore|2005|p=668}} Po 22. partijskem kongresu leta 1961, na katerem je Hruščov izvedel svojo kampanjo destalinizacije, vključno z odstranitvijo Stalinovega trupla iz [[Leninov mavzolej|Leninovega mavzoleja]], je bil Molotov skupaj z Lazarjem Kaganovičem odstavljen z vseh položajev in izključen iz Komunistične partije.{{sfn|Brown|2009|p=231}} Leta 1962 so sovjetske oblasti uničile vse Molotovove partijske dokumente in dosjeje.{{sfn|Goudoever|1986|p=100}} ==Kasnejše življenje== [[Slika:Vyacheslav Molotov-TIME-1953.jpg|left|thumb|180px|Vjačeslav Molotov na naslovnivi [[Time]]a 20. aprila 1953]] Po upokojitvi so za njim ostali nepozabni spomini na njegovo vlogo v Stalinovi vladavini.{{sfn|Montefiore|2005|p=669}} Leta 1968 je United Press International poročal, da je Molotov dokončal svoje spomine, ki verjetno ne bodo nikoli objavljeni.<ref>{{navedi novice |last1=Shapiro |first1=Henry |title=Rare Historic Memoir May Never See Light |url=https://archive.org/stream/dailycolonist19680829#page/n33/mode/1up/search/o'brien |access-date=24 September 2018 |work=The Daily Colonist (Victoria, Canada) |agency=United Press International |date=29 August 1968}}</ref> Prvi znaki njegove rehabilitacije so bili vidni med vladavino [[Leonid Brežnjev|Leonida Brežnjeva]], ko so informacije o njem spet smeli vključiti v sovjetske enciklopedije. Njegovo povezovanje, podpora in delo v protipartijski skupini so bili omenjeni v enciklopedijah, ki so izšle v letih 1973 in 1974, potem pa je do poznih 70. let popolnoma izginilo. Kasneje je sovjetski voditelj [[Konstantin Černenko]] nadalje rehabilitiral Molotova.<ref>{{navedi splet|url=https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|title=12 July 1984* (Pb)|date=1 July 2016|website=wordpress.com|access-date=6 July 2016|archive-date=31 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170731204753/https://bukovskyarchive.wordpress.com/2016/07/01/12-july-1984-pb/|url-status=dead}}</ref> Leta 1984 je bilo Molotovu dovoljeno celo zaprositi za članstvo v komunistični partiji.{{sfn|Goudoever|1986|p=108}} Zbirko intervjujev z Molotovom iz obdobja 1969 do 1986 je leta 1993 izdal Feliks Čujev pod naslovom ''Molotov se spominja: Znotraj kremeljske'' politike.<ref name="SR">{{Cite journal |last=Taubman |first=William |date=1995 |title=Book Reviews – Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics. Ed. Albert Resis. Chicago: Ivan R. Dee, 1993. |url=https://www.cambridge.org/core/journals/slavic-review/article/abs/molotov-remembers-inside-kremlin-politics-ed-albert-resis-chicago-ivan-r-dee-1993-438-pp-index-2995-hard-bound/B645F994A9B04DBAFC5388D3347AF92E |journal=Slavic Review |language=en |volume=54 |issue=3 |pages=777–778 |doi=10.2307/2501791 |jstor=2501791 |s2cid=156889340 |issn=0037-6779}}</ref> Junija 1986 je bil Molotov hospitaliziran v bolnišnici Kuncevo v Moskvi, kjer je med vladavino [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] 8. novembra 1986 umrl.<ref> [http://www.aif.ru/society/history/chelovek_kotoryy_znal_vse_lichnoe_delo_narkoma_molotova Человек, который знал всё. Личное дело наркома Молотова] aif.ru. 9 March 2014.</ref><ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1986/11/11/obituaries/vyacheslav-m-molotov-is-dead-close-associate-of-stalin-was-96.html?pagewanted=all|title=VYACHESLAV M. MOLOTOV IS DEAD; CLOSE ASSOCIATE OF STALIN WAS 96|first=Raymond H. |last=Anderson|website=The New York Times|date=11 November 1986}}</ref> V svojem življenju je doživel sedem srčnih infarktov in kljub temu živel 96 let. Ob smrti je bil zadnji preživeli pomembnejši udeleženec dogodkov leta 1917. Pokopan je bil na pokopališču Novodevičji v Moskvi.{{sfn|Montefiore|2005|p=669}} ==Zapuščina== Molotov je bil, tako kot Stalin, patološko nezaupljiv do drugih. Veliko ključnih informacij je zato izginilo. On sam je nekoč rekel: ''"Treba jih je poslušati, vendar jih je treba preveriti. Obveščevalni častnik te lahko pripelje v zelo nevaren položaj... Veliko je provokatorjev tukaj, tam in povsod drugod"''.{{sfn|Zubok|Pleshakov|1996|p=88}} Molotov je v vrsti objavljenih intervjujev še naprej trdil, da med [[Pakt Ribbentrop-Molotov|Paktom Ribbentrop-Molotov]] nikoli ni bilo tajnega dogovora med Stalinom in Hitlerjem o delitvi ozemlja.<ref>Molotov, 84.</ref> Molotov, tako kot Stalin, [[Hladna vojna|hladne vojne]] nikoli ni priznal za mednarodni dogodek. Hladno vojno je videl bolj ali manj kot vsakdanji spopad med komunizmom in kapitalizmom. Kapitalistične države je razdelil na dve skupini: ''"pametne in nevarne imperialiste"'' in ''"norce"''.<ref>Zubok and Pleshakov, 89.</ref> Pred upokojitvijo je predlagal ustanovitev socialistične konfederacije z [[Ljudska republika Kitajska|Ljudsko republiko Kitajsko]] in verjel, da so socialistične države del večje, nadnacionalne entitete. Ko je bil v pokoju, je kritiziral Nikito Hruščova kot ''"desničarski odklon"''.<ref>Zubok and Pleshakov, 89–91.</ref> [[Slika:Kasapano.jpg|thumb|right|V zimski vojni so zaradi pomanjkjanja boljšega orožja veliko sovjetskih tankov uničili z Molotovim koktejlom; ime, ki je očitno namigovalo na sovjetskega ministra, so si izmislili finski branilci<ref>{{navedi splet |title=Suomessa on yhä kolme aitoa Molotovin cocktailia |url=https://www.is.fi/kotimaa/art-2000001159984.html |website=is.fi |date=16 April 2016 |publisher=Ilta-Sanomat |access-date=2022-04-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20230324192849/https://www.is.fi/kotimaa/art-2000001159984.html|archive-date= 24 March 2023}}</ref><ref name="kb molotov-cocktail">{{navedi splet |title="Molotov-cocktail" name usage in Swedish newspapers: 1940 |url=https://tidningar.kb.se/?q=Molotov%20cocktail&sort=&from=1940-01-01&to=1940-12-31 |website=tidningar.kb.se |publisher=National Library of Sweden/Kungliga biblioteket (KB) |access-date=2022-04-20 }}</ref>]] Molotovov koktajl ali [[molotovka]] je naziv, ki so ga skovali Finci med [[Zimska vojna|zimsko vojno]] za improvizirano zažigalno orožje - steklenico, napolnjeno z vnetljivo tekočino.<ref>Montefiore, str. 335.</ref> Z njim so napadali predvsem tanke. Med zimsko vojno so sovjetske zračne sile obsežno bombardirale finske vojaške položaje, utrdbe in tudi civilistom. Ko je Molotov v radijskih oddajah zatrjeval, da Sovjeti ne bombardirajo, temveč dostavljajo hrano sestradanim Fincem, so Finci letalske bombe začeli imenovati Molotovove košare za kruh.<ref>John Langdon-Davies, "The Lessons of Finland," ''Picture Post'', junij 1940.</ref> [[Winston Churchill]] v svojih vojnih spominih navaja številna srečanja z Molotovom. Churchill ga je imel za ''"hladnokrvno neusmiljenega človeka izjemnih sposobnosti. Pri vodenju zunanjih zadev bi ga [[Giulio Raimondo Mazzarino|Mazarin]], [[Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord|Talleyrand]] in [[Klemens von Metternich|Metternich]] zagotovo sprejeli v svojo družbo, če bi bil sploh pripravljen oditi iz svojega boljševiškega sveta"''.<ref>Winston Churchill, [https://archive.org/details/gatheringstorm00chur_0/page/368 ''The Gathering Storm''], Volume 1 (Houghton Mifflin Harcourt, 1948, ISBN 039541055X), str. 368–369.</ref> Nekdanji ameriški državni sekretar [[John Foster Dulles]] je dejal: ''"Videl sem v akciji vse velike mednarodne državnike v tem stoletju, a še nisem videl takšne osebne diplomatske spretnosti na tako visoki stopnji popolnosti kot je Molotovova"''.<ref name=":2">Anderson, Raymond H. (11. november 1986). "VYACHESLAV M. MOLOTOV IS DEAD; CLOSE ASSOCIATE OF STALIN WAS 96". The New York Times.</ref> Molotov je bil edina oseba, ki se je rokovala z Vladimirjem Leninom, Josifom Stalinom, Winstonom Churchillom, Franklinom D. Rooseveltom, Adolfom Hitlerjem, Rudolfom Hessom, Hermannom Göringom in Heinrichom Himmlerjem.<ref>See [https://www.tracesofwar.com/articles/4622/Molotov-Vyacheslav-M.htm Traces of War]</ref> Konec leta 1989 sta Kongres ljudskih poslancev Sovjetske zveze in vlada [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] uradno odpovedala Pakt Ribbentrop-Molotov. <ref>Jerzy W. Borejsza, Klaus Ziemer, and Magdalena Hulas, ''Totalitarian and Authoritarian Regimes in Europe'' (Berg Publishers, Berghahn Books, 2006, ISBN 1571816410), str. 521.</ref> Januarja 2010 je ukrajinsko sodišče obtožilo Molotova in druge sovjetske uradnike organiziranja umetne lakote v Ukrajini v letih 1932–1933. Isto sodišče je nato proti njim zaključilo kazenski postopek, saj bi bilo sojenje posmrtno.<ref name="court accuses Stalin leadership 13-1-10">[http://www.kyivpost.com/news/city/detail/56954/ Kyiv court accuses Stalin leadership of organizing famine], ''Kyiv Post'' (13. januar 2010)</ref> ==Odlikovanja in priznanja== * Po njem je bila leta 1937 imenovana sovjetska križarka ''Molotov''. * [[Junak socialističnega dela]] (1943)<ref name=":TASS">{{navedi splet|url=https://tass.ru/encyclopedia/person/molotov-vyacheslav-mihaylovich|title=Молотов, Вячеслав Михайлович|newspaper=TASS Encyclopedia|lang=ru |access-date= 17. november 2022}}</ref> * [[Red Lenina]] (1940, 1943, 1945, 1950)<ref name=":TASS"/> * [[Red simbola časti]]<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za obrambo Moskve" (1944)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za zmago nad Nemčijo v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1945)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Za hrabro delo v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1945)<ref name=":TASS"/> * Medalja "V spomin na 800. obletnico Moskve" (1947)<ref name=":TASS"/> * Medalja "Veteran dela" (1974)<ref name=":TASS"/> * Jubilejna medalja "V spomin na 100. obletnico rojstva Vladimirja Iljiča Lenina" (1969)<ref name=":TASS"/> * Jubilejna medalja "Štirideset let zmage v veliki domovinski vojni 1941–1945" (1985)<ref name=":TASS"/> * Red rdečega prapora, ([[Mongolija]])<ref name=":TASS"/> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} * Molotov, Vyacheslav. ''Molotov Remembers: Inside Kremlin Politics'' (1991). ISBN 978-1-56663-715-2. * Lih, Lars T. ed. ''Stalin's Letters to Molotov: 1925–1936'' (Yale UP, 1995). * Pechatnov, Vladimir O. "The Allies are Pressing on you to Break your Will...." in ''Foreign Policy Correspondence Between Stalin and Molotov and Other Politburo Members'' (1945): 1–30. [https://www.wilsoncenter.org/sites/default/files/media/documents/publication/ACFB29.PDF online] * [https://scholar.google.com/scholar?hl=en&q=Vyacheslav+Molotov&btnG=&as_sdt=1%2C27&as_sdtp= External links to books and articles] na Google Scholar {{refend}} {{s-start}} {{s-off}} {{s-bef|before = [[Aleksej Rikov]]}} {{s-ttl|title = Predsednik sveta ljudskih komisarjev <br> <small>(premier)</small>|years = 1930–1941}} {{s-aft|after = [[Josif Stalin]]}} {{s-bef|rows=1|before=[[Maksim Litvinov]]}} {{s-ttl|rows=2|title=Minister za zunanje zadeve |years=1939–1949<br />1953–1956}} {{s-aft|rows=1|after=[[Andrej Višinski]]}} {{s-bef|rows=1|before=[[Andrej Višinski]]}} {{s-aft|rows=1|after=[[Dmitrij Šepilov]]}} {{s-bef|before=Vasilij Pisarev}} {{s-ttl|title=Sovjetski ambasador v Mongoliji|years=1957–1960}} {{s-aft|after=Aleksej Hvorostuhin}} {{s-bef|before=Leonid Zamjatin}} {{s-ttl|title=Sovjetski predstavnik v Mednarodni komisiji za jedrsko energijo|years=1960–1962}} {{s-aft|after=Pantelejmon Ponomarenko}} {{s-ppo}} {{s-bef|before=''nov položaj''<br />(predsednik revkoma)}} {{s-ttl|title=Sekretar komiteja Komunistične partije Donecke gubernije|years=1920–1920}} {{s-aft|after=Taras Harčenko<br/>Andrej Radčenko}} {{s-bef|before=Stanislav Kosior ''<small>(začasni)</small>''}} {{s-ttl|title=Prvi sekretar Komunistične partije Ukrajine|years=1920–1921}} {{s-aft|after=Feliks Kon ''<small>(dejavni)</small>''}} {{s-bef|before=Nikolaj Uglanov}} {{s-ttl|title=Sekretar Komunistične partije Moskovske gubernije|years=1928–1929}} {{s-aft|after=Karl Bauman}} {{S-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ruski politiki]] [[Kategorija:Rojeni leta 1890]] [[Kategorija:Umrli leta 1986]] 6cz1qmxhkoxxjff37q7o0b875g0h5yj Zimbabvejska ptica 0 583180 6753055 6719304 2026-09-20T10:31:27Z Bostjanzrimsek12 266052 /* growthexperiments-addlink-summary-summary:1|0|1 */ 6753055 wikitext text/x-wiki [[Image:Zimbabwe Bird.svg|thumb|200px|right|Zimbabvejska ptica]] V kamnu izklesana '''zimbabvejska ptica''' je nacionalni simbol [[Zimbabve]]ja, ki se pojavlja na državnih zastavah in grbih Zimbabveja in nekdanje [[Rodezija|Rodezije]], pa tudi na bankovcih in kovancih (najprej na rodezijskem funtu in nato na rodezijskem dolarju). Verjetno predstavlja glumaškega orla (''Terathopius ecaudatus'') ali [[afriški jezerec|afriškega jezerca]] (''Haliaeetus vocifer'').<ref>{{cite journal|title=The Soapstone Birds from Great Zimbabwe |url=https://archive.org/details/sim_african-arts_1985-05_18_3/page/n69 |journal=African Arts|year=1985|volume=18|number=3|pages=68–73, 99–100|author=Thomas N. Huffman|jstor=3336358|doi=10.2307/3336358}}</ref><ref>{{cite journal|title=Review: The Soapstone Birds of Great Zimbabwe Symbols of a Nation by Edward Matenga |journal=The South African Archaeological Bulletin|year=2001|volume=56|number=173/174|pages=105–106|author=Paul Sinclair|jstor=3889033|doi=10.2307/3889033}}</ref> Zasnova ptice izhaja iz številnih skulptur iz milnega kamna, najdenih v ruševinah srednjeveškega mesta [[Veliki Zimbabve]]. Zdaj je dokončna ikona neodvisnega Zimbabveja, Matenga (2001)<ref name="Edward Matenga 2001 1–261">{{cite journal|title=The Soapstone Birds of Great Zimbabwe|journal=Studies in Global Archaeology|year=2001|volume=16|pages=1–261|author=Edward Matenga}}</ref> pa je navedel več kot 100 organizacij, ki zdaj ptico vključujejo v svoj logotip. == Izvor == Prvotne izrezljane ptice izvirajo iz porušenega mesta Veliki Zimbabve, ki so ga zgradili predniki [[Šoni|ljudstva Šona]], začenši v 11. stoletju, in so bili naseljeni več kot 300 let.<ref name="metessay">[http://www.metmuseum.org/toah/hd/zimb/hd_zimb.htm Great Zimbabwe (11th–15th century) | Thematic Essay | Timeline of Art History | The Metropolitan Museum of Art<!-- Bot generated title -->]</ref> Ruševine, po katerih je dobil ime sodobni Zimbabve, pokrivajo približno 730 hektarjev in so največja starodavna kamnita zgradba v podsaharski Afriki. Med njenimi pomembnimi elementi so skulpture ptic iz milnega kamna, visoke približno 40 centimetrov, ki stojijo na stebrih, visokih več kot 90 cm, in so bile prvotno nameščene na zidovih in monolitih znotraj mesta. So edinstvene za Veliki Zimbabve; nič podobnega ni bilo odkrito nikjer drugje.<ref name="HallStefoff2006">{{navedi knjigo|last1=Hall|first1=Martin|last2=Stefoff|first2=Rebecca|title=Great Zimbabwe|url=https://archive.org/details/greatzimbabwedig0000hall|url-access=registration|year=2006|publisher=Oxford University Press, USA|isbn=978-0-19-515773-4|page=[https://archive.org/details/greatzimbabwedig0000hall/page/30 30]}}</ref> Za razlago simbolnega pomena ptic so bile podane različne razlage. Ena od domnev je, da je bila vsaka ptica postavljena po vrsti, da bi predstavljala novega kralja, vendar bi to zahtevalo neverjetno dolga vladanja.<ref name="MurrayBriggs2016">{{navedi knjigo|last1=Murray|first1=Paul|last2=Briggs|first2=Philip|title=Zimbabwe|url=https://books.google.com/books?id=1QqsDAAAQBAJ&pg=PA203|year=2016|publisher=Bradt Travel Guides|isbn=978-1-78477-016-7|page=203}}</ref> Bolj verjetno je, da zimbabvejske ptice predstavljajo svete ali totemske živali ljudstva Šona – glumaškega orla (šonsko ''chapungu''), ki naj bi bil poslanec Mwari (boga) in prednikov, ali jezerca (''hungwe''), za katerega se domneva, da je bil prvotni totem ljudstva Šona.<ref name="Fontein2016">{{navedi knjigo|last=Fontein|first=Joost|title=The Silence of Great Zimbabwe: Contested Landscapes and the Power of Heritage|url=https://books.google.com/books?id=0ahJDAAAQBAJ&pg=PA99|date= 2016|publisher=Routledge|isbn=978-1-315-41720-2|page=99}}</ref> == Kolonialna pridobitev in vrnitev v Zimbabve == [[File:Soapstone birds on pedestals.jpg|right|thumb|Tri zimbabvejske ptice, fotografirane okoli leta 1891]] Leta 1889 je evropski lovec Willi Posselt odpotoval v Veliki Zimbabve, potem ko je o njem slišal od drugega evropskega raziskovalca, Karla Maucha. Povzpel se je na najvišjo točko ruševin, kljub temu da so mu povedali, da je to sveto mesto, kamor ne sme vstopiti, in našel ptice, nameščene na sredini ograjenega prostora okoli domnevnega oltarja. Kasneje je zapisal: {{quote| Vsaka, vključno s podstavkom, je bila izklesana iz trdnega kamnitega bloka in je merila 4 čevlje in 6 palcev v višino; in vsaka je bila trdno zasidrana v zemljo. Tam je bil tudi kamen v obliki mlinskega kamna s premerom približno 45 centimetrov, na katerem je bilo v obrobi vklesanih več figur. Izbral sem najboljši primerek ptičjih kamnov, kljuni preostalih so bili poškodovani, in se odločil, da ga izkopljem. Toda med tem so se Andizibi [lokalni pripadnik plemena] in njegovi privrženci zelo razburili in hiteli naokoli s puškami in asegaiji. Popolnoma sem pričakoval, da nas bodo napadli. Vendar sem nadaljeval z delom, vendar sem Klassu, ki je napolnil dve puški, naročil, naj ustreli prvega moškega, ki ga bo videl meriti na katerega koli od naju.<ref name="Brown-Lowe2003">{{navedi knjigo|last=Brown-Lowe|first=Robin|title=The Lost City of Solomon and Sheba: An African Mystery|url=https://books.google.com/books?id=acU7AwAAQBAJ&pg=PT20|year=2003|publisher=History Press|isbn=978-0-7524-9490-6|page=20}}</ref>}} Posselt je Andibiziju odškodoval z odejami in »nekaj drugimi predmeti«. Ker je bila ptica na podstavku pretežka zanj, jo je odsekal in skril podstavek z namenom, da se kasneje vrne ponjo. Kasneje je svojo ptico prodal [[Cecil Rhodes|Cecilu Rhodesu]], ki jo je postavil v knjižnico svoje hiše v [[Cape Town]]u, Groote Schuur, in okrasil stopnišče hiše z lesenimi replikami. Rhodes je dal izdelati tudi kamnite replike, trikrat večje od originala, za okrasitev vrat svoje hiše v Angliji blizu Cambridgea.<ref name="Stocking1991">{{navedi knjigo|last=Kuklick|first=Henrika|editor=Stocking, George W.|title=Colonial Situations: Essays on the Contextualization of Ethnographic Knowledge|chapter-url=https://books.google.com/books?id=iBZ2euwwTGIC&pg=PA137|year=1991|publisher=University of Wisconsin Press|isbn=978-0-299-13123-4|page=135|chapter= Contested Monuments: The Politics of Archeology in Southern Africa}}</ref> Nemški [[misijonar]] je postal lastnik podstavka ene ptice, ki ga je leta 1907 prodal Etnološkemu muzeju v Berlinu. Rhodesova pridobitev Posseltove ptice ga je spodbudila, da je naročil preiskavo ruševin Velikega Zimbabveja Jamesu Theodoreju Bentu, ki se je zgodila leta 1891 po invaziji Britanske južnoafriške družbe na Mashonaland.<ref name="Lhote1963">{{navedi knjigo|last=Lhote|first=Henri|title=Vanished Civilizations of the Ancient World|url=https://archive.org/details/vanishedciviliza00baco|url-access=registration|year=1963|publisher=McGraw-Hill|page=[https://archive.org/details/vanishedciviliza00baco/page/44 44]}}</ref> Bent je zapisal, da je bilo osem ptic, šest velikih in dve majhni, in da jih je bilo verjetno prvotno več, saj je bilo še več dodatnih kamnitih podstavkov, katerih vrhovi so bili odlomljeni.<ref name="Bent1895">{{navedi knjigo|last=Bent|first=James Theodore|title=The Ruined Cities of Mashonaland| url=https://archive.org/details/ruinedcitiesofma00bentiala|year=1895|publisher=Longmans & Company|page=[https://archive.org/details/ruinedcitiesofma00bentiala/page/180 180]}}</ref> Kolonisti so Veliki Zimbabve zmotno pripisali starodavnim sredozemskim graditeljem, saj so menili, da domačini Afričani niso sposobni zgraditi tako kompleksne strukture; zato je bil v Rhodesovih mislih, kot je zapisano v vodniku iz leta 1932, »najljubši simbol povezave med civilizacijo reda, ki izhaja s severa ali vzhoda, in divjim barbarstvom južne in osrednje Afrike pred prihodom Evropejcev.«<ref name="Maylam2005">{{navedi knjigo|last=Maylam|first=Paul|title=The Cult of Rhodes: Remembering an Imperialist in Africa|url=https://books.google.com/books?id=VbD_mokWhL8C&pg=PT85|year=2005|publisher=New Africa Books|isbn=978-0-86486-684-4|page=85}}</ref> Bent je ptice povsem zmotno pripisal [[Feničani|Feničanom]]. Leta 1981, leto dni po razglasitvi neodvisnosti Zimbabveja, je južnoafriška vlada štiri skulpture vrnila državi v zameno za svetovno znano zbirko ''Hymenoptera'' (čebel, os in mravelj), ki je bila shranjena v [[Harare]]ju; peta ostaja v Groote Schuurju. Leta 2003 je nemški muzej vrnil svoj del ptičjega podstavka Zimbabveju.<ref name="bird">{{navedi novice|url=https://www.bbc.co.uk/2/hi/africa/3028589.stm|title=Zimbabwe bird 'flies' home|publisher=BBC News|date= 4 May 2003|access-date=6 May 2013}}</ref> Ptice so bile nekaj časa razstavljene v Prirodoslovnem muzeju v Bulawayu in Muzeju humanističnih znanosti v Harareju,<ref name="MunyaradziHenry2015">{{navedi knjigo|last1=Munyaradzi|first1=Mawere|last2=Henry|first2=Chiwaura|title=African Museums in the Making: Reflections on the Politics of Material and Public Culture in Zimbabwe|url=https://books.google.com/books?id=stS6CAAAQBAJ&pg=PA128|year=2015|publisher=Langaa RPCIG|isbn=978-9956-792-82-5|page=128}}</ref> zdaj pa so shranjene v majhnem muzeju na najdišču Veliki Zimbabve. == Kulturne upodobitve == Zimbabvejska ptica je simbol Zimbabveja in njegovih predhodnic od leta 1924. Grb Južne Rodezije je vključeval ptico Zimbabveja, sčasoma pa je ptica postala razširjen simbol kolonije. Ptica je bila upodobljena tudi na papirnatem denarju in kovancih Federacije Rodezije in Nyasalanda, ki jih je izdala Banka Rodezije in Nyasalanda, prav tako pa tudi na zastavi Rodezije. Zastava in državni simboli sodobnega Zimbabveja še vedno prikazujejo zimbabvejsko ptico.<ref>Kuklick, p. 137</ref> Zdaj je to dokončna ikona neodvisnega Zimbabveja, Matenga (2001) pa navaja več kot 100 državnih, korporativnih in športnih organizacij, ki ptico vključujejo v svoje embleme in logotipe. <gallery> File:Flag of Zimbabwe.svg|Državna zastava Zimbabveja z zimbabvejsko ptico File:Flag of Zimbabwe Rhodesia.svg|Zastava Zimbabve Rodezija (1979–1980) File:Flag of Rhodesia (1968–1979).svg|Zastava Rodezije (1968–1979) File:Coat of arms of Rhodesia.svg|Grb Rodezije (1924–1981) File:Rhodesia - Signal Corps emblem.jpg|Znak, ki ga je uporabljal Rodezijski korpus signalov (1970–1980) File:Rhodesia Parliament logo.jpg|Logotip, ki ga je uporabljal parlament Rodezije File:GCLM.jpg|Medalja velikega poveljnika Legije za zasluge Rodezije (GCLM) (civilna in vojaška) File:Rhodesia 20c obverse.jpg|Sprednja stran rodezijskega kovanca za 20 centov File:Monnaie Zimbabwe.jpg|Hrbtna stran zimbabvejskega kovanca za en dolar File:Zimbabwe fifty dollars.jpg|Hrbtna stran zimbabvejskega bankovca za petdeset dolarjev (2. serija) z upodobitvijo ruševin Velikega Zimbabveja in ptice Zimbabveja v spodnjem desnem kotu File:$100 Zimbabwe revenue stamps in block of four.jpg|Davčne znamke Zimbabveja File:Coat of arms of Zimbabwe.svg|Grb Zimbabveja (1981–) File:Zim Passport.jpg|Ovitek za potni list Zimbabveja (1. različica) (1980) File:Flag of the Zimbabwe Defence Forces.svg|Zastava obrambnih sil Zimbabveja File:Flag of the Zimbabwe National Army.svg|Zastava nacionalne vojske Zimbabveja File:Zimbabwe - Prison Service badge image.jpg|Emblem zaporniške službe Zimbabveja File:Air Force Ensign of Zimbabwe.svg|Zastava letalskih sil Zimbabveja File:Zimbabwe - Air Force Chief of Staff car flag.jpg|Zastava avtomobila in letala načelnika štaba letalskih sil Zimbabveja File:Flag of Harare.svg|Zastava Harareja, glavnega mesta Zimbabveja File:Heroes Acre, Harare, Zimbabwe (1).jpg|Relief na Narodnem spomeniku herojem, Harare </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Zimbabwe Bird}} [[Kategorija:Državni simboli Zimbabveja]] li5smtqbwip4x6efl35ly4314j5ngw8 Osnutek:Politična in pravna sotvarja "carinske vojne" v Sloveniji (1991) 118 584108 6752918 6738594 2026-09-19T19:34:10Z Raprep 220594 6752918 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "''Kardeljeve ustave''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}}<ref name=":39">{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}</ref> Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=54,283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Po drugi strani pa je slovensko republiško vodstvo zavračalo osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija "''država republikanske oblike''" in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je s priključitvijo jugoslovanski federaciji po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,<ref>{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}</ref> povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Večinsko podporo v javnomnenjskih raziskavah sta uživali samostojnost in neodvisnost Slovenije v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref><ref name=":41">{{Navedi knjigo |title=Vrednote v prehodu II |publisher=UL Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK |year=1990 |isbn=978-961-295-010-1 |editor-last=Toš |editor-first=Niko |location=Ljubljana |publication-date=2021 |pages=18–19 |chapter=Slovensko javno mnenje 1990/2 – Stališča Slovencev ob novi ustavi}}</ref> Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti in neodvisnosti lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek institucij federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zvezna vlada]] je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev,<ref name=":38" /> katerega cilj je bila prisilna izterjava carin. Izvršba odloka bi pomenila namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. V dneh tik pred razglasitvijo samostojnosti je Skupščina RS sprejela zakon o carinah, vlada RS pa je z dnem razglasitve samostojnosti začela tudi prevzem prehodov na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref><ref name=":42" /> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref><ref name=":39" /> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28" />{{efn|Slovenski politik Edvard Kardelj je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974).<sup>Puhovski</sup>}} zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.<sup>Zimmermann:48</sup>}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost,<ref name=":42" /> je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} V slovenski javnosti je večinsko podporo uživala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27" /><ref name=":41" /> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):81</sup> V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Janjič|first=Katarina|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|chapter=Vloga in pomen carinske službe pri osamosvajanju Slovenije}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva federacije in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni finančni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je slovensko z dopisom 19. 4. 1991 opozorila, naj spoštuje Ustavo SFRJ in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine, ki ga je zaradi tehnično-administrativnih razlogov sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. Izvršba odloka, katerega cilj je bila prisilna izterjava carin, bi pomenila angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih delov Jugoslavije na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranjih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji) z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave,{{efn|Carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave.<sup>Janjič:68</sup>}} a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa bi carinske obveznosti lahko poravnale tudi v gotovini, ki bi jo s helikopterji odvažali v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in mejnih prehodov nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je po mnenju ambasadorja predstavljal prvo dejanje oboroženega spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov ter sprejela še odlok o zavarovanju meje, s katerim je odobrila angažma zvezne milice in JLA na zunanji meji SFRJ oziroma na mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi carinskega odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):286</sup> Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem.<sup>ibidem:294</sup>}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.<sup>Remškar:85,86,88;Utenkar</sup>}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.<sup>Repe(''Jutri je nov dan''):372</sup>}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "''telesnih naporov''", drugi nekaj dni kasneje med "''vračanjem na bojni položaj''".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref name=":40">{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Z oboroženim spopadom povezana hudodelstva in kazenski pregon == Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije: * neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov "''proti svojim''":<ref name=":40" />{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;<ref name=":40" />{{Rp|page=137}} * okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} * tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} * da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker "''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''".<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.<ref name=":40" />{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ 7ba8r4an0lxasrfwlg8fkpotoureo4d Viktor Meglič 0 584930 6752890 6687648 2026-09-19T17:13:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752890 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Viktor Hrvatin Meglič''', [[Slovenci|slovenski]] [[gledališki igralec]] in [[režiser]], * [[1982]], [[Maribor]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Viktor_Megli%C4%8D|title=Viktor Meglič|accessdate=8. 6. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2021-05-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20210513224017/https://sigledal.org/geslo/Viktor_Megli%C4%8D|url-status=dead}}</ref> == Šolanje == Obiskoval je [[Tretja gimnazija Maribor|Tretjo gimnazijo Maribor]], nato se je vpisal na študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|AGRFT]] pri mentorjih Jožici Avbelj, Dušanu Mlakarju, Branku Šturbeju in Borisu Cavazzi, ki ga je končal leta 2005. Diplomiral je leta 2007. Debitiral je z vlogo Paše v Dragi Eleni Sergejevni v režiji Edvina Liverića (Škuc, Gledališče Glej, 2004). Po študiju je postal član igralske zasedbe [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.sng-mb.si/person/viktor-hrvatin-meglic/|title=Viktor Hrvatin Meglič|accessdate=9. 6. 2025|website=www.sng-mb.si|publisher=Slovensko narodno gledališče Maribor}}</ref> == Predstave == * Angel (samostojni buto projekt v okviru šolanja na AGRFT, 2005) * Ojdipus/Celica organizma (Kiberpipa, 2005, koreografija Daša Lakner, Viktor Meglič) * Buto predstava Tanje Zgonc Koan Kenšo (Plesni teater Ljubljana, 2005) * Naslovna vloga (Evripidov Orest nemškega režiserja H. Heymeja, SNG Maribor) * [https://www.sng-mb.si/event/in-ljubezen-tudi/ Johann, Pintarič, Rommel, Injured Person (In ljubezen tudi, SNG Maribor)] * Rustik, prefekt, Slovan zvest Bizancu, Irenin stric (Pod svobodnim soncem, SNG Maribor) * Amadeus (Amadeus by Baron Gottfried van Swieten, SNG Maribor) * Lobo, his left-hand man, Worker (The red Hoodie, SNG Maribor) * Gusti (Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo, SNG Maribor) * Konrad (Dogodek v mestu Gogi, SNG Maribor) * Gaston Schmalz (Frank V., SNG Maribor) * Clotado (Life is a Dream, SNG Maribor) * Medejin otrok (Medelja, SNG Maribor) * Štefan Brašnar, sosedov sin (Sosedov sin, SNG Maribor) * Vojak, Govorec, Žan, Član (Mostovi in bogovi, SNG Maribor) * Sosed, Učitelj, Urban, Elvisov sošolec, Kris, Elvisov sošolec (elvis Škorc, genialni štor, SNG Maribor) == Režija == * Recital (Lutkovno gledališče Ljubljana, 2005) * Koridor, prezrta kot poezija na cesti (Ana Desetnica, 2005) * Slava klavora Spomenik (Pekarna magdalenske mreže Maribor, 2022) * Pobeg v zgodovino čarovništva: Agata (Dom kulture Lenart, 2019) * [https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=855929659909805&id=100064783356299 Zabava za rojstni dan (Dom kulture Lenart, 2023)] * Mišelovka (Dom kulture Lenart, 2021) * Viktor ali Otroci na oblasti (Teater magdalena, 2024) * [https://est.si/ Rent (English student theatre, 2025)] * Shrek (English student theatre, 2025) Sodeluje pa tudi pri bralnih uprizoritvah PreGlej (gledališče Glej). Sodeluje tudi z drugimi gledališči v klasičnih, mladinskih, otroških, alternativnih, avtorskih, gibalnih in plesnih projektih. Kot predavatelj deluje v gledališki šoli Moment. == Nagrade == * Borštnikova nagrada na 52. srečanju 2017 v umetniškemu kolektivu uprizoritve Ljudožerci (SNG Maribor) * Zlatolaska za vlogo Turia v uprizoritvi Dva gospoda iz Verone (AGRFT, 2005) * Nagrada za najboljšo predstavo za Koridor, prezrta kot poezija na cesti (Ana Desetnica, 2005) == Sklici == {{sklici}} * Drama SNG Maribor https://www.sng-mb.si/person/viktor-hrvatin-meglic/?lang=en * RTV slo https://www.rtvslo.si/kultura/napovedujemo/premiera-predstave-viktor-ali-otroci-na-oblasti-na-gledaliskem-odru-magdalena-v-mariboru/743922 * Mestno gledališče Ptuj https://www.mgp.si/project/slava-klavora-spomenik/ * Gledališče EST https://est.si/ * Drama SNG Maribor https://www.sng-mb.si/event/in-ljubezen-tudi/ * Facebook https://www.facebook.com/story.php?story_fbid=855929659909805&id=100064783356299 {{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Meglič, Viktor}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski režiserji]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 3mjdozgptgqvmyk6gie8ee6lszpol92 Ismael González Arias 0 587821 6753036 6519673 2026-09-20T09:55:58Z Doncsecz~slwiki 9581 6753036 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ismael María González Arias,''' [[Španci|španski]] [[pisatelj]], [[glasbenik]], glasbeni producent, glasbeni kritik in [[novinar]], sodobni avtor [[asturijščina|asturijščine]]. * [[15. november]] [[1958]], [[Oviedo]]. González je predstavnik drugega vala asturijskega literarnega in jezikovnega preporoda [[Surdimientu]] (1988–2006) predvsem na ravni [[proza|proze]]. == Življenje in delo == Končal je na pedagoški fakulteti, vendar nikoli ni deloval kot [[učitelj]]. Prvič je bil prodajalec časopisov, natakar, delavec na gradnjah in pomočnik v rudnikih. Pozneje je končal na študijski smeri poslovodstva umetniških in kulturnih ustanov ter je diplomiral na magistrski stopnji trženjske in multimedijske komunikacije na smeri kulturnega in območnega trženja. Bil je predsednik Strokovnega društva kulturno-strokovnih poslovodnikov Asturije (asturijsko ''Asociación Profesional de Xestores Téunicos de Cultura d'Asturies'') in ravnatelj kulturnega središča Teodoro Cuesta v [[Mieres, Španija|Mieresu]]. Napisal je priročnik ''Fálame, fála-y'' za kominiciranje v asturijščini, ki so ga uporabili več let pri pouku asturijskega jezika za odrasle. González je avtor asturijskega zgodovinskega romana ''El cuartu negociu'' (1993), ki se ukvarja z [[Vojna v Bosni in Hercegovini|vojno v Bosni in Hercegovini]]. Lik tega romana se spet pojavi v romanu ''El tiempu de Manolo'' (2005), ki se dogaja v 70. 20. stoletja, ki predstavi umiranje [[Francisco Franco|Francove diktature]] in spremembe v podeželju. Roman ''En busca de Xovellanos'' (2006) se dogaja v začetku 19. stoletja, ko je deloval velik asturijski razsvetljenec in akademik [[Gaspar Melchor de Jovellanos]] ter je bila [[Španija]] pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo zasedbo]]. Liki, ki so Španci in tujci, med potovanjem v Španiji prevrednotijo pojem o španskem narodu. Satirični roman ''La boda del añu'' se ukvarja s politiko in sindikati v Asturiji na koncu 20. stoletja, ki ga imajo za najboljšo humorno predstavo tega obdobja. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Official|https://ismael.org/}} * {{navedi novice| url=https://www.mieres.es/turismo/personajes-relevantes-de-mieres/ismael-gonzalez-arias/ |title=ISMAEL MARÍA GONZÁLEZ ARIAS |work=Conceyu Mieres |language=es |date= |accessdate=29.7.2025}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gonzalez Arias, Ismael}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski novinarji]] [[Kategorija:Španski glasbeniki]] [[Kategorija:Glasbeni kritiki]] [[Kategorija:Glasbeni producenti]] [[Kategorija:Asturijci]] dfz40uswnssvt2rq0hy28ozpqdpxyt4 Ana Vanessa Gutiérrez 0 587851 6753038 6726578 2026-09-20T09:56:46Z Doncsecz~slwiki 9581 6753038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje oseba}} '''Ana Vanessa Gutiérrez González,''' [[Španci|španska]] [[politik|političarka]], [[pisatelj]]ica, [[pesnik|pesnica]], [[novinar]]ka. Od 2023 je namestnica ministra družbenih pravic, kulture, jezikovne kulture in športa avtonomne [[Asturija|Asturije]].<ref name=comercio>{{navedi splet |title=Perfil de Vanessa Gutiérrez, viceconsejera de Cultura, Política Llingüística y Deportes |url=https://www.elcomercio.es/asturias/perfil-ana-vanessa-gutierrez-viceconsejera-cultura-politica-20230729152514-nt.html |work=El Comercio |date=29.7.2023 |accessdate=3.8.2025 |language=es}}</ref> * [[5. marec]] [[1980]], [[Mieres, Španija|Mieres]]. Gutiérrez je zelo zavezana za [[asturijščina|asturijski jezik]], ki ga rabi v književnosti, publicistiki in politiki.<ref name=comercio /> == Šolanje == Prvo stopnjo visokošolskega študija je končala na Univerzi La Rioja v Logroñu. Nato je izvršila več podiplomskih študijev: je študirala komunikacijo kriznega upravljanja na Katalonski Svobodni Univerzi v [[Barcelona|Barceloni]], kulturno poslovodstvo na Evropski univerzi Miguel de Cervantes v [[Valladolid]]u in politične študije na Mednarodni Univerzi La Rioja.<ref name=comercio /> == Novinarsko, družbeno in politično delo == Od 2004 je delala pri več španskih in asturijskih časopisih in revijah kot ''El Comercio, Les Noticies, El Súmmum, Brixel.''<ref name=comercio /> Bila je od 2008 do 2015 moderatorka in urednica kulturne oddaje ''Pieces'' v Televiziji Asturija, med 2010 in 2012 urednica in moderatorka oddaje ''Batura'' v Radioteleviziji Asturija, od 2016 moderatorka in urednica oddaje ''Ente toos'' tudi v Radioteleviziji Asturija, od 2017 do 2018 pa urednica moderatorka oddaje ''Nel cantu la memoria'' v Televiziji Asturija.<ref>{{cite journal |last = |first = |year = |title = Ana Vanesa Gutiérrez González (Jefe de Gabinete) |journal = Asturias |volume = |pages = |url = https://www.asturias.es/webasturias/GOBIERNO/TRANSPARENCIA/cv_cultura/gabinete/AnaVanesaGutierrezGonzalez.pdf |cobiss = |access-date = 2025-08-03 |archive-date = 2022-10-05 |archive-url = https://web.archive.org/web/20221005063007/https://www.asturias.es/webasturias/GOBIERNO/TRANSPARENCIA/cv_cultura/gabinete/AnaVanesaGutierrezGonzalez.pdf |url-status = dead }}</ref> Leta 2016 je bila poimenovana za vodjo kabineta Ministrstva Asturije za kulturo, jezikovno politiko in turizem ter za svetnico rektorata na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]]. To vlogo je opravljala do leta 2019. Leta 2023 so jo poimenovali za namestnico ministra za kulturo, jezikovno politiko in šport v Asturiji, leta 2024 pa je bila poimenovana še za vodjo družbenih pravic, kulture, jezika in športa.<ref name=comercio /><ref>{{navedi splet |title=Barbón reestructura su gobierno: Vanessa Gutiérrez, nueva consejera de Derechos Sociales y Cultura |url=https://www.lavozdeasturias.es/noticia/asturias/2024/02/05/barbon-reestructura-gobierno-vanessa-gutierrez-nueva-consejera-derechos-sociales-cultura/00031707158167198365544.htm |work=La Voz de Asturias |date=5.2.2024 |accessdate=3.8.2025 |language=es}}</ref> == Književno delo == Leta 2003 in 2004 je objavila prvi pesniški zbirki v [[španščina|španščini]] ''Onde seca l'agua'' in ''La danza de la yedra.'' Leta 2007 je skupaj s [[Xuan Bello|Xuanom Bellom]] izdala dvojezično [[katalonščina|katalonsko]]-[[asturijščina|asturijsko]] zbirko ''Passí el temps desfant la memória.''<ref name=eupress>{{navedi splet |title=Vanessa Gutiérrez gana el premio en ensayo Fuertes Acevedo con 'El paisaxe nuestru' |url=https://www.europapress.es/asturias/noticia-vanessa-gutierrez-gana-premio-ensayo-fuertes-acevedo-paisaxe-nuestru-20161111134417.html |work=Europapress |date=11.11.2016 |accessdate=3.8.2025 |language=es}}</ref> Leta 2006 se je objavila njena prva prozna zbirka v španščini ''Les palabres que te mando,'' nato se je leta 2007 objavil esej ''El país del silenciu'' v asturijščini, ki ga je napisala skupaj z novinarko Beatriz Redondo Viado.<ref>{{navedi splet |title=Vanessa Gutiérrez |url=https://trea.es/autores/vanessa-gutierrez/ |work=Trea |date= |accessdate=3.8.2025 |language=es}}</ref> Njena dela so prevedli v več jezikov kot v [[galicijščina|galicijščino]], katalonščino, [[angleščina|angleščino]], [[francoščina|francoščino]], [[češčina|češčino]] in [[madžarščina|madžarščino]]. Tudi objavlja pesmi v antologijah in revijah.<ref name=eupress /> Gutiérrez je predstavnica poznejšega literarnega preporoda asturijščine, ki se imenuje ''[[Surdimientu|Postsurdimientu]].'' == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice| url=https://www.asturias.es/ast/biografia?p_p_id=com_liferay_asset_categories_navigation_web_portlet_AssetCategoriesNavigationPortlet&p_p_lifecycle=0&refererPlid=217084&categoryId=2702707&articleId=2702753&title=Ana%20Vanesa%20Guti%C3%A9rrez%20Gonz%C3%A1lez |title=Ana Vanesa Gutiérrez González |work=Principáu d’Asturies. Gobiernu, Conseyeríes |language=es |date= |accessdate=3.8.2025}} * {{navedi novice| url=https://verasturies.com/ana-vanessa-gutierrez-escritora-de-una-obra-que-se-considera-unica-en-el-panorama-literario-asturiano/ |title=Ana Vanessa Gutierrez: escritora de “una obra que se considera única en el panorama literario asturiano” |work=VerAsturies |language=es |date=2021 |accessdate=3.8.2025}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gutierrez, Ana Vanessa}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski pesniki]] [[Kategorija:Španski politiki]] [[Kategorija:Španski novinarji]] [[Kategorija:Asturijci]] 2xouc7oi3746mhq099y1m2ss4yluaqm Vančinbalin Inžanaš 0 587865 6752852 6726579 2026-09-19T15:06:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752852 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Vančinbalin Inžanaš <br> Ванчинбалын Инжиннаш | image = M injinash.jpg | alt = | caption = Pesem ''Beli oblak'', ki jo je Inžanaš zložil in napisal v otroštvu | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> | birth_date = 15. maj 1837 | birth_place = Zoster, [[Notranja Mongolija]] | death_date = 1892 (star 55 let) | death_place = | nationality = mongolska | other_names = | occupation = pisatelj, pesnik, prevajalec | known_for = ''Modra kronika'' <br>''Enonadstropni paviljon''<br> ''Dvorana rdečih solz'' }} '''Vančinbalin Inžanaš''' ({{langx|mn|Ванчинбалын Инжаннаш|Vančinbalin Inžannaš}},<ref>{{navedi splet |title=Инжаннаш буюу Хөх судар |url=https://www.mnb.mn/i/227120 |publisher=MNB (TV channel) |access-date=2021-01-16 |language=mn |archive-date=2021-03-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210301065358/http://www.mnb.mn/i/227120 |url-status=dead }}</ref> klasično mongolsko: {{MongolUnicode|ᠸᠠᠩᠴᠢᠨᠪᠠᠯ ᠤᠨ<br/>ᠢᠨᠵᠢᠨᠤᠰᠢ}}, ''inǰannasi'') je bil pomemben predstavnik mongolske književnosti 19. stoletja iz mongolskega dela sedanje kitajske pokrajine Ljaoning, * [[15. maj]] [[1837]], Zoster, [[Notranja Mongolija]], † [[1892]]. Njegove pesmi, zgodbe in romani se odlikujejo po izrazito domoljubnih čustvih in močni družbeni kritiki. Zgodovinski roman ''Modra kronika'', ki je morda eno njegovih najbolj znanih del, govori o dogodkih v 13. stoletju in zagovarja humanistične in globoko domoljubne ideale. V drugem od drugih pomembnih del, romanu ''Enonadstropni paviljon'', socialnem romanu v dveh delih, opisuje življenje v južni Notranji Mongoliji in tragično usodo njenih mladih ljudi pod mandžurskim jarmom ter njihov boj za človeško dostojanstvo. Romana ''Enonadstropni paviljon'' in ''Dvorana rdečih solz'' sta presenetljivo podobna kitajski književnosti, na primer ''Sanjam o rdeči sobi''. Poleg tega oba vsebujeta precejšnje število kitajskih izposojenk in neposrednih prevodov iz [[Kitajščina|kitajščine]], ki jih bralci, ki ne poznajo kitajščine, težko razumejo. Vančinbalin Inžanaš je kjub temu še naprej pisal v mongolščini in nikoli ni zavzel prokitajskega stališča.<ref name="khishig">Č. Kesigtoɣtaqu: ''Injanashi cho "Issōrō", "Kyūkōtei" ni okeru Chūgoku bunka no eikyō'' インジャンナシ著『一層楼』、『泣紅亭』における中国文化の影響 (Chinese cultural influence in Inǰannasi's ''Nigen dabqur asar'' and ''Ulaɣan-a ukilaqu tingkim''), Kingendai Uchi Mongoru tōbu no henyō 近現代内モンゴル東部の変容, str. 97-112, 2007</ref> Inžanaševa dela so bila v 30. letih 20. stoletja prevedena v [[Kitajščina|kitajščino]], [[Angleščina|angleščino]], [[Ruščina|ruščino]] in [[Nemščina|nemščino]]. ==Življenje== Rojen je bil v Notranji Mongoliji. V otroštvu se je imenoval Hasčulugu (''qasčilaɣu'', Хасчулуу, ᠬᠠᠰᠤᠴᠢᠯᠠᠭᠤ), po kitajsko Baojing (寶瑛) in vljudnostno Runting (潤亭). Njegov oče Vančinbal (vangčinbala, Ванчинбал, ᠸᠠᠩᠴᠢᠨᠪᠠᠯ) je bil ''tajdži'', se pravi [[Džingiskan]]ov potomec. Inžanaševa mati je bila gospa Majuha. Vančinbal je bil zbiratelj knjig mongolske, klasične kitajske, mandžurske in tibetanske književnosti in avtor prvih osem poglavij ''Modre kronike''. Inžanaševa družina je bila zelo pismena v mongolščini, mandžurščini in kitajščini. Oče je bil upravitelj Tümeda prapora desnega krila, današnjega okrožja Bejpjao v provinci Ljaoning). Njegov položaj sta podedovala njegova sinova Gularansa (1820–1851) in Sungvajdandžung (1834–1898). Brata sta v mongolščino prevedla kitajski roman ''Šujhu džuan'' (''Vodni rob'') in sta bila pesnika, tako kot njun srednji brat Gungnečuke (1832–1866). Inžijaž je trdil, da je s svojima bratoma ustvarjal ''Modro kroniko''. Inžijaž se je poročil dvakrat. Njegova prva žena je bila hči harčinskega kneza. Z njo je imel dva sinova. Tümed prapora desnega krila je bil izpostavljen ogromnemu pritisku prebivalstva s Kitajske. Do Inžijaševega rojstva so Kitajci, ki so številčno prekašali avtohtone Mongole, prapor spremenili v kmetijska zemljišča. To stanje je Inžijaša očitno spodbudilo, da je v ''Modri kroniki'' (mongolsko ''Köke sudar'') opisal slavno preteklost Mongolov v času Džingiskana. Upor kitajskih najemnikov njegove družine leta 1870 in neuspeh naložbe družine v premogovnik sta družini povzročila finančne težave. Etnične napetosti med Mongoli in Kitajci so leta 1891 privedle do incidenta ''džindandao'', v katerem so kitajski uporniki pobili več deset tisoč Mongolov in opustošili mongolsko družbo. Zaradi teh dogodkov je Inžijaš pobegnil v Džindžov, kjer je 25. februarja 1892 v Liaoningu umrl. ==Dela== * ''Modra kronika'' (Köke sudur, Хөх судар (Höh sudar)) * ''Dvorana rdečih solz'' (Ulaɣan-a ukilaqu tingkim, Улаанаа Ухилах танхим (Ulaanaa Ukhilakh Tankhim)) * ''Enonadstropni paviljon'' (Nigen dabqur asar, Нэгэн Давхар Асар (Negen Davhar Asar)) ==Sklici== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1837]] [[Kategorija:Umrli leta 1892]] [[Kategorija:Mongoli]] irg85qd8qp9vp9p0o58wn5ud47snnmj Uporabnik:MaksiKavsek/peskovnik 2 590815 6752905 6752782 2026-09-19T18:13:00Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6752905 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj, da so se Slovenci oblikovali v '''etnijo''' je prisotnost [[Stari Slovani|starih Slovanov]] (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) v območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]], njihove interakcije z obstoječim prebivalstvom in nato postopnega razvoja jezikovne in kulturne skupnosti. Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti na več dežel in drugim spremembam (npr. poskus ''karniolizacije'' Slovencev), so ohranili skupno, etnično, rodovno, jezikovno in kulturno izročilo, ki so skozi stoletja povezovali prebivalce slovenskega prostora v enoten moderen narod. Prehod iz etnije v '''moderen narod''' se je po prevladujočem mnenju zgodovinarjev odvil ob koncu 18. stoletja, z [[Narodni preporod|narodnim preporodom]]. Izpopolnil pa se je šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30" /> Ta podlaga je omogočila, da so se slovenski intelektualci in narodni buditelji lahko oprli na že obstoječe jezikovne in kulturne elemente ter jih v času [[Pomlad narodov|pomladi narodov]] razvili v prvi poltični program slovenskega naroda, tj. [[Zedinjena Slovenija]]. Kljub temu pa je – za razvoj slovenskega narodnega gibanja – obstajalo vsaj relativno stabilno in kulturno povezano jedro prebivalstva, ki je omogočalo, da so se ideje narodnega preporoda v 19. stoletju lahko uveljavile. To jedro je temeljilo na določeni skupni slovenski jezikovni in kulturni (etnični) osnovi. Zato etnogeneze Slovencev ne gre razumeti kot enosmeren ali zaključen zgodovinski dogodek, temveč kot dinamičen in večplasten proces, ki se v določenih elementih nadaljuje tudi v modernem času skozi razvoj jezika, kulture in kolektivne identitete. ''Čistih'' etničnih linij ni bilo – mešanje je bilo prisotno; identiteta je bila in je družbeni proces. Iz tega vidika je etnogeneza Slovencev tudi proces: kako skupna zgodovina, jezik, kultura in prostor ustvarjajo občutek skupnosti in (nacionalne) pripadnosti. == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Evropa leta 230]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} V nasprotju s prejšnjim obdobjem se je genetski profil vzhodne Nemčije izrazito spremenil in se je zelo približal drugim slovansko govorečimi populacijami (Poljaki, Belorusi). Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi na severozahodnem Balkanu, območju Poljske in severozahodne Ukrajine ter na območju Volga–Oka v Rusiji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na val naselitve Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4" />) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Tamkajšnji prebivalci so se postopoma razvili v slovenski etnos – [[Etnična skupina|etnično skupnost]], ki jo vežejo skupna prepričanja, verovanja, [[Vrednota|vrednote]], [[Norma|norme]], [[Šega|šege]], [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]], [[vera]], naselitveno območje ter zavest pripadnosti.<ref>Kremenšek, Slavko (1973). ''Obča etnologija'' {{COBISS|ID=7956225}}</ref> === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjerednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju [[Stane Granda|Staneta Grande]] je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s »Slavonci« in »Slovaki«, s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022|p=20, 36, 183}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega etnonima '''''Sloven''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v zgodnjem srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika zgodnjih [[Stari Slovani|slovanskih]] ljudstev. Slovensko poimenovanje je neposredni naslednik rekonstruirane [[Praslovanščina|praslovanske]] oblike *''Slově̋ninъ'',''<ref name=":02" />''{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} medtem ko so se v nekaterih drugih slovanskih jezikih zaradi glasovnega razvoja uveljavile oblike s samoglasnikom ''a''.{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне). Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref>{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', kar dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}}{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega to skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Prva in starejša varianta se neposredno nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice. Novejše samopoimenovanje '''''Slovenec''''' je nastalo z dodanim obrazilom '''''-ec''''' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Obe poimenovanji sta bili več stoletij uporabljani vzporedno in sinonimno, pri čemer je starejša oblika '''''Sloven''''' v 19. stoletju prešla v arhaično rabo. Iz starocerkvenoslovanske osnove se po slovanskem besedotvornem vzorcu tvori ženska oblika '''''Slověnka''''' oz. kasneje '''''Slovȅnka'''''. Čeprav je bil zapis v virih razmeroma enoten, je bil tako kot endonim ''Sloven'' tudi izraz ''Slovenka'' lahko večpomenski. Ob tem je Igor Grdina opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Ker se je izraz '''''Slovan''''' v slovenskem knjižnem jeziku uveljavil šele leta 1813, je bil starejši izraz '''''Sloven(ec)''''' do začetka 19. stoletja vsaj dvopomenski. Označeval je lahko bodisi vse slovanske narode bodisi ožje prebivalce slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kos|2019}} To ponazarja [[Ožbalt Gutsman]], ki je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. Pri tem je ''Slavenland'' prevedel kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa tudi kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To odraža, da je lahko [[Anahronizem|anahronistično]] samodejno prevajanje ''Slavisch'' in ''Slavenland'' za ta čas kot ''slovanski'' in ''slovanska dežela'', na kar sta mdr. posredno opozorila Igor Grdina{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} in Janez Höfler (že za starejša obdobja).{{Sfn|Höfler|2009|p=53}} Ob koncu 18. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]]. Ta premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti, ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je znotraj nove nomenklature iskal ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'': »Po Kopitarjevo trebalo bi pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Sprememba nomenklature tako sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Popisovanje slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so »Kranjci« veja velikega slovenskega naroda, s čimer je izraz '''slovenski narod''' uporabljal v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} Šele z uveljavitvijo izraza '''''Slovan''''', ki ga je leta 1813 v slovensko slovstvo uvedel [[Janez Nepomuk Primic]] z delom ''Némshko-slovénske branja'',<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]] je ohranjen podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza ''Slovenc'' in ''Slavjan'' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami (Slovani/Slověni) in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. Slovenski etimološki slovar omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’. Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /><ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://starlingdb.org/cgi-bin/response.cgi?root=%2fusr%2flocal%2fshare%2fstarling%2fmorpho&basename=morpho%2fvasmer%2fvasmer&sort=word&text_word=%D1%81%D0%BB%D0%B0%D0%B2%D1%8F%D0%BD%D0%B8%D0%BD&ww_word=on&ic_word=on&method_word=beginning|title=Vasmerjev etimološki slovar: славянин|date=2014|accessdate=2025-11-04|website=starlingdb.org}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|url=https://goroh.pp.ua/%D0%95%D1%82%D0%B8%D0%BC%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%B3%D1%96%D1%8F/%D1%81%D0%BB%D0%BE%D0%B2'%D1%8F%D0%BD%D0%B8|title=СЛОВ'ЯНИ — ЕТИМОЛОГІЯ|date=2006|accessdate=2025-11-04|website=goroh.pp.ua}}</ref> === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. Pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj je zato potrebna kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Do 19. stoletja slovenščina prav tako ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oziroma se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. Jakob Müller je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele» (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt oz. jezik slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').<ref>{{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}}</ref> === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} ==== »Zastoj etnogeneze v baroku« ==== Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} ==== Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja ==== Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=MkktkcH5H0I|title=Stane Granda: Rojstvo političnega slovenstva (18/29)|date=2019-11-20|accessdate=2025-09-25|website=youtube.com|last=Granda|first=Stane}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo|date=2014d|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{Cite book |last=Komac |first=Andrej |author-link=Andrej Komac (zgodovinar) |title=Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=227880960}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book|last=Rolih|first=Andreja|title=Naselitev v slovenskem zgodovinskem romanu|type=diplomsko delo|publisher=[A. Rolih]|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=31165282|url=https://www.slov.si/dipl/rolih_andreja.pdf}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |first=Peter |author-link=Peter Vodopivec |last=Vodopivec |title=Od Pohlinove slovnice do samostojne države : slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2006 |cobiss=226123264}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA: doktorska disertacija |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026 |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} 5cf4jrveytvi4rudt09f351dwq77tjc Ana Hribar 0 591289 6753072 6523989 2026-09-20T11:13:21Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753072 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Ana Hribar|birth_date=3. april 1982|birth_place=Ljubljana|death_date=|death_place=|image=|caption=|partner(s)=|partner=}} '''Ana Hribar''', slovenska [[gledališka igralka|gledališka]] in [[televizijska igralka]], *[[3. april]] [[1982]], [[Ljubljana]].<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://sigledal.org/geslo/Ana_Hribar|title=Ana Hribar|accessdate=10. 10. 2025|website=www.sigledal.org|archive-date=2026-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20260515235349/https://sigledal.org/geslo/Ana_Hribar|url-status=dead}}</ref> Ana Hribar je od leta 2010 članica igralskega ansambla [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana]].<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.lgl.si/igralski-ansambel/ana-hribar|title=Ana Hribar|accessdate=10. 10. 2025|website=www.lgl.si|publisher=Lutkovno gledališče Ljubljana}}</ref> == Življenjepis == Obiskovala je Bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani, nakar se je vpisala na študij plesa na Akademiji za študij sodobnega plesa SEAD v Salzburgu v Avstriji, kjer je diplomirala leta 2004.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Leta 2010 je diplomirala še iz dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]].<ref name=":1" /> V času absolventskega staža je igrala in plesala v neodvisnih gledaliških in plesnih projektih, pri predstavah [[Betontanc|Betontanca]], v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]] in [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]]. Od marca 2010 je zaposlena kot dramska igralka v Lutkovnem gledališču Ljubljana (LGL).<ref name=":0" /> Igra tudi na televiziji, in sicer je nastopila v televizijski nadaljevanki ''Strasti'' in v TV-drami ''Prestara za ples,<ref name=":1" />'' v televizijski nadaljevanki [[Takšno je življenje|''Takšno je življenje'']] iz leta 2025 pa igra glavno vlogo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/rtv/za-medije/sporocila-za-javnost/nova-nadaljevanka-taksno-je-zivljenje-od-10-oktobra-na-tv-slo-1/757811|title=Nova nadaljevanka Takšno je življenje, od 10. oktobra na TV SLO 1!|date=17. 9. 2025|accessdate=10. 10. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> Ustvarila je več tudi vlog v radijskih igrah, sodeluje tudi pri sinhronizaciji risank.<ref name=":0" /> V letih od 2004 do 2010 je poučevala tudi klasični balet v baletni šoli.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|url=https://mrezni-muzej.mg-lj.si/si/umetniki/29310/Ana-Hribar|title=Ana Hribar|accessdate=10. 10. 2025|website=www.mrezni-muzej.mg-lj.si}}</ref> == Zasebno življenje == Je mati dveh otrok.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/taksno-je-zivljenje-ce-ne-bomo-snemali-serij-v-slovenscini-bodo-otroci-pac-govorili-anglesko/760303|title=Takšno je življenje: "Če ne bomo snemali serij v slovenščini, bodo otroci pač govorili angleško"|date=10. 10. 2025|accessdate=10. 10. 2025|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hribar, Ana}} [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] fdbru8foz69t1ggoiy1xr7sjugx4fab Lapos 0 593529 6752830 6638981 2026-09-19T13:06:58Z Kleever69 167216 povezava 6752830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = Lapos | Background = group_or_band | Origin = [[Anhovo]], [[Nova Gorica]] | Genre = [[Pop]], [[Rock]] | Years_active = [[1971]] - [[2001]] | Label = [[ZKP RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]] | Current_members = Ivanko Mužina - bobni, vokal<br>Ivan Erzetič ''Erzo'' - kitara, vokal<br>Silvio Brosche - saksofon, flavta <br>Sandro Žnidarčič - saksofon, klarinet<br>Franci Jug - klaviature<br>Žarko Stanič - bas, vokal<br>Franc Čelik ''Jimi'' - kitara, vokal<br>Tomo Lenardič - kitara, vokal<br>Carlos Robbier Valderrama - bobni<br>Miran Zadravec ''Kanuc'' - vokal<br>Robert Magajne - kitara, vokal<br>Mauro DeFerri - klaviature, vokal<br>Herij Zuljan - klaviature, vokal}} Pot [[glasbena skupina|ansambla]] '''Lapos''' se je začela leta 1971 v Anhovem. Vodstvo lokalne tovarne je namreč pokazalo zanimanje za pobude glasbenikov in omogočilo prostor in pogoje za ustvarjanje. Ime ''Lapos'' je skovanka besed ''[[Lapor]] in [[Salonit Anhovo|Salonit]]'', hkrati pa predstavlja tudi ''ljubeznivost, ambicioznost, poštenost, odkritost, složnost''. Skupina je kmalu presegla okvirje podjetja in preko sindikalnih fešt ter proslav postala stalnica številnih zabavnih in dobrodelnih prireditev ter festivalov kot so bili Prvi glas Goriške, Otroški zlati glas, Praznik kostanja, Noč na jezeru in Praznik češenj. Bodisi kot spremljevalni glasbeniki bodisi kot predskupina so sodelovali s številnimi znanimi imeni takratne scene. Med njimi so [[Eva Sršen]], [[Laura Budal]], [[Lado Leskovar]], [[Oto Pestner]], [[Alenka Pinterič]], [[Alfi Nipič]], [[Jožica Svete]], [[Tereza Kesovija]], [[Radojka Šverko]], [[Zdravko Čolić]], Danijel Popović, [[Novi fosili]], Smak, [[Bijelo dugme]] in mnogi drugi. Svoj edini avtorski album ''Vzel si bom čas'' so posneli v ljubljanskem studiu ''Metro'' leta 1989. V 30 letni karieri so nanizali preko 3000 nastopov, z repertoarjem z več kot 600 skladbami. == Diskografija == * ''Vzel si bom čas'' ([[Založba kaset in plošč RTV Slovenija|ZKP RTV Ljubljana]], 1989) ==Viri== *[https://365.rtvslo.si/arhiv/skozi-leta-popularne-glasbe-na-goriskem/174502877 Radio Koper] *[https://primorske.svet24.si/plus/sobota/zarko-stanic-vcasih-smo-morali-isto-skladbo-zaigra/ Primorske novice] *[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/zarko-stanic-lapos/ Fotogalerija] == Zunanje povezave == * {{Discogs artist|8173169|Lapos}} *[https://www.arhiv-novagorica.si/sl/poglavja/kultura/lapos-prvi-novogoriski-pop-rock-band/ Goriški arhiv] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Lapos}} [[Kategorija:Slovenske pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1971]] [[Kategorija:Glasbene skupine, razpadle leta 2001]] q1bxbcknc9xkthsd3svm39qh8o0mkxz Pogovor:Pavle Kozjek 1 595491 6752902 6671114 2026-09-19T18:09:05Z Marjan Tomki SI 190558 /* Dodajanje info iz angleškega članka */ odgovor 6752902 wikitext text/x-wiki == Predloga vsaj v predogledu ne kaže datuma == V predogledu predloga {{tl|več sklicev}} ne kaže datuma, čeprav primeri v dokumentaciji kažejo, da bi ga morala. Sicer sem to vstavil v članek ob širitvi vsebine, kjer sem sicer dodal vire, a (tudi po mojem) še ne dovolj, torej je predvsem povabilo še komu, da jih doda, če le naleti nanje (čeprav to nameravam tudi sam). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 12:16, 25. december 2025 (CET) :Pojasnjeno - v tej predlogi je ime parametra angleške različice prevedeno v datum=, jaz pa sem imel zapisano date=, kar ni delovalo - in če je bilo sporočilo o napaki, sem ga tudi spregledal. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:04, 25. december 2025 (CET) == Dodajanje info iz angleškega članka == (Končno) mi je padlo v oči, da ima vsebina angleškega članka, ki je prej nisem prenašal, tudi sklice; tako lahko to vključim v našega. '''Še vedno so pa neskladja''': v svetu na splošno je najbolj znan kot alpinist in v zvezi s tem v info polju tako iz WD prenese, da je po poklicu alpinist in fotograf, '''a ni živel''' (ne on ne družina) '''ne od enega ne od drugega''', '''živel je od informatike''', zlasti postopkov za zajem in preverjanje podatkov, ki sta bila njegov delokrog na Statističnem uradu RS, in bil tudi pri tem odličen (in o naravi te odličnosti lahko dodam podrobnosti - a za zdaj nimam vrstniško pregledanih virov). Problem je, da o celotni plati Pavleta informatika še vedno nimam virov (mislim da je bil začetni študij, ko je bil štipendist, matematika, da je potem ob delu magistriral, a se ne spomnim več ne kje ne teme njegove magistrske naloge, in v osebni bibliografiji v COBISS-u je nisem videl). Iz prihodkov v zvezi z alpinizmom (predavanja, sponzorji, testiranja opreme...) pa je predvsem poravnaval stroške odprav. Če povzamem - dodajanje vsebine v ta članek je še vedno predvsem lov na veljavne vire za sklice. Še nekaj: ko sem nekoč dodajal vsebino o njegovih udeležbah na odpravah v Himalaji in okolici, sem pri tem uporabljal kot vir Amebisove male zbirke in med njimi eno, ki se je imenovala nekaj kot Naši na osemtisočakih (ali nekaj podobnega), vendar tega CD-ja (mislim da je bilo to še pred DVD-ji) zdaj ne najdem več, v sodobnih malih zbirkah pa tega ne vidim več, in googlov iskalnik pravi, da je šel lovit ribe, jaz pa naj bolje postavim vprašanje. "psevdo AI" pa sicer najde info, kaj je to bilo, ne pove pa od kje je bilo to najdeno (kar napiše, sem že vedel, le potrjeno). Če pogledam, kako je googlov iskalnik pokvečil (ko je po tem, kaj povprečni iščejo, "popravil moja zatipkanja" mojo zahtevo, ni čudno, da ne najde. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:02, 4. maj 2026 (CEST) :Našel sem, kako v cobiss najti vse, kar naj bi amebis založil, torej ko so vsebino stranke pripravili za iskanje z njihovimi programi, ampak tam ne samo da ni te "Naši na osemtisočakih", ampak ni nobene od malih zbirk ki se jih bledo spomnim s tistega CD-ja (takrat še ni bilo 64-bitne različice, windowsi pa mislim da so bili XP... :Ne najde... v dLib.si so morda dokumenti, iz katerih so to pri Amebisu zajeli, a to ni sklic, ki sem ga takrat uporabil. Odneham za zdaj (verjetno bom na primeren vir prej naletel po naključju med drugim delom. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:50, 4. maj 2026 (CEST) ::Bilo toliko povezanih sprememb naenkrat, da sem malo zgubil pregled (prevajanje iz članka, prevajanje iz sklicev... Imam občutek, da sem ponekod preveč prevedel in premalo povzel, pa - kot me je Yerpo opomnil - tu bi bilo res dobro prevesti vsaj večino, če ne vseh trenutno z medjezičnimi povezavami povezanih člankov. Ampak za tokrat je dovolj. Dobrodošel kdo, ki nadaljuje pred mano. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 18:32, 4. maj 2026 (CEST) :::Našel sem vir za sklic z zelo podrobnim opisom vzpona na Čo Oju k nominaciji za Piolet d'or 2006; če še ni, bom isti vir dodal tudi med vire za en članek.<ref name=P_dOr>{{navedi splet|title=Piolet D'Or 2006 nominees: Pavle Kozjek, New route on Cho Oyu, solo in a single push|url=http://www.russianclimb.com/kozjek.html}}</ref> [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 20:09, 19. september 2026 (CEST) 79lc31fzn9f4ajxqjt37ptqjdgwpkum Žiga Šeško 0 597723 6752991 6720071 2026-09-20T07:39:59Z Sportomanokin 14776 /* Dvojice (0–1) */ 6752991 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 9.640 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 934 (8. junij 2026) | currentsinglesranking = Št. 957 (13. julij 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.850 (13. julij 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 13. julij 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$9,640''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 1 (finale)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (0–1) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2027; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] jsmtxlttc0ooe5yl8a609yocpt73g9s 6752994 6752991 2026-09-20T07:50:06Z Sportomanokin 14776 /* Posamično: 1 (finale) */ 6752994 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 9.640 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 934 (8. junij 2026) | currentsinglesranking = Št. 957 (13. julij 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.850 (13. julij 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 13. julij 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$9,640''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (finale)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2027; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 4fj4hxlme7quy3ueg3vmfljrf6u9i68 6752995 6752994 2026-09-20T07:51:18Z Sportomanokin 14776 /* ITF World Tennis Tour finals */ 6752995 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 9.640 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 934 (8. junij 2026) | currentsinglesranking = Št. 957 (13. julij 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.850 (13. julij 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 13. julij 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$9,640''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2027; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 48g98takmbkfe2x4fng8wo31h79lo25 6752996 6752995 2026-09-20T07:54:03Z Sportomanokin 14776 6752996 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$9,640''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2027; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 4y4rgtvnjampnsa5nm2mi5musozw1x1 6752997 6752996 2026-09-20T07:54:56Z Sportomanokin 14776 /* Posamično */ 6752997 wikitext text/x-wiki {{Infobox tennis biography | name = Žiga Šeško | image = <!-- WD --> | caption = | country = {{SLO}} | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | residence = [[Hrastnik]] | height = 192 cm | plays = desničar (dvoročni bekend) | coach = Rafa Nadal Academy<br>Dejan Šeško | careerprizemoney = 22.113 USD | singlesrecord = 1–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | singlestitles = 0 | highestsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | currentsinglesranking = Št. 688 (14. september 2026) | doublesrecord = 0–1 <small>(ATP, [[Grand Slam|GS]], [[Davisov pokal]])</small> | doublestitles = 0 | highestdoublesranking = Št. 1.246 (8. junij 2026) | currentdoublesranking = Št. 1.867 (14. september 2026) | AustralianOpenjuniorresult = '''Zmaga''' (2026) | FrenchOpenjuniorresult = 1/4 finale (2026) | Wimbledonjuniorresult = 1/4 finale (2025) | USOpenjuniorresult = 1. krog (2025) |AustralianOpenDoublesresult = |AustralianOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |FrenchOpenDoublesresult = |FrenchOpenDoublesjuniorresult = 1/4 finale (2026) |WimbledonDoublesresult = |WimbledonDoublesjuniorresult = '''Zmaga''' (2025) |USOpenDoublesresult = |USOpenDoublesjuniorresult = 1. krog (2025) | updated = 14. september 2026 }} '''Žiga Šeško''', [[Slovenci|slovenski]] [[tenisač]], * [[27. julij]] [[2008]], [[Hrastnik]].<ref name="ATPProfile">{{navedi splet |title=Ziga Sesko Player Overview |url=https://www.atptour.com/en/players/ziga-sesko/s1aj/overview |website=ATP Tour |accessdate=30 January 2026}}</ref> Najvišja uvrstitev na [[Združenje teniških profesionalcev|ATP]] posamično je 934. mesto (8.6.2026), v dvojicah pa 1246. mesto (8.6.2026). Leta 2026 je na [[Odprto prvenstvo Avstralije|Odprtem prvenstvu Avstralije]] osvojil naslov med mladinci in kot prvi slovenski teniški igralec osvojil mladinski turnir za [[Grand Slam]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/teniski-turnirji/ziga-sesko-spisal-zgodovino-in-osvojil-melbourne/771954 |title=Žiga Šeško spisal zgodovino in osvojil Melbourne |accessdate=2026-01-02 |date=2026-01-02 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> Še istega leta je skupaj z brazilskim teniškim igralcem [[Guto Miguel|Gutom Miguelom]] osvojil tudi mladinski turnir med moškimi dvojicami v [[Odprto prvenstvo Anglije|Wimbledonu]].<ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/tenis/sesko-z-brazilcem-miguelom-osvojil-wimbledon-med-dvojicami/787892 |title=Šeško z Brazilcem Miguelom osvojil Wimbledon med dvojicami |accessdate=2026-07-11 |date=2026-07-13 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Biografija == Šeško se je rodil in odraščal v [[Hrastnik|Hrastniku]] v [[Zasavska statistična regija|Zasavju]]. V [[tenis]] ga je sicer uvedel njegov oče Dejan Šeško, nekdanji [[Namizni tenis|namiznoteniški igralec]].<ref name="SloNews">{{navedi novice |last=Rupret |first=Uroš |title=Žiga Šeško: Cilj je postati številka ena |url=https://www.siol.net/sport/tenis/ziga-sesko-cilj-je-postati-stevilka-ena-621455 |work=Siol.net |date=25 November 2023 |language=sl |accessdate=30 January 2026}}</ref> Šeško je dijak [[Gimnazija Litija|Gimnazije Litija]], a se izobražuje na daljavo, da se tako lahko prilagodi treningom. Živi v [[Bordighera|Hrastniku,]] trenutno trenira v Nadalovi Akademiji na Mallorci, od druge polovice 2023 do prve polovice 2025 je živel in treniral na znani italjanski akademiji Piatti, v [[Bordighera|Bordighera]], kjer je treniral pod vodstvom italijanskega trenerja [[Riccard Piatti|Riccarda Piattija]]. ==Časovnica== ===Posamično=== ''Po turnirju Croatia Open 2026. {|class="wikitable nowrap" style=text-align:center;font-size:88% |- !Turnir !2025 !2026 !SR !W–L !% zmag |- |colspan=12 align=left|'''Državna reprezentanca''' |- |align=left|[[Davisov pokal]] |bgcolor=ecf2ff|WG2 | |0–1 |1–0 |100% |- |colspan=12 align=left|'''Turnirji serije 250''' |- |align=left|[[Umag|Croatia Open]] |A |style=background:#afeeee|1R |0–1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |style=text-align:left|Zmage–porazi |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |50% |- |colspan=12 align=left|'''ATP karierna statistika''' |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Turnirji |1 |1 |colspan=3|Skupaj: 2 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Naslovi |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Finali |0 |0 |colspan=3|Skupaj: 0 |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trda) |1–0 |0–0 |0 / 1 |1–0 |100% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (pesek) |0–0 |0–1 |0 / 1 |0–1 |0% |-style=background:#efefef |align=left|W–L (trava) |0–0 |0–0 |0 / 0 |0–0 |0% |-style=background:#efefef;font-weight:bold |align=left|Zmage–porazi |1–0 |0–1 |0 / 2 |1–1 |50% |-style=background:#efefef |align=left|'''Zmage %''' |'''100%''' |'''0%''' |colspan=3|'''50%''' |-style=background:#efefef |align=left|Letna lestvica |978 | |colspan=3|'''$22,113''' |} ==ITF World Tennis Tour finals== ===Posamično: 3 (1 naslov, 2 finala)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% !Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (1–2) |} | |} {|class="wikitable" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Nasprotnik !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>0–1</small> |{{dts|Nov 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 San Gregorio di Catania, Italija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|ITA}} [[Gianmarco Ferrari]] |4–6, 2–6 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–1</small> |{{dts|Jul 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Wells, Avstrija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|GER}} [[Erik Schiessl]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=ffa07a|Poraz |<small>1–2</small> |{{dts|Avg 2026}} |style="background:#cffcff;"|M15 Trier, Nemčija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|IRL}} [[Michael Agwi]] |2–6, 1–6 |} ===Dvojice: 2 (2 naslova)=== {| |- valign=top | {|class="wikitable" style=font-size:97% ! Legenda |- style="background:#cffcff;" |ITF WTT (2–0) |} | |} {|class="sortable wikitable nowrap" !Rezultat !class="unsortable"|W–L !Datum !Turnir !Rang !Podlaga !Partner !Nasprotnika !class="unsortable"|Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>1–0</small> |{{dts|Jun 2024}} |style="background:#cffcff;"|M15 Hrastnik, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Nik Razboršek]] |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]]<br/>{{flagicon|CRO}} [[Nikola Bašić]] |7–6<sup>(7–4)</sup>, 6–4 |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |<small>2–0</small> |{{dts|Jun 2025}} |style="background:#cffcff;"|M15 Ljubljana, Slovenija |style="background:#cffcff;"|WTT |pesek |{{flagicon|SLO}} [[Jan Kupčič]] |{{flagicon|FRA}} [[Théo Papamalamis]]<br/>{{flagicon|UKR}} [[Glib Sekachov]] |6–3, 6–3 |} ==Junior Grand Slam finale== ===Posamično: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Nasprotnik !Točke |- |bgcolor=98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ffffcc;"|Odprto prvenstvo Avstralije |trda |{{flagicon|USA}} [[Keaton Hance]] |4–6, 6–3, 6–4 |} ===Dvojice: 1 (naslov)=== {|class="wikitable" !Rezultat !Leto !Turnir !Podlaga !Partner !Nasprotnika !Točke |- |style=background:#98fb98|Zmaga |2026 |style="background:#ccffcc;"|Odprto prvenstvo Anglije |trava |{{flagicon|BRA}} [[Guto Miguel|Luís Guto Miguel]] |{{flagicon|USA}} [[Michael Antonius]] <br> {{flagicon|USA}} [[Andrew Johnson]] |6–1, 6–4 |} == Davisov pokal == ===Statistika=== {| |-valign=top | {|class=wikitable |-style="background:#eee;" |'''Skupina''' |-style="background:#ffc;" |Svetovna skupina (0–0) |-style="background:#cfc;" |Svetovna skupina I (0–1) |-style="background:#fcf;" |Svetovna skupina II (1–0) |} | {|class=wikitable !Podlaga |- |trda (1–0) |- |pesek (0–1) |- |trava (0–0) |} | {|class=wikitable |- !Dvoboj |- |posamično (1–0) |- |dvojice (0–1) |} |} ===Posamično (1–0)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:68%" !width=50px|Izid !width=56px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat |- ! colspan="6" |<small>12.-13. september 2025; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#fcf;" | bgcolor="98FB98" align=center|Zmaga | align=center|trda |Svetovna skupina II | {{flagicon|URU}} [[Urugvaj]] |[[Francisco Llanes]] |1–6, 7–6<sup>(7–4)</sup>, 10–7 |} ===Dvojice (1–1)=== {|class="wikitable nowrap" style="font-size:85%" style="width:83%" !width=50px|Izid !width=50px|Podlaga !width=100px|Tekmovanje !width=80px|Država !width=88px|Nasprotnik !width=110px|Rezultat !width=88px|Partner |- ! colspan="7" |<small>6.-7. februar 2027; Bela dvorana, [[Velenje]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=FFA07A|Poraz | align=center|pesek (i) | align=center|Svetovna skupina I<br><small>(kvalifikacije)</small> | {{flagicon|TUR}} [[Turčija]] |[[Ergi Kırkın]]<br>[[Kerem Yılmaz]] |6–7<sup>(3–7)</sup>, 3–6 |[[Filip Jeff Planinšek]] |- ! colspan="7" |<small>18.-20. september 2026; Teniška akademija Breskvar, [[Ljubljana]], Slovenija |- style="background:#cfc;" | align=center bgcolor=98fb98|Zmaga | align=center|pesek | align=center|Svetovna skupina II | {{flagicon|ISR}} [[Israel]] |[[Daniel Cukierman]]<br>[[Ofek Shimanov]] |3–6, 7–6<sup>(7–3)</sup>, 6–4 |[[Sebastian Dominko]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Šeško, Žiga}} [[Kategorija:Slovenski tenisači]] [[Kategorija:Hrastničani]] 8hujpfpztlbb9pgoje1wqencn1rchrw Andrej Pisani 0 600196 6753088 6717674 2026-09-20T11:48:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753088 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|nationality=slovenska}} '''Andrej Pisani''', slovenski [[Grafika|grafik]], [[Igralec (umetnik)|radijski igralec]], [[režiser]], * [[5. oktober]] [[1961]], [[Trst]]. == Življenje in delo == Andrej Pisani se je rodil v Trstu, a je otroštvo in večji del življenja bival v [[Repentabor|Repnu]]. Oče je bil [[Franko Pisani|Franko]], inženir, mati [[Marinka Theuerschuh]], radijska igralka. Obvezno šolanje je opravil na slovenskih šolah v [[Trst|Trstu]], maturiral je leta 1980. Andrej Pisani je že kot otrok nastopal za skupino [[Radijski oder]],<ref>{{Navedi splet |last=noviSplet.com |date=2026-07-22 |title=Člani Radijskega odra o prehojeni poti preko spominov in občutkov » Noviglas |url=https://www.noviglas.eu/clani-radijskega-odra-o-prehojeni-poti-preko-spominov-obcutkov/ |access-date=2026-07-24 |website=Noviglas |language=sl-SI}}</ref> saj je tam izredno zavzeto delovala njegova mati. Radijskemu odru je ostal zvest, saj še vedno redno nastopa,<ref>{{Navedi splet|title=In ljubezen tudi ... po Radiu Trst A|url=https://www.primorski.eu/kultura/in-ljubezen-tudi-po-radiu-trst-a-BA662517|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V začetku je bila beseda: združeni projekt Programa Ars in Radia Trst A » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-zacetku-je-bila-beseda-zdruzeni-projekt-programa-ars-radia-trst/|website=Noviglas|date=2024-09-12|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> a tudi režira radijske igre in tudi napisal je že marsikatero radijsko uprizoritev.<ref>{{Navedi splet|title=Čarobna kresna noč » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/carobna-kresna-noc/|website=Noviglas|date=2024-06-27|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroške oči na zvočnem gledališču » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/otroske-oci-na-zvocnem-gledaliscu/|website=Noviglas|date=2018-06-27|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O ranah s srečnim koncem » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/o-ranah-s-srecnim-koncem/|website=Noviglas|date=2020-12-08|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravljica o deželi čudes » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/pravljica-o-dezeli-cudes/|website=Noviglas|date=2022-07-06|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Leta 2021 je Andrej Pisani tudi napisal knjigo ''Sol na licih : zgodbe z otokov'', ki jo krasijo risbice, ki so nastale na delavnicah kreativnega pisanja in na ustvarjalnih delavnicah, ki jih je priredil Radijski oder.<ref>https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/108638979#full{{Slepa povezava|date=junij 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zgodbe z različnih koncev sveta » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/zgodbe-z-razlicnih-koncev-sveta/|website=Noviglas|date=2022-01-13|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Andrej Pisani se poklicno ukvarja z grafičnim oblikovanjem, saj je ustanovil podjetje Sintesi HUB, ki multimedialno ustvarja in oblikuje grafične storitve za stranke celega sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Že od ustanovitve presega meje krajevnega trga|url=https://www.primorski.eu/se/290108-e-od-ustanovitve-presega-meje-krajevnega-trga-LDPR320795|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref> Oblikuje tudi knjige, plakate, najrazličnejše reklamne produkte.<ref>{{Navedi splet|title=Po slovenskem Trstu z novim žepnim vodnikom|url=https://www.primorski.eu/trzaska/po-slovenskem-trstu-z-novim-zepnim-vodnikom-YD1984526|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Matej|last=Caharija {{!}}}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poljubi so dvojezični: nova igra spomina za otroke in odrasle|url=https://primorske.svet24.si/primorska/pri-sosedih/poljubi-so-dvojezicni-nova-igra-spomina-za-otroke-in-odrasle|website=primorske.svet24.si|date=2026-03-11|accessdate=2026-03-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zaživela sta logotip in spletna stran Slovencev v Italiji|url=https://www.ssorg.eu/2024/07/05/zazivela-sta-logotip-in-spletna-stran-slovencev-v-italiji/|website=SSO|date=2024-07-05|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=SSO}}</ref><ref>{{Citat|title=Slovenci v Italiji pod skupnim geslom Slovita.info|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/video/2024/08/slovenci-v-italiji-pod-skupnim-geslom-slovitainfo-f21b35d5-a8db-43e4-b490-c943ec7528bd.html|date=2024-08-08|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Barbara|last=Ferluga}}</ref> Andrej Pisani je večkrat ustvarjal tudi kostume za gledališče<ref>{{Navedi splet|title=Kostumografi|url=https://sigledal.org/geslo/Kategorija:Kostumografi|website=Geslo|accessdate=2026-03-30|language=sl|archive-date=2026-04-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20260429031631/https://sigledal.org/geslo/Kategorija:Kostumografi|url-status=dead}}</ref> in opremljal gledališke scenografije.<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Pisani|url=https://sigledal.org/geslo/Andrej_Pisani|website=Geslo|accessdate=2026-03-30|language=sl|archive-date=2026-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20260423205208/https://sigledal.org/geslo/Andrej_Pisani|url-status=dead}}</ref> Sodeloval je tudi na več skupinskih razstavah s svojimi umetniškimi deli, včasih pa postavil samostojno razstavo.<ref>{{Navedi splet|title=JUMBO-odprtje razstave Andreja Pisanija {{!}} Slovensko stalno gledališče|url=https://www.teaterssg.com/jumbo-odprtje-razstave-andreja-pisanija/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2026-03-30}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Svoja dela predstavljajo štiri generacije slovenskih grafičnih oblikovalcev|url=https://www.primorski.eu/trzaska/svoja-dela-predstavljajo-stiri-generacije-slovenskih-graficnih-oblikovalcev-LB1434683|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=Urška|last=Petaros {{!}}}}</ref> Že vrsto let sodeluje s [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovenskim stalnim gledališčem]] iz Trsta,<ref>{{Navedi splet|title=Predogled nove sezone 2021-2022 » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/predogled-nove-sezone-2021-2022/|website=Noviglas|date=2021-09-26|accessdate=2026-03-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> saj grafično oblikuje plakate in najrazličnejše gradivo gledališča.<ref>{{Navedi splet|title=VZLET-nova sezona Slovenskega stalnega gledališča {{!}} Slovensko stalno gledališče|url=https://www.teaterssg.com/vzlet-nova-sezona-slovenskega-stalnega-gledalisca/|website=www.teaterssg.com|accessdate=2026-03-30}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=JUMBO – Quando il teatro prende vita sui muri della città|url=https://www.ilfriuliveneziagiulia.it/jumbo-quando-il-teatro-prende-vita-sui-muri-della-citta/|website=Ilfriuliveneziagiulia|date=2020-02-08|accessdate=2026-03-30|language=it-IT|first=Marzio|last=Serbo}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pisani, Andrej}} [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Slovenski radijski igralci]] [[Kategorija:Slovenski radijski režiserji]] [[Kategorija:Tržaški Slovenci]] tfbbbx88lg08uj5okznjnv974o8momb Dimitrij Pavlović 0 600915 6752953 6732287 2026-09-19T22:57:26Z Stebunik 55592 /* Življenjepis */ 6752953 wikitext text/x-wiki {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Dimitrij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Dimitrije Pavlović | native_name_lang = sr | title = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Димитрий в 1920-е годы.jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Dimitrij v Beogradu 1920 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Beograd|Beograjsko]]-[[Sremski Karlovci|karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[28. september]] [[1920]] (izvoljen v Sremskih Karlovcih)<ref>{{navedi splet|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | appointed = [[12. november]] [[1920]] (na ponovnih volitvah potrjen od vlade Kraljestva SHS) | term = | term_start = [[13. november]] [[1920]] (v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnici sv. Mihaela]]<ref>{{navedi splet|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> | quashed = | term_end = [[6. april]] [[1930]] (umrl) | predecessor = [[Inokentij Pavlović|Inokentij]] | opposed = | successor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[1878]] | ordained_by = | consecration = [[1884]] | consecrated_by = | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[28. oktober]] [[1846]] |birth_place= [[Brežane]] ([[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]])<br>danes: [[Srbija]] | birth_name = Dimitrije |death_date= {{dda|1930|04|06|1846|10|28|df=y}} |death_place= [[Beograd]], [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = Oče Stojan<br>mati Milosava<ref>{{navedi splet|url=http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B|title=Dimitrije Pavlović|publisher=Srpska enciklopedija|author=|place=Beograd|language=sr|date=2. oktober 2023|accessdate=9. april 2026}}</ref><br>žena Jelica Radovanović<ref>{{navedi novice |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live}}</ref> | children = | occupation = [[duhovnik]] <br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = {{unbulleted list|[[škofija Niš|niški škof]] (1884-1889)|[[Škofija Šabac|šabaški škof]] (1898-1905)|[[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] (1905–1920)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Beogradu|Velika šola v Beogradu]] | motto = | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Dimitrij Pavlović''' – '''patriarh Dimitrij''', '''patriarh Dimitrij I.''', ali pa kar '''oče Mita''' – rojen kot '''Dimitrij Pavlović''' ({{lang-sr|Димитије Павловић/Dimitrije Pavlović}}) * [[28. oktober]] [[1846]] [[Brežane]] (blizu [[Požarevac|Požarevca]], [[Kneževina Srbija]], [[Otomanski imperij]] danes: [[Srbija]]), †[[6. april]] [[1930]] [[Beograd]] ([[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslavija]]), je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[duhovnik]], [[škof]], [[metropolit]] in [[patriarh]]. Dimitrij je bil sicer nadškof in 39. patriarh [[Nadškofija Beograd-Karlovci|beograjsko-karlovške nadškofije]], vendar od 1920 tudi prvi patriarh zedinjene [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od leta 1920 do svoje smrti.{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} Njegov celotni naziv se glasi: "Vaša svetost nadškof pećki, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh gospod Dimitrij".<ref>Njegov celotni častni naziv se glasi torej: "Vaša svetost, nadškof patriarhalnega samostana Peć, metropolit beograjsko-karlovški ter srbski patriarh"; v [[srbščina|srbščini]]: ''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин г. Димитрије/Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin g. Dimitrije.''</ref> 39. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]], 1920-1930;{{sfn|Вуковић|1996|p=163-164}} pred tem je bil zadnji [[Metropolija Beograd|beograjski metropolit]] od 1905 do 1920. == Življenjepis == [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|left|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> === Družina, mladost in šolanje === Rodil se je 28. oktobra 1846 v kraju [[Brežane|Brežanih]] blizu [[Požarevac|Požarevca]]. Njegovi starši Stojan in Milosava izvirata s [[Kosovo|Kosova]].<ref>Српски етнографски зборник - Српска Краљевска академија, "Насеља српских земаља", (Др. Михајло Ј. Миладиновић књига 25. "Пожаревачка Морава").</ref> V veliki družini, kjer je vladala huda revščina, je komaj uspel dokončati šolanje in nato skrbeti za brate in sestre.<ref name="Именован-20240420173507">{{navedi splet|url=https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y|title=Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930)|last=Sredojević|first=Aleksandar D.|url-status=live|access-date=31. januar 2024|archive-date=31. januar 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20240131164206/https://nardus.mpn.gov.rs/bitstream/handle/123456789/3347/Disertacija.pdf?sequence=6&isAllowed=y}}</ref> Kljub revščini si je oče prizadeval izobraziti svoje otroke. V Požarevcu tako Mita končal osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije. Zaradi hudega revmatizma v nogi je moral eno leto ostati doma, nakar je nadaljeval šolanje v [[Veliko Selo, Beograd|Velikem Selu]] ter končno na gimnaziji v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 10</ref> Njegov oče je bil tako zadolžen, da ni mogel plačevati šolnine. Postali so celo brezdomci ter so starši hodili v dnino k premožnejšim vaščanom.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 11</ref> Dimitrij je uspešno končal 5. razred gimnazije v Beogradu,<ref name="Именован-20240420173507"/> preživljal pa se je s služenjem v bogatejših hišah in se nato vpisal v beograjsko Bogoslovje sv. Sava, ki ga je leta 1868 končal z [[matura|maturo]]. Med tem študijem, ki ga je končal z odliko, je prejemal državno štipendijo. <ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 12</ref> === Učitelj, duhovnik, predavatelj === Leta 1868 je bil imenovan za učitelja v [[Ratković]]u, leta 1869 pa je bil premeščen v [[Brzan]]. 1870 je učiteljsko službo pustil in se poročil, kar mu je odprlo pot do duhovništva, saj so pravoslavni pred posvečenjem oziroma poroko s Cerkvijo – razen menihov – prisiljeni v poroko z ženo. 1870 je bil najprej posvečen v diakona, nato v duhovnika; svojo prvo službo pa je opravljal v [[Lapovo|Lapovem]].<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s.17</ref> Poročil se je z Jelico, hčerko lapovskega duhovnika Luka Radovanovića in Kate, pri katerem je tudi začel duhovniško službo kot kaplan.<ref>{{navedi novice |last1=Глигоријевић |first1=З. |title=ОД УЧИТЕЉА ДО „ПАТРИЈАРХА МИТЕ“: Лаповци се и на Свету Петку сећају свог земљака - великог поглавара СПЦ |url=https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |access-date=3. november 2022 |work=Вечерње новости |date=27. oktober 2022 |archive-date=3. november 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221103080120/https://www.novosti.rs/drustvo/vesti/1167107/ucitelja-patrijarha-mite-lapovci-svetu-petku-secaju-svog-zemljaka-velikog-poglavara-spc-foto |url-status=live }}</ref> Ko mu je 1873 umrla žena – verjetno za jetiko – se kot duhovnik ni mogel več poročiti. Na njen grob je dal vklesati pesem, ki ji jo je sam spesnil; pokopana pa je na sredini med svojimi starši. Tedaj se je zamenišil; naslednje leto pa se je vpisal v »Veliko šolo« v Beogradu na oddelek za [[zgodovina|zgodovino]] in [[jezikoslovje]]. Študij je končal leta 1878. Takoj zatem je bil imenovan za predavatelja teologije za staroslovanski jezik in govorništvo. Profesorski izpit je opravil leta 1881 in bil imenovan najprej za suplenta, leta 1884 pa za profesorja teologije.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 21</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> === Srbija postane samostojna kraljevina, Cerkev pa svojeglavna metropolija === Leta 1868 je zavladal v [[Kneževina Srbija|Kneževini Srbiji]] [[Milan Obrenović]], ki je naslednje leto dovolil ustavo. Oblast sta si delila skupščina in knez, ki je imel velika pooblastila. Ustava je razglasila osnovne [[človekove pravice]] – enakost, osebno svobodo, nedotakljivost zasebne lastnine in svobodo tiska. Vladi je leta 1879 uspelo izpogajati svojeglavnost (avtokefalnost) Srbske pravoslavne cerkve od Carigrajskega patriarhata, ki mu je bila dotlej neposredno podrejena. === Škof in metropolit === [[File:Dimitrije Pavlović.pdf|thumb|200px|right|<center>Dimitrij Pavlovič kot šabaški škof; prej je bil škof v [[Niš]]u.]]</center> Dimitrij Pavlović pa je 8. novembra 1884 postal niški škof a le do leta 1889, ko je po vrnitvi metropolita Mihaila moral odstopiti; odšel je v Francijo, kjer je nadaljeval študij [[književnost]]i in [[filozofija|filozofije]]. Po smrti metropolita Mihaila 1898 se je vrnil v Srbijo in postal šabaški škof; to službo je opravljal do 1905. Po smrti metropolita [[Inokentij Pavlović|Inokentija]] (1905) pa je bil izvoljen za novega srbskega metropolita in je imel naslov: »Beograjski nadškof in srbski metropolit«. Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] se je skupaj z ljudstvom in vojsko prek [[Albanija|Albanije]] umaknil na [[Krf]]. === Prvi patriarh Združene SPC === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen 1920 kot patriarh nanovoobnovljene [[Pećka patriarhija|Peške patriarhije]] ter tako prvi patriarh Združene [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]]; umeščen za patriarha je bil [[13. november|13. novembra]] [[1920]] v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]] ob navzočnosti [[pravoslavje|pravoslavnih]] [[patriarh]]ov, gostov in številnih vernikov.</center> | align = left | image1 = Aeksander-I-Karađordević arhijereji-SPC.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Kraljevina Jugoslavija|Vladar]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je prisostvoval volitvam patriarha in se po potrditvi slikal z vsemi [[škof]]i [[SPC]] v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]].</center> | image2 = Dimitrije-Pavlović-patrijarh.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>[[Dimitrij Pavlović]] je bil izvoljen in umeščen [[1920]].</center> | image3 = Dimitrije-Pavlović-ustoličenje.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Na slovesnost so prišli [[patriarh]]i in mnogi verniki.</center> }} Po koncu prve svetovne vojne in ustanovitvi [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]] so se v eni državi znašle vse srbske škofije iz šesterih pravnih ureditev. Maja 1919 so se v Beogradu sestali škofje iz vseh delov nekdanjega Peškega patriarhata in v novi državi razglasili duhovno in upravno enotnost. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za obnovitev nekdanjega Peškega patriarhata, ukinjenega leta 1766. Nova državna vlada na čelu s kraljem Petrom I. je dala soglasje. Vodstvo Cerkve se je obrnilo na [[Carigrajski patriarhat]] kot matično cerkev in ga obvestila o novonastalih okoliščinah, in o želji po obnovi lastnega patriarhata. Carigrajski patriarhat je to odobril in izdal ustrezno dovoljenje oziroma tomos. Po ustanovitvi Države Srbov, Hrvatov in Slovencev se je pojavila možnost ponovne združitve različnih avtonomnih srbskih cerkvenih območij. Prva konferenca vseh srbskih škofov je bila 31. decembra 1918 v Sremskih Karlovcih pod predsedstvom metropolita Dimitrija, na kateri je bilo odločeno, da se razglasi združitev vseh srbskih lokalnih cerkva.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 425</ref> Po pogajanjih je Carigrajski patriarhat leta 1920 odobril združitev vseh srbskih pravoslavnih cerkva v avtokefalno združeno [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbsko pravoslavno Cerkev]].<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 431</ref> Na Svetem škofovskem zboru, ki je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih, je bil slovesno razglašen Srbski patriarhat.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 432</ref> Na ta način je bil obnovljen Pećki patriarhat, ki je bil ukinjen leta 1766. Sveti škofovski koncil je 15/28. 12. septembra 1920 je z veliko večino glasov izvolil Dimitrija Pavlovića za prvega patriarha obnovljenega Pećkega patriarhata.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 435</ref> Vlada Kraljevine Srbov, Hrvatov, Srbov in Slovencev se ni strinjala z načinom izvolitve patriarha, zato je v soglasju s Škofovskim svetom objavila odlok o izvolitvi patriarha, po katerem Škofovski svet predlaga tri kandidate, nato pa patriarha izvoli volilni svet, v katerem je kralj ohranil nadzor prek ministra za vero.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 436</ref> Na ponovni izvolitvi 12. novembra 1920 je bil Dimitrij Pavlović ponovno izvoljen za patriarha.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> Patriarh Dimitrije je bil ustoličen 13. novembra 1920 na slovesni liturgiji v stolni cerkvi v Beogradu.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 437</ref> 2. aprila 1922 je odposlanec Carigrajskega patriarhata razglasil združitev Srbske cerkve in njeno povzdignjenje na raven patriarhata.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 439</ref> Sledilo je priznanje s strani drugih pravoslavnih cerkva. Slovesna ustoličitev v Peški patriarhiji je bila 28. avgusta 1924 v Peći.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 441</ref> Na patriarhalni prestol ga je postavil kralj Aleksander I. Karađorđević.<ref>Aleksandar Sredojević 2013, s. 443</ref> Nato je bil 12. septembra 1920 v Sremskih Karlovcih škofovski zbor, na katerem je bila sprejeta odločitev o povzdignjenju Srbske metropolitanske cerkve v patriarhalno. Prvi srbski patriarh obnovljenega patriarhata je bil srbski metropolit Dimitrije. Vsega skupaj je škofoval: kot niški škof 1884–1889, kot šabaški škof 1898–1905, kot srbski metropolit 1905–1920 in kot srbski patriarh zadnjih deset let, 1920–1930. === Cerkvena dejavnost === Na Češkoslovaškem je ustanovil škofijo in 25. septembra 1921 posvetil Gorazda Čeha za češkega in moravskega škofa; ta tvorevina je nastala po prizadevanjih svobodomiselnega Masaryka, ki je prek prozelitizma katoličanov hotel ustanoviti avtokefalno češko Cerkev; tudi sam je zamenjal vero, saj je katoliško zamenjal s [[protestantizem|protestantsko]], a kritiziral je eno in drugo. Poleg češko-moravske škofije sta bili v času njegove vladavine ustanovljeni tudi ameriško-kanadska in bihaćka škofija, obnovljena pa je bila tudi stara braničevska škofija. V beograjski stolnici sv. Nadangela Mihaela je v četrtek, 8. junija 1922, poročil kralja [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksandra]] in kraljico Marijo ob somaševanju štirih drugih škofov. Odobril je osnovna načela in podprl delo "Ljudske krščanske skupnosti" (bolj znane kot molitveno gibanje „bogomoljci“). To gibanje je ustanovil sveti škof Nikolaj in je imelo za cilj moralno preporoditi srbski narod vseh slojev in širiti evangelijski nauk. Patriarh Dimitrij je kmalu po ustanovitvi prevzel duhovno vodstvo tega gibanja; neposredni duhovni oče pa mu je postal škof sv. [[Nikolaj Velimirović]]. V začetku leta 1922 je bila ustanovljena revija "Pravoslavna krščanska skupnost" („Православна Хришћанска Заједница/Pravoslavna Hrišćanska Zajednica“), stekla pa je tudi založniška dejavnost in do leta 1941 so izdali več kot 100 knjig. Pomagal je pri gradnji cerkve svetega Dimitrija v vasi [[Ratkovići]] in cerkve Pokrova Device Marije v Beogradu. ==== Samovoljno posvečenje ==== Ob petstoletnici smrti despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] ga je leta 1927 patriarh Dimitrij sam, brez sodelvanja arhijerejskega sabora, razglasil za svetnika in nato obhajal hierarhično liturgijo, na kateri je bila molitev in kanon zapet novoimenovanemu svetniku. Za to priložnost je patriarh napisal "Službo svetemu Štefanu", v kateri piše, da je bil Štefan velik vernik in graditelj cerkva, bojevnik in diplomat, pisatelj in graditelj, njegovo glavno delo pa je bilo nenehno dajanje miloščine in pogosto branje bogoslužnih knjig. Dnevni časopis »[[Politika]]« poroča, da je bilo v stolnici bogoslužje, v čast na novo posvečenemu so zapeli kanon, nato pa je skozi Beograd potekala procesija, med katero je bil despot Štefan »prvič omenjen kot svetnik«. Vendar je bila kanonizacija opravljena po patriarhovi lastni volji in je takratni škofovski sinod ni odobraval. === Nabožni pisatelj === Ukvarjal se je tudi s pisateljevanjem; pripravljal je izdajo Hilandarskega tipika svetega Save. Njegova zapuščina vključuje spomine, ki še niso objavljeni. Njegov naslednik kot srbski patriarh je postal [[Varnava Rosić]]. == Smrt in spomin == Pariarh Dimitrij je umrl 6. aprila 1930 ob 14.15 v Beogradu<ref>{{navedi splet |author= |url=http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |title=Текст о смрти патријарха Димитрија |date=7. april 1930 |website= |publisher=Политика |access-date=17. april 2013 |archive-date=21. november 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121213653/http://scc.digital.nb.rs/view/P-2484-1930%26e%3Df%26ID%3D7698%26p%3D001%26z%3D3%26x%3D0%26w%3D1280%26h%3D868%26x%3Db |url-status= }}</ref> in je bil pokopan 10. aprila 1930 v samostanu Rakovica. === Ocena === {| |- ! Српски патријарх Димитрије Павловић (кнјига)<ref>{{navedi splet|url=https://spcprodavnica.rs/e-prodavnica/knjige/razno/srpski-patrijarh-dimitrije-pavlovic-1920-1930-dr-aleksandar-d-sredojevic/|title= Српски патријарх Димитрије Павловић (1920 - 1930) - Др Александар Д. Средојевић|publisher= Архиепископија београдско-карловачка Српске Православне Цркве |author=|place=Beograd|language=sr|date=2023|accessdate=9. april 2026}}</ref> ! Srbski patriarh Dimitrij Pavlovič (knjiga) |- | <blockquote>Патријарх Димитрије Павловић је био један од најзначајнијих црквених великодостојника у новијој српској историји, судећи по његовом свеукупном раду. На свим дужностима, почев од дужности учитеља и свештеника, преко функције епископа нишког и шабачког, до положаја поглавара Цркве у рангу митрополита и патријарха, Димитрје Павловић је оставио значајан траг. </blockquote> | <blockquote>[[Patriarh]] [[Dimitrij Pavlović]] je bil eden najpomembnejših cerkvenih dostojanstvenikov v novejši srbski zgodovini, sodeč po njegovem celotnem delu. V vseh svojih dolžnostih, od učiteljskih in duhovniških dolžnosti, prek službe niško-šabaškega škofa, do položaja cerkvenega poglavarja v oblasti metropolita in patriarha, je Dimitrije Pavlović pustil pomemben pečat. </blockquote> |} === Pesem rajni ženi === <center> {| class="wikitable" |- ! <center>Епитаф Јелици<ref>{{navedi splet|url=https://www.cudo.rs/%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%88%d1%82%d0%b5%d0%bd%d0%b8%d0%ba-%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%b2%d0%b0%d0%bd-%d1%81%d1%82%d0%b5%d1%84%d0%b0%d0%bd%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%bf%d0%b0%d1%82%d1%80%d0%b8%d1%98%d0%b0-2/#comment-15002|title= Свештеник Стеван Стефановић: ПАТРИЈАРХ ДИМИТРИЈЕ (ПАВЛОВИЋ) - први део|publisher=Čudo|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=11. april 2026}}</ref> </center> ! <center>Epitaf Jelici</center> ! <center>Nagrobni napis Jelici</center> |- | <poem> „Снажног тела, умиљатог лика, као да беше природина слика Чиста срца искренога збора, благе душе небескога створа. Безазлена, волела невино, а мрзела злобно, непоштено. Млада беше ко росно цвеће, што процвета у рано пролеће Ал смрт нагла баш је онда снађе, Кад требаше да у живот зађе Смрћу њеном много је изгубљено, до три срца тугом измрвљено До две наде вечно поништене, и две славе навек погашене. Место свега мрачни гроб и кости, оцу, мајци, потпора старости, А супругу ова хладна стена, и судбина горча од пелена…“ </poem> | <poem> „Snažnog tela, umiljatog lika, kao da beše prirodina slika Čista srca iskrenoga zbora, blage duše nebeskoga stvora Bezazlena, volela nevino, a mrzela zlobno, nepošteno Mlada beše ko rosno cveće, što procveta u rano proleće Al smrt nagla baš je onda snađe, kad trebaše da u život zađe Smrću njenom mnogo je izgubljeno, do tri srca tugom izmrvljeno Do dve nade večno poništene, i dve slave navek pogašene Mesto svega mračni grob i kosti, ocu, majci, potpora starosti, A suprugu ova hladna stena, i sudbina gorča od pelena…“ </poem> | <poem> "Močnega telesa, milega obraza, kot da bila bi podoba narave. Čisto srce iskrenega govora, nežna duša nebeškega bitja. Neškodljiva, nedolžno ljubeča — sovražila zlobno je, kakor grozeča. Bila je mlada kot rosen cvet, ki zgodaj spomladi zapustil je sled; dohitela jo je hipoma prav takrat smrt, ko bi morala vstopati v življenja vrt. Njena smrt je bila velika izguba: do tri srca od žalosti potrta, do dve upanji za vedno zadušeni, in dve slavi za vedno ugašeni. Ostal je le temen grob in kosti, brez opore starši v gluhi starosti; na njenega moža pa je padla kot skala — od pelina grenkejša vdovska usoda." </poem> |} </center> Čustveno globoko doživeti nagrobni napis; čudi vendar – glede na dejstvo, da je te verze napisal krščanski duhovnik –, da ne vsebujejo nobene tolažilne misli, ki jih ponuja krščanski pogled na svet v smislu: „Le križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami…“<ref>Pogost napis na nagrobnikih</ref> === Odlikovanja === [[File:Grave of Patriarch Dimitrije.jpg|thumb|right|200px|<center>Grob patriarha Dimitrija]]</center> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save 1.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Svetega Sava ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:Ordine di Skanderbeg - gran croce.png|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}}[[Odličje Skenderbega]], „Veliki križ“, ([[Kraljevina Albanija]].<ref>{{navedi knjigo|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=343}}</ref> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] *[[Pravoslavje]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sr}} *Александар Д. Средојевић: ''Патријарх српски Димитрије Павловић (1920-1930) '', Филозофски факултет Универзитета у Београду. Београд, 2013. *Слободан Јовановић: ''Влада Милана Обреновића'', књига 3. Београд, 1934. ________________________________________ * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=Сава Вуковић|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{navedi knjigo|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=Đoko M. Slijepčević|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{navedi knjigo| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=Димитрије Богдановић|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=Димитрије Богдановић|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=Димитрије М. Калезић|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{navedi knjigo|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=Радомир В. Поповић|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{navedi knjigo|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=Ђоко Слијепчевић|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=Сима Ћирковић|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{navedi knjigo| last=Radić|first=Radmila|authorlink=Радмила Радић|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=Мира Радојевић|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{commons category|Dimitrije Pavlović}} {{DEFAULTSORT:Pavlović, Dimitrije}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} * [https://www.glassrpske.com/lat/plus/istorija/od-dimitrija-do-irineja-ko-je-sve-bio-na-celu-srpske-pravoslavne-crkve/351002 Glas Srpske, Banja Luka: ''Od Dimitrija do Irineja: Ko je sve bio na čelu Srpske pravoslavne crkve''] *[https://urbancityradio.org/prvi-srpski-patrijarh-posle-obnove-patrijarsije-bio-je-dimitrije-iz-brezana/ Dimitrije Pavlović iz Brežana - Prvi srpski patrijarh posle obnove Patrijaršije] *[http://srpskaenciklopedija.org/doku.php?id=%D0%B4%D0%B8%D0%BC%D0%B8%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B5_%D0%BF%D0%B0%D0%B2%D0%BB%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%9B Димитрије Павловић | Српска енциклопедија] ;{{ikona en}} *[https://orthodoxwiki.org/Dimitrije_(Pavlovic)_of_Serbia Dimitrije (Pavlovic) of Serbia - OrthodoxWiki] === Film === *[https://www.youtube.com/watch?v=l18IUGM5FIY (762) "Век уједињења Патријарх Димитрије"/"Vek ujedinjenja Patrijarh Dimitrije" - YouTube] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nestor Popović]] | title = [[Škofija Niš|Niški škof]] | years = 1884&ndash;1889 | after = [[Jeronim Jovanović]] }} {{succession box | before = [[Samuil Pantelić]] | title = [[Škofija Šabac|Šabaški škof]] | years = 1898&ndash;1905| after = [[Sergij Georgijević]] }} {{succession box | before = [[Inokentij Pavlović]] | title = [[Seznam poglavarjev Srbske pravoslavne Cerkve|metropolit Srbije]] | years =1905&ndash;1920| after = <small>služba prenehala</small>}} {{succession box | before = [[Kalinik II.]] (do 1766)| title = [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbski patriarh]] | years = 1920&ndash;1930| after = [[Varnava Rosić|Varnava]] }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1846]] [[Kategorija:Umrli leta 1930]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] 0s1d1ug77t7f8acvvphuunzj35yap2t Renato Podbersič 0 601834 6752925 6706202 2026-09-19T19:58:52Z MaksiKavsek 244409 6752925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Renato Podbersič|birth_date=10. januar 1970|birth_place=Vrtojba}} '''Renato Podbersič''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[publicist]], * [[10. januar]] [[1970]], [[Vrtojba]].<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/14402-dr-renato-podbersic|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-04-30|archive-date=2025-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20251110171647/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/14402-dr-renato-podbersic|url-status=dead}}</ref> Ukvarja se zlasti s proučevanjem [[Totalitarizem|totalitarnih]] sistemov 20. stoletja na Slovenskem, zgodovino [[Judje v Sloveniji|judovske skupnosti na Slovenskem]] in vsrednjeevropskem prostoru, cerkveno zgodovino ter obdobjem [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prve svetovne vojne]] [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|na Slovenskem]].<ref>{{Citat|title=Dr. Renato Podbersič|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174486143|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sledi korakov: dr. Renato Podbersič o 1. svetovni vojni (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sledi-korakov-dr-renato-podbersic-o-1-svetovni-vojni-video-670279|website=Reporter|date=2018-11-13|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref> == Življenje in izobrazba == Podbersič je študij zgodovine opravil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1997, z nalogo ''Razvoj goriškega podeželja v dobi narodnega prebujanja na primeru Šempetra pri Gorici in Vrtojbe'' {{COBISS|ID=54499682}}. Prav tam je leta 2004 magistriral z nalogo ''Katoliška cerkev na Goriškem med prvo svetovno vojno'' {{COBISS|ID=1796468}}. Doktorski študij je nadaljeval na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistični študij v Kopru]], kjer je leta 2016 doktoriral z disertacijo ''Judovska skupnost na Goriškem 1900–1950''. {{COBISS|ID=40025901}}<ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič {{!}} Mesto knjige|url=https://mestoknjige.si/avtorji/renato-podbersic/|accessdate=2026-04-30|language=en-US}}</ref> Od leta 2008 je zaposlen kot raziskovalec na [[Študijski center za narodno spravo|Študijskem centru za narodno spravo]].<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič, zgodovinar, Študijski center za narodno spravo|url=https://reporter.si/avtor/dr-renato-podbersic-zgodovinar-studijski-center-za-narodno-spravo|website=Reporter|date=2020-07-13|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dr. Renato Podbersič|url=https://www.scnr.si/dr-renato-podbersic.html|website=www.scnr.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> Leta 2018 je pridobil naziv znanstveni sodelavec, od leta 2022 pa na centru vodi programsko skupino ''Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju''. Od leta 2017 je glavni urednik znanstvene revije ''Dileme'', ki jo izdaja prav ta center. Je podpredsednik [[Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino|Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z dr. Renatom Podbersičem {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/pogovor-z-dr-renatom-podbersicem/|date=2019-06-29|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(POGOVOR) Dr. Renato Podbersič: »Vedno znova pozabljamo na verjetno najpomembnejšo težavo – našo demografijo.«|url=https://demokracija.si/fokus/pogovor-dr-renato-podbersic-vedno-znova-pozabljamo-na-verjetno-najpomembnejso-tezavo-naso-demografijo/|website=Demokracija|date=2025-03-13|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino (SZDNSZ)|url=https://www.nszg.si/|website=www.nszg.si|accessdate=2026-05-18}}</ref> Pedagoško deluje na Fakulteti za humanistiki Univerze v Novi Gorici,<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič • UNG|url=https://ung.si/sl/imenik/29859/renato-podbersic/|website=ung.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> kjer od leta 2005 vodi seminar za študente prvih letnikov ter je tam [[asistent]] za sodobno zgodovino. Včlanjen je tudi v Istituto di Storia Sociale e Religiosa, ki ima sedež v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič ml.: Gorica in uničenje Judov leta 1943 {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/renato-podbersic-ml-gorica-unicenje-judov-leta-1943|website=Renato Podbersič ml.: Gorica in uničenje Judov leta 1943 {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> ''Renato Podbersič ml.'' (kot se podpisuje, saj je soimenjak svojega strica, duhovnika) je izredno ploden publicist in predavatelj.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič [30274]|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20260312_092206_30274.html|website=bib.cobiss.net|accessdate=2026-04-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.mohorjeva.org/wp-content/uploads/zvon/ZVON_6_2023.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2026-04-30 |archive-date=2025-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250623131211/https://www.mohorjeva.org/wp-content/uploads/zvon/ZVON_6_2023.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič ml., Avtor pri Časnik - Page 2 of 5|url=https://casnik.si/author/renato-podbersic/|website=Časnik|date=2019-11-17|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič|url=https://www.estoria.it/Ospiti/renato-podbersic/|website=èStoria|accessdate=2026-04-30|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(PREJELI SMO) V Trstu izšla dvojna številka revije Mladika|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-v-trstu-izsla-dvojna-stevilka-revije-mladika/|website=Demokracija|date=2022-11-07|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni znanstveni simpozij o življenju in dediščini Antona Mahniča je potekal na Katoliškem inštitutu v Ljubljani|url=https://katoliska-cerkev.si/mednarodni-znanstveni-simpozij-o-zivljenju-in-dediscini-antona-mahnica-je-potekal-na-katoliskem-institutu-v-ljubljani|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Bil je svetniški duhovnik” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bil-je-svetniski-duhovnik/|website=Noviglas|date=2017-10-19|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=❗[AD FONTES]: STUDIA SLOVENICA – PRIČA NEOMAJNE NARODNE ZVESTOBE SLOVENSKIH IZSELJENCEV|url=https://www.katoliski-institut.si/aktualno/ad-fontes-studia-slovenica-prica-neomajne-narodne-zvestobe-slovenskih-izseljencev|website=www.katoliski-institut.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Katoliški|last=inštitut}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=39. zborovanje ZZDS – Zveze zgodovinskih društev Slovenije|url=https://zzds.si/post-2018-09-11.html|website=zzds.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> Leta 2007 in 2020 je predaval na ''[[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]''. Leta 2017 je izdal monografijo ''[[Jeruzalem ob Soči]]'', ki je bila leta 2018 nominirana za nagrado [[Klio]], ki jo podeljuje [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=(Ne)mir v Sveti deželi: predava dr. Renato Podbersič - dogodki v občini Logatec {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/dogodki/nemir-v-sveti-dezeli-predava-dr-renato-podbersic.html|website=www.mojaobcina.si|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref> == Bibliografija == * ''Razvoj goriškega podeželja v dobi narodnega prebujanja na primeru Šempetra pri Gorici in Vrtojbe'', 1998 {{COBISS|ID=54499682}} * ''Katoliška cerkev na Goriškem med prvo svetovno vojno'', 2004 {{COBISS|ID=1796468}} * ''Revolucionarno nasilje na Primorskem : Goriška in Vipavska 1941-1945'', 2011 {{COBISS|ID=259602432}} * ''Judovska skupnost na Goriškem 1900–1950'', 2016 {{COBISS|ID=40025901}} * ''Judje na Goriškem'', 2016 {{COBISS|ID=89565441}} * ''Jeruzalem ob Soči : judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes'', 2017 {{COBISS|ID=293191168}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://mestoknjige.si/avtorji/renato-podbersic/|title=Renato Podbersič|accessdate=2026-04-29|website=Mestoknjige.si}} * {{Navedi splet|title=Dr. Renato Podbersič|url=https://www.scnr.si/dr-renato-podbersic.html|website=Študijski center za narodno spravo|accessdate=2026-04-29}} * https://www.facebook.com/renato.podbersic/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Podbersič, Renato}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] fp0nw0hv1o4xd65n512l6ht8ctrt1i8 6752926 6752925 2026-09-19T20:00:22Z MaksiKavsek 244409 6752926 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Renato Podbersič|birth_date=10. januar 1970|birth_place=Vrtojba}} '''Renato Podbersič, ml.''', [[Slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]] in [[publicist]], * [[10. januar]] [[1970]], [[Vrtojba]].<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič|url=https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/14402-dr-renato-podbersic|website=revija.ognjisce.si|accessdate=2026-04-30|archive-date=2025-11-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20251110171647/https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/63-gost-meseca/14402-dr-renato-podbersic|url-status=dead}}</ref> Ukvarja se zlasti s proučevanjem [[Totalitarizem|totalitarnih]] sistemov 20. stoletja na Slovenskem, zgodovino [[Judje v Sloveniji|judovske skupnosti na Slovenskem]] in vsrednjeevropskem prostoru, cerkveno zgodovino ter obdobjem [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|prve svetovne vojne]] [[Prva svetovna vojna na Slovenskem|na Slovenskem]].<ref>{{Citat|title=Dr. Renato Podbersič|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174486143|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=MMC RTV|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sledi korakov: dr. Renato Podbersič o 1. svetovni vojni (VIDEO)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/sledi-korakov-dr-renato-podbersic-o-1-svetovni-vojni-video-670279|website=Reporter|date=2018-11-13|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref> == Življenje in izobrazba == Podbersič je študij zgodovine opravil na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]], kjer je diplomiral leta 1997, z nalogo ''Razvoj goriškega podeželja v dobi narodnega prebujanja na primeru Šempetra pri Gorici in Vrtojbe'' {{COBISS|ID=54499682}}. Prav tam je leta 2004 magistriral z nalogo ''Katoliška cerkev na Goriškem med prvo svetovno vojno'' {{COBISS|ID=1796468}}. Doktorski študij je nadaljeval na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistični študij v Kopru]], kjer je leta 2016 doktoriral z disertacijo ''Judovska skupnost na Goriškem 1900–1950''. {{COBISS|ID=40025901}}<ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič {{!}} Mesto knjige|url=https://mestoknjige.si/avtorji/renato-podbersic/|accessdate=2026-04-30|language=en-US}}</ref> Od leta 2008 je zaposlen kot raziskovalec na [[Študijski center za narodno spravo|Študijskem centru za narodno spravo]].<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič, zgodovinar, Študijski center za narodno spravo|url=https://reporter.si/avtor/dr-renato-podbersic-zgodovinar-studijski-center-za-narodno-spravo|website=Reporter|date=2020-07-13|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dr. Renato Podbersič|url=https://www.scnr.si/dr-renato-podbersic.html|website=www.scnr.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> Leta 2018 je pridobil naziv znanstveni sodelavec, od leta 2022 pa na centru vodi programsko skupino ''Kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin na slovenskem ozemlju v 20. stoletju''. Od leta 2017 je glavni urednik znanstvene revije ''Dileme'', ki jo izdaja prav ta center. Je podpredsednik [[Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino|Slovenskega zgodovinskega društva za novejšo in sodobno zgodovino]].<ref>{{Navedi splet|title=Pogovor z dr. Renatom Podbersičem {{!}} Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza/pogovor-z-dr-renatom-podbersicem/|date=2019-06-29|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(POGOVOR) Dr. Renato Podbersič: »Vedno znova pozabljamo na verjetno najpomembnejšo težavo – našo demografijo.«|url=https://demokracija.si/fokus/pogovor-dr-renato-podbersic-vedno-znova-pozabljamo-na-verjetno-najpomembnejso-tezavo-naso-demografijo/|website=Demokracija|date=2025-03-13|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovensko zgodovinsko društvo za novejšo in sodobno zgodovino (SZDNSZ)|url=https://www.nszg.si/|website=www.nszg.si|accessdate=2026-05-18}}</ref> Pedagoško deluje na Fakulteti za humanistiki Univerze v Novi Gorici,<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič • UNG|url=https://ung.si/sl/imenik/29859/renato-podbersic/|website=ung.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> kjer od leta 2005 vodi seminar za študente prvih letnikov ter je tam [[asistent]] za sodobno zgodovino. Včlanjen je tudi v Istituto di Storia Sociale e Religiosa, ki ima sedež v [[Gorica|Gorici]].<ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič ml.: Gorica in uničenje Judov leta 1943 {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/renato-podbersic-ml-gorica-unicenje-judov-leta-1943|website=Renato Podbersič ml.: Gorica in uničenje Judov leta 1943 {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> ''Renato Podbersič ml.'' (kot se podpisuje, saj je soimenjak svojega strica, duhovnika) je izredno ploden publicist in predavatelj.<ref>{{Navedi splet|title=dr. Renato Podbersič [30274]|url=https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20260312_092206_30274.html|website=bib.cobiss.net|accessdate=2026-04-30}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.mohorjeva.org/wp-content/uploads/zvon/ZVON_6_2023.pdf |title=arhivska kopija |accessdate=2026-04-30 |archive-date=2025-06-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250623131211/https://www.mohorjeva.org/wp-content/uploads/zvon/ZVON_6_2023.pdf |url-status=dead }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič ml., Avtor pri Časnik - Page 2 of 5|url=https://casnik.si/author/renato-podbersic/|website=Časnik|date=2019-11-17|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Renato Podbersič|url=https://www.estoria.it/Ospiti/renato-podbersic/|website=èStoria|accessdate=2026-04-30|language=it-IT}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(PREJELI SMO) V Trstu izšla dvojna številka revije Mladika|url=https://demokracija.si/prejeli-smo/prejeli-smo-v-trstu-izsla-dvojna-stevilka-revije-mladika/|website=Demokracija|date=2022-11-07|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI|first=Gašper|last=Blažič}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mednarodni znanstveni simpozij o življenju in dediščini Antona Mahniča je potekal na Katoliškem inštitutu v Ljubljani|url=https://katoliska-cerkev.si/mednarodni-znanstveni-simpozij-o-zivljenju-in-dediscini-antona-mahnica-je-potekal-na-katoliskem-institutu-v-ljubljani|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=“Bil je svetniški duhovnik” » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/bil-je-svetniski-duhovnik/|website=Noviglas|date=2017-10-19|accessdate=2026-04-30|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=❗[AD FONTES]: STUDIA SLOVENICA – PRIČA NEOMAJNE NARODNE ZVESTOBE SLOVENSKIH IZSELJENCEV|url=https://www.katoliski-institut.si/aktualno/ad-fontes-studia-slovenica-prica-neomajne-narodne-zvestobe-slovenskih-izseljencev|website=www.katoliski-institut.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Katoliški|last=inštitut}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=39. zborovanje ZZDS – Zveze zgodovinskih društev Slovenije|url=https://zzds.si/post-2018-09-11.html|website=zzds.si|accessdate=2026-04-30}}</ref> Leta 2007 in 2020 je predaval na ''[[Študijski dnevi Draga|Študijskih dnevih Draga]]''. Leta 2017 je izdal monografijo ''[[Jeruzalem ob Soči]]'', ki je bila leta 2018 nominirana za nagrado [[Klio]], ki jo podeljuje [[Zveza zgodovinskih društev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=(Ne)mir v Sveti deželi: predava dr. Renato Podbersič - dogodki v občini Logatec {{!}} MojaObčina.si|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/dogodki/nemir-v-sveti-dezeli-predava-dr-renato-podbersic.html|website=www.mojaobcina.si|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-30|language=sl}}</ref> == Bibliografija == * ''Razvoj goriškega podeželja v dobi narodnega prebujanja na primeru Šempetra pri Gorici in Vrtojbe'', 1998 {{COBISS|ID=54499682}} * ''Katoliška cerkev na Goriškem med prvo svetovno vojno'', 2004 {{COBISS|ID=1796468}} * ''Revolucionarno nasilje na Primorskem : Goriška in Vipavska 1941-1945'', 2011 {{COBISS|ID=259602432}} * ''Judovska skupnost na Goriškem 1900–1950'', 2016 {{COBISS|ID=40025901}} * ''Judje na Goriškem'', 2016 {{COBISS|ID=89565441}} * ''Jeruzalem ob Soči : judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes'', 2017 {{COBISS|ID=293191168}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://mestoknjige.si/avtorji/renato-podbersic/|title=Renato Podbersič|accessdate=2026-04-29|website=Mestoknjige.si}} * {{Navedi splet|title=Dr. Renato Podbersič|url=https://www.scnr.si/dr-renato-podbersic.html|website=Študijski center za narodno spravo|accessdate=2026-04-29}} * https://www.facebook.com/renato.podbersic/ {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Podbersič, Renato}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] 8ul5zlg860a5bsgcz7jky9x7zyrd0qo Peter Kartin 0 603421 6752863 6744974 2026-09-19T15:43:35Z MaksiKavsek 244409 tn 6752863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Peter Kartin|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|education=[[Medicinska fakulteta v Ljubljani]]<br/>[[Medicinska fakulteta v Zagrebu]]|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]|relatives=Tatjana Fürst, Alenka Kartin, Monika Kartin}} '''Peter Kartin''' (polno ime ''Peter Mihael Dragotin Jožef Kartin'', {{jezik-de|Peter Michael Karl Josef Kartin}}'''<ref name=":0">{{Navedi splet |title=Taufbuch - 01-094 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/01-094/?pg=15 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu|language=de}}</ref>'''), [[Slovenci|slovenski]] [[Nevrologija|nevrolog]], * [[21. april]] [[1917]], [[Dunaj]], † [[27. februar]] [[1983]], [[Ljubljana]]. Peter Kartin je bil slovenski nevrolog, ki se je šolal v Ljubljani in [[Zagreb|Zagrebu]] in bil zaposlen na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Napisal je tudi prvi slovenski nevrološki učbenik. == Življenje in delo == Rodil se je na Dunaju, kjer je bil oče zaposlen kot zdravnik. Po [[Prva svetovna vojna|vojni]] so se z družino preselili v [[Maribor]]. Tam je Kartin končal osnovno šolo in opravil klasično gimnazijo. === Študij === Kartin je študiral na [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinski fakulteti v Ljubljani]] in [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti v Zagrebu]], kjer je tudi promoviral, tik pred izbruhom [[Druga svetovna vojna|2. svetovne vojne]] na naših tleh, in sicer 31. marca 1941. === Delo med vojno === Po študiju je v Mariboru zaprosil za zdravniško službo, a so ga zavrnili. Po nekaj mesecih so ga vendarle sprejeli. Za posledicami okupacije med 2. svetovno vojno je bil ob božiču 1942 izgnan v Nemčijo v nevropsihiatrično bolnico [[Bernburg (Saale)|Bernburg/Saale]]. Po koncu vojne se je vrnil v Maribor, kjer je bila za posledicami vojne uničena njihova hiša. === Nevrološka klinika in Medicinska fakulteta === Leta 1946 se je zaposlil na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1969 je na Medicinski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom [[Lev Milčinski|Leva Milčinskega]] doktoriral z disertacijo ''Cerebrovaskularni insult: klinično-patoanatomska komparativna študija s poudarkom na diferencialni diagnozi''. Na Medicinski fakulteti je bil redni profesor od leta 1974. Njegovo raziskovalno področje so bile možgansko-žilne bolezni. Bil je tudi član skupine svetovne zdravstvene organizacije za raziskovanje teh bolezni. === Družina === Peter Kartin se je rodil kot tretji otrok Franca Viktorja Kartina (1874–1951) in matere Minke, roj. Knez (1876–1953). Franc Kartin in Minka Kartin sta iz [[Šentjur|Šentjurja]]. Družina se je pred Kartinovim rojstvom preselila na Dunaj.'''<ref name=":0" />'''<ref>{{Navedi splet |title=Trauungsbuch - 02-24 {{!}} 08., Maria Treu {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/wien/08-mariatreu/02-24/?pg=65 |access-date=2026-08-30 |website=data.matricula-online.eu|language=de}}</ref> Franc Kartin je imel zobozdravstveno ordinacijo v središču Dunaja in je kasneje specializiral še iz [[Otorinolaringologija|otorinolaringologije]]. Po selitvi v Maribor je Franc odprl ordinacijo kot specialist za zobne in ustne bolezni, na Slovenski ulici 9. Leta 1939 se je Peter Kartin poročil s [[Tatjana Fürst| Tatjano Fürst]] (1922–2002). Rodili sta se jima dve hčerki, [[Alenka Kartin|Alenka]] (1940–2000) in [[Monika Kartin|Monika]] (* 1950). === Dela === Kartinovo najpomembnejše delo je ''Bolezni živčevja''. Učbenik je bil izdan leta 1968 pri [[DZS|Državni založbi Slovenije]] in je prvi slovenski učbenik s področja klinične nevrologije. Kot strokovnjak je napisal tudi veliko znanstvenih člankov na svojem raziskovalnem področju. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * SI AS 1589/IV Spisi Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, 1945-1990, šk. 4481 * https://bib.cobiss.net/bibliographies/si/webBiblio/bib201_20250913_175553_a1517923.html * Anton Lavrič, Enciklopedija Slovenije št. 5, Mladinska knjiga 1991, str. 7. == Zunanje povezave == * Kartinova doktorska disertacija - {{COBISS|ID=3373588}} {{med-bio-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kartin, Peter}} [[Kategorija:Slovenski nevrologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Medicinske fakultete v Zagrebu]] [[Kategorija:Doktorirali na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Slovenski zdravniki v 20. stoletju]] oxnl4uhazokka0rnebolgksbg2gak2s Bimenes 0 605480 6752820 6749773 2026-09-19T12:37:28Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Asturijski jezik v občini */ 6752820 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Bimenes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Ilesia de Santuyano, Bimenes 3.png | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Bimenes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Spain}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Bimenes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Aitor García Corte ([[Asturijska stranka]]) | area_magnitude = | area_total_km2 = 32,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1639 | population_footnotes = | population_total = | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|19|31|N|5|34|02|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 200 | website = https://www.bimenes.es/ | footnotes = }} '''Bimenes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na vzhodnem robu Osrednje Asturije, približno 31 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Siero]], na severovzhodu na [[Nava (Asturija)|Navo]] in [[San Martín del Rey Aurelio]] ter na jugu [[Laviana|Laviano]]. Središče občine je v [[Martimporra|Martimporri]]. Prebivalci imajo vzdevek ''yerbatos'' (''yerba'' pomeni [[trava]] v [[asturijščina|asturijščini]]), ker so nekoč na tukajšnjih travnikih kosili travo oslom, ki so delali v bližnjih rudnikih.<ref>{{navedi novice|first=Leyre |last=Iglesias |title=En la aldea de los 'yerbatus', el único lugar donde el bable ya es oficial |work=El Mundo |url=https://www.elmundo.es/cronica/2021/11/20/6197be3821efa065478b45ee.html |date=20.11.2021 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Etimologija == Ime ''Bimenes'' izvira iz [[latinščina|latinskega]] izraza ''vinies'' (grozdje).<ref>{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento de Bimenes |url=https://www.bimenes.es/historia |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Zgodovina == V okolici so odkrili grobišča iz [[neolitik]]a. Verjetno so poznejša naselja iz [[Rimsko cesarstvo|rimskega obdobja]] tudi neolitskega izvora. Malo [[srednji vek|srednjeveških]] listin omenja današnjo občino. Na koncu srednjega veka je družina Noreña podedovala zemljišča. Leta 1583 so krajani kupili pravico za 800 tisoč maravedijev, da bi ustanovili novo občino. V drugi polovici 19. stoletja so izgradili železniško progo, ki je omogočila razvoj rudarstva, čeprav ta razvoj ni bil znaten kot v [[Caudal]]u ali [[Nalón]]u, zato narava ni bila precej poškodovana. Gospodarski razmah je povzročal tudi spremembe v družbi, zato so se močno zakoreninila delavska gibanja in je bil Bimenes močno oporišče republikancev v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. [[Francisco Franco|Francoisti]] so 1937 zavzeli občino. == Asturijski jezik v občini == Bimenes je zavezen za [[asturijščina|asturijski jezik]],<ref>{{navedi novice|title=ACTIVIDAES N'ASTURIANU PA LA RECIELLA DE BIMENES |work=Ayuntamiento de Bimenes |url=https://www.bimenes.es/noticias/-/asset_publisher/272ab466d9e4/content/pasatiempos-actividaes-n-asturianu-pa-la-reciella-de-bimenes |date= |accessdate=12.7.2026 |language=ast }}</ref> zato so 4. julija 1997 razglasili asturijščino za souradni jezik v občini.<ref name="fusion">{{navedi novice|title=Bimenes ye asturiano |work=Fusion Asturias |url=https://fusionasturias.com/concejos/bimenes/bimenes-ye-asturiano.htm |date=4.5.2009 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> Odločitev je ustvarila precedenco, ki so ji sledile druge asturijske občine kot [[Morcín]], [[Castrillón]], [[Caso, Španija|Caso]], [[Teverga]], Laviana, [[Langreo]] in [[Llanera]].<ref>{{navedi novice|first=Lucas |last=Blanco |title=La llingua se habla en voz alta en Bimenes |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/centro/2015/07/05/llingua-habla-voz-alta-bimenes-19770015.html |date=5.7.2015 |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> 2. decembra 2005 so zamenjali dvojezične table skoraj v vseh naseljih občine, od takrat uporabijo ta naselja le asturijsko poimenovanje, razen San Juliána (Santuyano), kjer so ohranili dvojezičnost.<ref name="fusion" /> V Bimenesu vsako leto prvo soboto julija imajo praznik ''Fiesta de la Oficialidá'', ki je praznik uradnega statusa asturijskega jezika.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta de la Oficialidá de la Llingua Asturiana en Bimenes |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/pasaporte-cultural/eventos/resultados/-/calendarsuite/event/fiesta-de-la-oficialida-de-la-llingua-asturiana-en-bimenes/8119923/jr0cMeS144cd |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Geografija == Občina se nahaja v gorovju [[Sierra de Peña]] ter leži ob reki Fuensanta in njenih pritokih. Najvišji vrh je [[Peña Mayor]] (1144 m). [[Apnenec]] in druge metamorfne [[sedimentne kamnine]] so prevladujoče skale na gorah. == Gospodarstvo == Danes je glavna pomembna gospodarska dejavnost dejavnost blaga in storitev, ki zadovoljujejo potrebe prebivalstva. Izdelava [[sidra|sidre]] (asturijsko jabolčno vino) ima veliko tradicijo, ki je privlačna ponudba za turiste. == Politika == V tej občini je zelo močna podprtost asturijskih in [[asturijski nacionalizem|asturijskih nacionalističnih]] ter [[politična levica|levičarskih]] strank. == Prebivalstvo == Število prebivalcev se je v veliki meri zmanjšalo v Bimenesu od šestdesetih let 20. stoletja zaradi gospodarskega padca v rudarstvu in kmetijstvu. Leta 1960 je živelo še 4549 ljudi v občini. V rudnikih zato ne morejo delati, ker je zaloga premoga večinoma izčrpana. == Kultura == Bimenes ima veliko kulturnih dediščin kot cerkve, kapele, palače in stare hiše. * Cerkev sv. Julijana (zgrajena v 19. stoletju) * Kapela sv. Barbare, so jo gradili zato, ker je [[Sveta Barbara]] zavetnica rudarjev * Palača v Martimporri (zgrajena v 17. stoletju) * Kapela Careaga * Stolp v San Juliánu (zgrajen v 14. ali 15. stoletju) * Mestna hiša V Bimenesu imajo veliko praznikov in druge dogodke na prostem kot na primer konjski sejem ''Recimuru'', ki ga imajo vsako leto tretjo nedeljo junija.<ref>{{navedi novice|title=Recimuro |work=Bimenes. Visit Asturias |url=https://bimenes.vivirasturias.com/poblaciones/c/0/i/58577236/recimuro |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }}</ref> == Znane osebnosti == * [[Blanca Fernández Quintana]] (1994-), pisateljica, avtorica asturijščine == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * {{navedi knjigo|last=Mercedes |first=Arboleya Nava |title=Conceyu de Bimenes. Parroquia de Suares |year=1990 |publisher=Academia de la Llingua Asturiana |location=Oviedo |language=ast |isbn=978-84-86936-30-3 |page= }} == Zunanje povezave == {{Commons|Bimenes}} * {{navedi novice|title=Bimenes |work=Where is Asturias |url=https://whereisasturias.com/tag/bimenes/ |date= |accessdate=12.7.2026 |language=en }} * {{navedi novice|title=Historia de Bimenes |work=Vivir Asturias |url=https://bimenes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/58578337/historia-bimenes |date= |accessdate=12.7.2026 |language=es }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] nsf61d7n5lh936v305bg25jhu4x17hb Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev 0 605616 6752815 6728022 2026-09-19T12:05:24Z Stebunik 55592 /* Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) */ 6752815 wikitext text/x-wiki {{v delu}} [[Slika:Sveti Sava Kraljeva Crkva.jpg|thumb|200px|<center>Freska mladega svetega Save v Kraljevi cerkvi v [[samostan Studenica|samostanu Studenica]]]]</center> ''Sveti Sava'' ({{jezik-sr|Свети Сава/Sveti Sava}}) je bil [[Srbi|srbski]] plemič, menih, [[Iguman|iguman]] [[Samostan Studenica|samostana Studenica]], književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], * okoli [[1174]], † {{OldStyleDate|1. januar|1236|14. januar}} Po njem se imenuje SPC tudi "svetosavska"; od 1920 pa se na njega navezuje tudi versko-nacionalistično gibanje imenovano [[svetosavje]]. == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega krščanskega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje, kardinali in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Slika ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[File:Krušedol monastery 50.JPG|67x67px]] | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[File:MojsijePetrović.jpg|67x67px]] | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[File:Vikentije Jovanović.jpg|67x67px]] | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inokentij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Neredki viri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica''; nekateri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 13. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal po 1920 (32 let), umrl naravne smrti in bil edini upokojen med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{navedi knjigo|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{navedi knjigo|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{navedi knjigo|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{navedi knjigo|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180218/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180430/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski škofje]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne škofije v Srbiji]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] n724cegnulu70sgah35zhi4y9wbpbjw 6752874 6752815 2026-09-19T16:19:46Z Stebunik 55592 6752874 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sveti Sava Kraljeva Crkva.jpg|thumb|200px|<center>Freska mladega svetega Save v Kraljevi cerkvi v [[samostan Studenica|samostanu Studenica]]]]</center> ''Sveti Sava'' ({{jezik-sr|Свети Сава/Sveti Sava}}) je bil [[Srbi|srbski]] plemič, menih, [[Iguman|iguman]] [[Samostan Studenica|samostana Studenica]], književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]], * okoli [[1174]], † {{OldStyleDate|1. januar|1236|14. januar}} Po njem se imenuje SPC tudi "svetosavska"; od 1920 pa se na njega navezuje tudi versko-nacionalistično gibanje imenovano [[svetosavje]]. == Poglavarji == V dolgi zgodovini cerkvenega krščanskega sedeža Beograda so na prestolu te škofije ali eparhije sedeli številni škofje, metropoliti, nadškofje, kardinali in končno patriarhi. === Beograjski škofje in metropoliti (do leta 1766) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%;" |- ! | Slika ! | Ime ! | Vladal ! | Opombe |- | | Sergij {{sfn|Kalić|1967|pp=27, 30}} | (okrog 878) | Beograjski škof |- | | Jovan {{sfn|Вуковић|1996|p=239}} | (okrog 1317) | Škof Mačve in Beograda |- | | Izidor {{sfn|Вуковић|1996|p=208–209}} | (okrog 1415—1423) | za vladanja srbskega despota [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] |- | | Grigorij {{sfn|Вуковић|1996|p=139}} | (okrog 1438—1440) | ko je vladal srbski despot [[Đurađ Branković]] |- | | Joanikij {{sfn|Вуковић|1996|p=232}} | (okrog 1479) | sprejel je kraljevsko listino od [[Ogrsko kraljestvo|ogrskega kralja]] [[Matija Korvin|Matija Korvina]] |- | | Filotej {{sfn|Вуковић|1996|p=497}} | (since 1481) | ko je vladal naslovni srbski despot [[Vuk Grgurević]] |- | | Teofan {{sfn|Вуковић|1996|p=490}} | (okrog 1509) | navezal je stike z Rusijo |- | [[File:Krušedol monastery 50.JPG|67x67px]] | [[Maksim Branković]] {{sfn|Вуковић|1996|p=299-300}} | (umrl 1516) | Metropolit Beograda in Srema. Zadnji član Brankovičeve dinastije. Prištet k svetnikom v 16. stoletju. |- | | Roman {{sfn|Вуковић|1996|p=417}} | (okrog 1532) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] <ref>Ta članek govori o zgodovinski Ohridski nadškofiji (1019–1767); ne pomešati z „Avtokefalno Makedonsko pravoslavno Cerkvijo“; v njej tudi obstaja „Ohridska nadškofija“ — danes v [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]]</ref> |- | | Longin {{sfn|Вуковић|1996|p=286}} | (ok. 1545—1548) | pod [[Nadškofija Ohrid|Ohridsko nadškofijo]] |- | | Makarij {{sfn|Вуковић|1996|p=297}} | (ok. 1589) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Joakim {{sfn|Вуковић|1996|p=228}} | (okrog 1607—1611) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Avesalom {{sfn|Вуковић|1996|p=7}} | (okrog 1631—1632) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Ilarijon {{sfn|Вуковић|1996|p=194}} | (okrog 1644—1662) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Jefrem {{sfn|Вуковић|1996|p=222}} | (okrog 1662—1672) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Elevterij {{sfn|Вуковић|1996|p=184}} | (ok. 1673—1678) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Pajsij {{sfn|Вуковић|1996|p=391}} | (ok. 1680—1681) | Metropolija Beograd-Srem |- | | Simeon Ljubibratić {{sfn|Вуковић|1996|p=451}} | (1682—1690) | pobegnil v [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrsko kraljestvo]] leta 1690 skupaj s srbskim patriarhom [[Arsenij Crnojević|Arsenijem Crnojevićem]] |- | | Mihajlo {{sfn|Вуковић|1996|p=327}} | (okrog 1699—1705) | umestil ga je novi srbski patriarh [[Kalinik I. (srbski patriarh)|Kalinik I.]] |- | [[File:MojsijePetrović.jpg|67x67px]] | [[Mojsij Petrović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=333-337}} | (1713—1730) | od 1718 pod [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskim cesarstvom]], od 1726 tudi kot karlovški metropolit |- | [[File:Vikentije Jovanović.jpg|67x67px]] | [[Vikentij Jovanović]] {{sfn|Вуковић|1996|p=70-73}} | (1731—1737) | Metropolit Beograda in Karlovcev |- | | Sophronius (Sofronij) {{sfn|Вуковић|1996|p=462}} | (okrog 1740—1745) | Grk, metropolit Beograda |- | | [[Vikentij Stefanović|Vikentij I.]] {{sfn|Вуковић|1996|p=73}} | (okrog 1753) | Srb, metropolit Beograda, pozneje postal srbski patriarh |- | | Callinicus (Kalinik) {{sfn|Вуковић|1996|p=273}} | (okrog 1759—1761) | Grk, metropolit Beograda |} === Neposredno pod upravo Carigrada (1766–1831) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="10%"|Ime ! width="5%"| Slika ! width="10%"| Osebno ime ! width="10%"| Mandat ! width="20%"| Naziv ! width="25%"| Opombe |- valign="top" | '''Jeremija'''<br>Ιερεμίας/Јеремија<br>Jeremiah | [[File:No image.png|70px]] | | 1766–1784 | Metropolit Beograda | [[Grki|Grk]] |- valign="top" | '''Dionizij I.'''<br>Διονύζιος Α΄./Дионисије I | [[File:No image.png|70px]] | Dionysios Papagiannousis<br>Διονύσιος Παπαγιαννούσης "Popović" | 1785–1791 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Metod, beograjski metropolit|Metod]]'''<br>Μέθοδος/Методије | [[File:No image.png|70px]] | | 1791–1801 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Leontij, beograjski metropolit|Leontij]]'''<br>Λεόντιος/Леонтије | [[File:No image.png|70px]] | Leontios Lambros<br>{{small|({{lang|sr|Леонтије Ламбровић/Leontije Lambrović}})}} | 1801–1813 | Beograjski metropolit | Grk |- valign="top" | '''[[Dionizij II, beograjski metropolit|Dionizij II.]]'''<br>Διονύσιος Β΄./Дионисије II | [[File:No image.png|70px]] | Dimitrij Popović (Димитрије) | 7. november 1813–oktober 1815 | Metropolit Beograda | Srb, iz Niša. Imenovan po [[Prva srbska vstaja|Prvi srbski vstaji]]. |- valign="top" | '''[[Agatangel iz Carigrada]]''' <br>Αγαθάγγελος από την Κωνσταντινούπολη<br>Агатангел | [[File:Patriarxis agathaggelos.jpg|70px]] | | 1815–1825 | Metropolit Beograda | Grk, pozneje ekumenski patriarh |- valign="top" | '''[[Ciril, beograjski metropolit|Ciril]]'''<br>Κύριλλος/Кирил | [[File:No image.png|70px]] | | 1825–26. februar 1827 | Metropolit Beograda | Grk |- valign="top" | '''[[Antim, metropolit Beograda|Antim]]'''<br>Άνθιμος/Антим | [[File:No image.png|70px]] | | 1827–1831 | Metropolit Beograda | Grk. Mazilil princa [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] 1830. Zadnji Grk kot belograjski metropolit. |} === Avtonomna (samoupravna 1831–1879) in avtokefalna (svojeglava 1879–1920) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Ime ! width="5%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="15%"| Vladal od ! width="15%"| Vladal do ! width="20%"| Naslov ! width="23%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Melentij Pavlović]]'''<br>Мелентије<br>Melenthius | [[File:Georgije Bakalović - Mitropolit Melentije Pavlović, 1839. Narodni muzej u Beogradu.jpg|70px]] | [[Melentij Pavlović]]<br>Мелентије Павловић | 1831 | 1833 | Nadškof Beograda in Metropolit Srbije | [[Srbi|Srb]] |- valign="top" | 2 | '''[[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]]'''<br>Петар<br>Peter | [[File:Митрополит Петр (Йованович).jpg|70px]] | Pavle Jovanović<br>Павле Јовановић | 1833 | 1859 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 3 | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић<br>Milojko | 1859 | 1881 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vprvič |- valign="top" | | '''[[Mojsij Veresić]]'''<br>{{small|Мојсије<br>Mojzes}} | [[File:Максим Вересић, епископ шабачки Мојсеј.jpg|70px]] | Maksim Veresić<br>Максим Вересић | 1881 | 1883 | Upravitelj Beograjske metropolije | Postavila ga je [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] prijazna vlada [[Milan Piročanec|Milana Piročanca]] |- valign="top" | 4 | '''[[Teodozij Mraović]]'''<br>Теодосије<br>Theodosius<br>Teodozij | [[File:ArzobispoTeododosioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Teodor Mraović<br>Теодор Мраовић | 1883 | 1889 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | {{small|(3)}} | '''[[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo Jovanović]]'''<br>Михаило<br>Mihael | [[File:ArzobispoMiguelDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Miloje Jovanović<br>Милоје Јовановић | 1889 | 1898 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | vdrugič |- valign="top" | 5 | '''[[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inokentij Pavlović]]'''<br>Инокентије<br>Inocenntius | [[File:ArzobispoInocencioDeSerbia--belgradewhitecit00amesrich.jpg|70px]] | Jakov Pavlović<br>Јаков Павловић | 1898 | 1905 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | |- valign="top" | 6 | '''[[Dimitrij Pavlović]]'''<br>Димитрије<br>Demetrius | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 1905 | 1920 | Nadškof Beograda in metropolit Srbije | Nadškof Peći ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]] (1920–1930) |} === Nadškofje ter metropoliti Beograda in Karlovcev ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]i (1920–sedaj) === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" ! colspan="8"| Serbian Patriarchs, Heads of the Holy Patriarchal See of Belgrade (1920–present) |- | colspan="8"| Vladarski naslov: ''Nadškof [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]], metropolit [[Beograd]]a in [[Sremski Karlovci|Karlovcev]] ter [[Srbija|srbski]] [[patriarh]]''<ref>Vladarski naslov v [[angleščina|angleščini]]: ''Archbishop of »Patriarchate of Peć«, »Metropolitan of Belgrade and Karlovci«, and »Serbian Patriarch«''</ref>{{ref label|Note1|B|B}} |- ! width="3"| Št. ! width="18%"| Uradno ime ! width="8%"| Slika ! width="14%"| Osebno ime ! width="9%"| Vladal od ! width="9%"| Vladal do ! width="12%"| Kraj rojstva ! width="9%"| Rojen dne ! width="28%"| Opombe |- valign="top" | 1 | '''[[Dimitrij Pavlović|Dimitrij]]'''<br>Димитрије (I)<br>Demetrius (I) | [[File:Димитрије (Павловић).jpg|70px]] | Dimitrije Pavlović<br>Димитрије Павловић | 12. september 1920 | 6. april 1930 | [[Požarevac]], [[Kneževina Srbija]] | 28. oktober 1846 | Prvi patriarh Združene srbske pravoslavne Cerkve |- valign="top" | 2 | '''[[Varnava Rosić|Varnava]]'''<br>Варнава (I)<br>Barnabas (I) | [[File:Патриарх Варнава.jpg|70px]] | Petar Rosić<br>Петар Росић | 12. maj 1930 | 23. julij 1937 | [[Pljevlja]], [[Turško cesarstvo]] | 11. september 1880 | Neredki viri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 3 | '''[[Gavrilo Dožić|Gavrilo]]'''<br>Гaврилo (V)<br>Gabriel (V) | [[File:Патријарх Гаврило (Дожић).jpg|70px]] | Gavrilo Dožić<br>Гaврилo Дoжић | 21. februar 1938 | 7. maj 1950 | [[Vrujci]], [[Kneževina Črna gora]] | 17. maj 1881 | Poljudno znan kot ''Gavrilo V. Dožić-Medenica''; nekateri menijo, da je bil zastrupljen |- valign="top" | 4 | '''[[Vikentij Prodanov|Vikentij]]'''<br>Викентије (II)<br>Vicentius (II) | [[File:Vikentije Prodanov.jpg|70px]] | Vitomir Prodanov<br>Витомир Проданов | 1. julij 1950 | 5. julij 1958 | [[Bačko Petrovo Selo]], [[Avstro-Ogrska]] | 23. avgust 1890 | Poljudno znan kot Vikentij II., pa tudi le kot Vikentij. Po nekaterih virih je bil tudi on zastrupljen |- valign="top" | 5 | '''[[German Đorić|German]]'''<br>Герман (I)<br>Herman (I) | [[File:Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic (cropped).JPG|70px]] | Hranislav Đorić<br>Хранислав Ђорић | 13. september 1958 | 30. november 1990 | [[Jošanička Banja]], [[Kraljevina Srbija]] | 19. avgust 1899 | Najdajše vladal po 1920 (32 let), umrl naravne smrti in bil edini upokojen med služenjem |- valign="top" | 6 | '''[[Pavel Stojčević|Pavel]]'''<br>Павле (II)<br>Paul (II) | [[File:Patrijarh Pavle.jpg|70px]] | Gojko Stojčević<br>Гојко Стојчевић | 1. december 1990 | 15. november 2009 | [[Magadenovac|Kućanci]], [[Avstro-Ogrska]] | 11. september 1914 | Nihče ga ni imenoval kot Pavel II., ampak le kot Pavel |- valign="top" | 7 | '''[[Irenej Gavrilović|Irenej]]'''<br>Иринеј (I)<br>Irenaeus (I) | [[File:Патриарх Сербский Ириней 2019.jpg|70px]] | Miroslav Gavrilović<br>Мирослав Гавриловић | 23. januar 2010 | 20. nvember 2020 | [[Vidova]], [[Kraljevina Jugoslavija]] | 28. avgust 1930 | Umrl za posledicami [[pandemija|pandemije]] [[covid-19|korone]] |- valign="top" | 8 | '''[[Porfirij Perić|Porfirij]]'''<br>Порфирије (I)<br>Porphyrius (I) | [[File:Patr.Porfirije (crop).jpg|70px]] | Prvoslav Perić<br>Првослав Перић | 19. februar 2021 | vladajoči | [[Bečej]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Nova Jugoslavija]] | 22. julij 1961 | Pod vplivom politike predsednika [[Aleksandar Vučić|Vučiča]] in vnet [[rusofilstvo|rusofil]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://istokrs.com/drustvo/porfirije-izbegao-raspravu-o-studentima-na-saboru-irinej-bulovic-ih-uporedio-sa-teroristima/|title= Porfirije izbegao raspravu o studentima na Saboru, Irinej Bulović ih uporedio sa teroristima. Redovno majsko zasedanje Svetog arhijerejskog sabora počelo je razmatranjem „tekućih pitanja“, ali je, odlukom patrijarha Porfirija, odlučeno da se ne raspravlja o studentima i studentskoj pobuni, saznaje Nova.rs iz izvora u Patrijaršiji.|publisher=istokrs.com|author=|place=Beograd|language=sr|date=15. maj 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} == Opombe == {{reflist|30em}} == Glej tudi == * [[Srbska pravoslavna Cerkev]] * [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] * [[Seznam papežev]] * [[Republika Srbija]] * [[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] * [[Konkordatna kriza]] * [[Nadškofija Beograd]] == Viri == {{Refbegin}} * {{navedi knjigo|last=Dabić|first=Vojin S.|chapter=The Habsburg-Ottoman War of 1716-1718 and Demographic Changes in the War-Afflicted Territories|title=The Peace of Passarowitz, 1718|year=2011|location=West Lafayette|publisher=Purdue University Press|pages=191-208|chapter-url=https://books.google.com/books?id=T3Sg_1wR4poC&pg=PA191}} * {{navedi knjigo|last=Đorđević|first=Miloš Z.|chapter=A Background to Serbian Culture and Education in the First Half of the 18th Century according to Serbian Historiographical Sources|title=Empires and Peninsulas: Southeastern Europe between Karlowitz and the Peace of Adrianople, 1699–1829|year=2010|location=Berlin|publisher=LIT Verlag|pages=125–131|chapter-url=https://books.google.com/books?id=Cz7pbGvCqhwC}} * {{navedi knjigo|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=Београд у средњем веку|url=https://books.google.com/books?id=HFsBAAAAMAAJ|year=1967|publisher=Српска књижевна задруга}} * {{Cite journal|last=Kalić|first=Jovanka|author-link=Jovanka Kalić|title=A Millennium of Belgrade (Sixth-Sixteenth Centuries): A Short Overview|journal=Balcanica|year=2014|volume=45|pages=71–96|url=http://www.doiserbia.nb.rs/ft.aspx?id=0350-76531445071K}} * {{navedi knjigo|last=Kiminas|first=Demetrius|title=The Ecumenical Patriarchate: A History of Its Metropolitanates with Annotated Hierarch Catalogs|year=2009|publisher=Wildside Press LLC|url=https://books.google.com/books?id=QLWqXrW2X-8C}} *{{cite journal|last1=Mitrović|first1=Katarina|last2=Koprivica|first2=Marija|title=Београдско-мачванска епископија између православља и католичанства (XI-XIV век)|journal=Прилози за књижевност, језик, историју и фолклор|volume=82|pp=3-18|year=2016|url=}} * {{navedi knjigo|last=Ninković|first=Nenad|chapter=The Rise of a new center on the periphery of the Empire through the influence of the Archbishops of Karlovci 1690-1790|title=The Habsburg State-wide and the regions in the Southern Danube basin (16th-20th centuries)|year=2020|location=Wien|publisher=New Academic Press|pages=25-44|chapter-url=https://books.google.com/books?id=D5jkzQEACAAJ}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Antimus, Bishop of Vratsa and Lovech and Metropolitan of Belgrade|journal=Bulgarian Historical Review|year=2017|volume=45|number=1-2|pages=147–171|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180218/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2017_12/BHR_2017_1-2_147-171.pdf|url-status=dead}} * {{navedi knjigo|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|chapter=Belgrade Metropolitanate 1825–1831|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=297–313|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA297}} * {{Cite journal|last=Radosavljević|first=Nedeljko V.|title=Kyrillos, the Metropolitan of Belgrade (1825–1827)|journal=Bulgarian Historical Review|year=2020|volume=48|number=1-2|pages=73–93|url=http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|access-date=2026-04-06|archive-date=2022-10-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20221013180430/http://bhr.ihist.bas.bg/abstracts/2020_12/BHR_2020_1-2_73.pdf|url-status=dead}} * {{Cite journal|last=Schwicker|first=Johann Heinrich|title=Die Vereinigung der serbischen Metropolien von Belgrad und Carlowitz im Jahre 1731|journal=Archiv für österreichische Geschichte|year=1881|volume=62|pages=305-450|url=https://books.google.com/books?id=eds7AQAAMAAJ}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade - Seat of the Archbishopric and Metropolitanate (1718-1739)|title=Belgrade 1521-1867|year=2018|location=Belgrade|publisher=The Institute of History|pages=155-167|chapter-url=https://books.google.com/books?id=JF6LDwAAQBAJ&pg=PA155}} * {{navedi knjigo|last=Točanac-Radović|first=Isidora|chapter=Belgrade Under Habsburg Rule 1717-1739|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=12-37|chapter-url=}} * {{navedi knjigo|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|publisher=Евро, Унирекс, Каленић}} {{Refend}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo|last=Milošević|first=Ana|chapter=Belgrade Metropolitans on the Baroque Stage|title=Baroque Belgrade: Transformation 1717-1739|year=2019|location=Belgrade|publisher=Institute of Archaeology|pages=74-95|chapter-url=https://www.academia.edu/39699243}} * Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: ''Splošni religijski leksikon: A-Ž'' Ljubljana, Modrijan, 2007 {{COBISS|ID=235261696}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://www.palelive.com/pecka-patrijarsija-temelj-srpskog-nacionalnog-identiteta/ Pećka patrijaršija - temelj srpskog nacionalnog identiteta - Palelive.com] *[https://nebojsavukanovic.info/reportaza-iz-pecke-patrijarsije/ Reportaža iz Pećke patrijaršije - Nebojša Vukanović info - Trebinje] ;{{ikona hr}} *[https://enciklopedija.cc/wiki/Beogradsko-karlova%C4%8Dka_arhiepiskopija Beogradsko-karlovačka arhiepiskopija – Hrvatska internetska enciklopedija] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski škofje]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Ustanovitve v 20. stoletju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1920]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1931]] [[Kategorija:Krščanstvo]] [[Kategorija:Pravoslavje]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne škofije v Srbiji]] [[Kategorija:Pravoslavne nadškofije v Srbiji]] [[Kategorija:Rimskokatoliške nadškofije v Srbiji|Beograd]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] j5wtkmdp4edqv4axq09cn1biyljvr7n Alirokumab 0 607299 6753044 6738136 2026-09-20T10:04:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6753044 wikitext text/x-wiki {{Drugbox | type = mab | image = | alt = <!-- Monoclonal antibody data --> | mab_type = mab | source = u | target = proprotein konvertaza subtilizin/keksin tip 9 ([[PCSK9]]) <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Praluent | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|alirocumab}} | MedlinePlus = a615035 | DailyMedID = Alirocumab | pregnancy_AU = B1 | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[subkutana aplikacija|podkožno]] | class = | ATC_prefix = C10 | ATC_suffix = AX14 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = S4 | legal_AU_comment = <ref>{{cite web | title = Prescription medicines: registration of new chemical entities in Australia, 2016 | date = 21 June 2022 | website = Therapeutic Goods Administration (TGA) | url = https://www.tga.gov.au/prescription-medicines-registration-new-chemical-entities-australia-2016 | access-date = 10 April 2023 }}</ref> | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = le na recept | legal_CA_comment = <ref>{{cite web | title = Health Canada New Drug Authorizations: 2016 Highlights | date = 14 March 2017 | website = [[Health Canada]] | url = https://www.canada.ca/en/health-canada/services/publications/drugs-health-products/health-canada-new-drug-authorizations-2016-highlights.html | access-date = 7 April 2024 | archive-date = 2024-04-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20240407045431/https://www.canada.ca/en/health-canada/services/publications/drugs-health-products/health-canada-new-drug-authorizations-2016-highlights.html | url-status = dead }}</ref> | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = POM | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name="Praluent FDA label" /><ref name="FDA alirocumab" /> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Praluent EPAR" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = le na recept <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number_Ref = | CAS_number = 1245916-14-6 | CAS_supplemental = | PubChem = | IUPHAR_ligand = | DrugBank_Ref = | DrugBank = DB09302 | ChemSpiderID_Ref = | ChemSpiderID = none | UNII_Ref = | UNII = PP0SHH6V16 | KEGG_Ref = | KEGG = D10335 | ChEBI_Ref = | ChEBI = | ChEMBL_Ref = | ChEMBL = | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = <!-- Chemical and physical data --> | C=6472 | H=9996 | N=1736 | O=2032 | S=42 }} '''Alirókumàb''',<ref>https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/8486123/alirokumab?query=Alirokumab&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 16. 8. 2026.</ref> pod zaščitenim imenom '''Praluent''', je [[učinkovina]], ki se uporablja kot zdravilo drugega izbora za zdravljenje [[hiperholesterolemija|povišanih vrednosti holesterola]] pri odraslih, pri katerih zdravljenje s [[Statin|statini]] in upoštevanje diete nista uspešna. Gre za monoklonsko protitelo, ki spada v novejšo skupino [[Antihiperlipemik|antihiperlipemikov]], [[zaviralec PCSK9|zaviralcev PCSK9]]. <ref name="Praluent FDA label">{{cite web | title = Praluent- alirocumab injection, solution | website = DailyMed | url = https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=446f6b5c-0dd4-44ff-9bc2-c2b41f2806b4 | access-date = 1 April 2021 }}</ref><ref name="Praluent EPAR"/><ref>Hanžel, Jurij, Šabovič, Mišo (2016). Novosti v zdravljenju hiperholesterolemije in arterijske hipertenzije. Farmacevtski vestnik, letnik 67, številka 2/3, str. 134-140.</ref> Gre za prvo učinkovino iz te skupine zdravil, ki so jo odobrili za klinično uporabo. Med pogoste neželene učinke spadajo [[Nazofaringitis|nazofaringitis]] (prehlad), reakcije na mestu injiciranja in [[gripa]].<ref name="FDA alirocumab">{{cite web | title = Therapy for patients with severely high cholesterol | date = 1 March 2021 | website = U.S. [[Food and Drug Administration]] (FDA) | url = https://www.fda.gov/drugs/drug-safety-and-availability/fda-approves-add-therapy-patients-genetic-form-severely-high-cholesterol-0 | access-date = 1 April 2021 }}{{dead link|date=May 2025|bot=medic}}{{cbignore|bot=medic}}</ref> Zdravilo je prejelo dovoljenje za promet v Združenih državah Amerike in Evropski uniji leta 2015.<ref name="FDA alirocumab" /><ref name="Praluent EPAR">{{cite web | title = Praluent EPAR | date = 17 September 2018 | website = [[European Medicines Agency]] (EMA) | url = https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/praluent | access-date = 1 April 2021 }}</ref> == Klinična uporaba == V Evropski uniji je alirokumab odobren za zdravljenje odraslih s [[primarna hiperholesterolemija|primarne hiperholesterolemije]] in otrok (starih osem let ali več) ter odraslih z mešano dislipidemijo. Pri odraslih bolnikih se uporablja tudi pri izraženi [[Ateroskleroza|aterosklerotični]] srčno-žilni bolezni za zmanjšanje srčno-žilnega tveganja z znižanjem [[Lipoprotein majhne gostote|LDL-holesterola]]. Uporablja se v kombinaciji s statinom ali s statinom skupaj z drugimi hipolipemiki oziroma kot samostojno zdravljenje, pri bolnikih, ki statinov ne prenesejo ali so ti pri njih kontraindicirani.<ref name=spc_praluent>{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Praluent |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/praluent-epar-product-information_sl.pdf |access-date=16. 8. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> == Neželeni učinki == Bolniki alirokumab praviloma dobro prenašajo. V kliničnih preskušanjih je bil varnostni profil alirokumaba v splošnem primerljiv s [[Placebo|placebom]].<ref name=Locatelli/> Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih preskušanjih so bili lokalne reakcije na mestu injiciranja (pojavile so se pri 6,1 % bolnikov), znaki in simptomi obolenja zgornjih dihal (pri 2,0 % bolnikov) in [[srbenje]] (pri 1,1 % bolnikov). Najpogostejši neželeni učinek, zaradi katerega so bolniki prenehali zdravljenje z alirokumabom, so bile lokalne reakcije na mestu injiciranja. Te vključujejo pordelost, srbenje, oteklost in bolečine/občutljivost na mestu injiciranja.<ref name=spc_praluent/> == Mehanizem delovanja == {{glavni|zaviralci PCSK9}} Alirokumab je povsem humano monoklonsko protitelo, ki se z veliko afiniteto in specifičnostjo veže na proproteinsko konvertazo subtilizin keksin tipa 9 (PCSK9).<ref name=spc_praluent/> PCSK9 je [[Serinska proteaza|serinska proteaza]], ki jo izločajo [[Jetrna celica|jetrne celice]], in povezuje oz. kompleksira [[Lipoprotein majhne gostote|lipoproteine majhne gostote]] (LDL) in njihove receptorje (RLDL). Receptorji za LDL se nahajajo na površini jetrnih celic in omogočajo prehod LDL iz obtoka v jetrne celice, in s tem tudi nanj vezanega holesterola. V tem primeru se receptorji za LDL lahko ponovno uporabijo oz. reciklirajo. Če pa se na receptor za LDL veže PCSK9 in nastane kompleksa PCSK9- LDL-RLDL, se le-ta v celoti prenese v notranjost jetrnih celic, kjer se v celoti razgradi. PCSK9 tako pomembno znižuje število receptorjev za LDL na jetrnih celicah, saj povečuje njihovo razgradnjo, posledično pa zavira vnos holesterola LDL v jetrne celice in zato zvišuje raven holesterola LDL v krvnem obtoku. Alirokumab kot zaviralec PCSK9 zavira delovanje PCSK9, in sicer prepreči nastanek kompleksa PCSK9-LDL-RLDL ter posledično prepreči razgradnjo receptorjev za LDL na površini jetrnih celic. Povečano število receptorjev LDL na površini jetrnih celic pospeši presnovo LDL v jetrih in posledično povzroči znižanje koncentracije holesterola LDL v krvi.<ref name=Locatelli>Locatelli, Igor, Janžič, Andrej, Marđetko, Nika, Janežič, Ana, Detiček, Andreja, Kos, Mitja (2016). Priložnosti in izzivi vezani na novo skupino zdravil (zaviralci PCSK9) za zniževanje holesterola LDL. Farmacevtski vestnik, letnik 67, številka 2/3, str. 151-158.</ref> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Antihiperlipemiki]] pryofyrrgqh00w7zmmh9k5k5u27b268 Viš (gora) 0 607471 6752920 6739441 2026-09-19T19:40:51Z Rok.si.2 266022 Dodano nekaj slovenskih imen 6752920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Viš | map = Italija | photo = Joffuart.jpg | photo_caption = [[Viševa skupina]] | country1 = {{ITA}} | country2 = | border1 = | border2 = | border3 = | range = }} '''Viš''' ([[Italijanščina|italijansko]] in {{Jezik-fur|Jôf Fuârt}}, {{Jezik-de|Wischberg}}) je [[gora]] v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] v [[Furlanija - Julijska krajina|Furlaniji - Julijski krajini]], visoka 2.666 m. Viš je peti vrh po višini v Julijskih Alpah in spada v [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|gorovje]] [[Gorovje Greben Viš-Špik nad Policami|Greben Viš-Špik nad Policami]]. Viš je od [[Montaževa skupina|Montaževe skupine]] ločen s Škrbino Prednje Špranje (Forcella Lavinal dell'Orso) in se dviga med Škrbino Zadnje Špranje/Mojzesovo škrbino (Forcella Mose) in goro Gamsova mati (Alta Madre dei Camosci). == Lokacija == Po sistemu [[SOIUSA|EMORA]] ima greben Viš-Špik nad Policami naslednje geografske meje: Žabniško sedlo, [[Kanalska dolina]], [[Rabeljska dolina]], [[Nevejsko sedlo]], [[Reklanska dolina]], [[Železna dolina]]. Obsega severozahodni del Julijskih Alp. == Izhodišča == * [[Nevejsko sedlo]] (Na Žlebeh), [[Kluže]] * Cave del Mole * [[Zajzera]], [[Trbiž]] * Bele vode (''Rio Bianco''), Trbiž == Planinski domovi == * Bivak C.A.I. Gorizia – 1.950&#x20;m * Koča Guida Corsija – 1.874&#x20;m * Koča Luigija Pellarinija – 1.499 m * Bivak na Trbiški krnici (Carnizza di Riofreddo) – 1.457 m * Koča Guida Brunnerja – 1.432&#x20;m == Vzponi na vrh == {{prazen razdelek}} == Glej tudi == * [[seznam vrhov v Italiji]] {{škrbina-geo-sl}} [[Kategorija:Gore v Julijskih Alpah]] [[Kategorija:Gore v Italiji]] 5yd0qlx9i9x0q3pij9ss8qzu6rt2kq3 Zajezitveno jezero Cerrón Grande 0 608221 6752930 6746058 2026-09-19T21:04:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752930 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Zajezitveno jezero Cerrón Grande | native_name = {{native name list |tag1=es|name1=Embalse Cerrón Grande |tag2=es|name2=Lago Suchitlán}} | other_name = jezero Suchitlán | image = Lago Suchitlan desde Suchitoto.jpg | caption = Pogled na jezero iz Suchitota | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = [[Salvador]], [[Srednja Amerika]] | group = | coordinates = {{coord|14|00|00|N|89|01|50|W|region:ZZ_type:waterbody|display =inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | etymology = [[Nahuatl]] za "Kraj cvetja"<br />(za ''Suchitlán'') | part_of = | inflow = reka Acelhuate, [[Lempa (reka)|Lempa]] | rivers = | outflow = Lempa | oceans = | catchment = | countries = | agency = | designation = | date_built = | engineer = | date_flooded = 1976 | length = 40 km | width = 10 km | area = 135 km<sup>2</sup> | depth = 30 m | max_depth = 56 m | volume = 2150 km<sup>3</sup> | residence_time = | salinity = | shore = | elevation = 230 m | temperature_high = | temperature_low = | frozen = | islands = | islands_category = | sections = | trenches = | benches = | settlements = Colima, Platanares, San Cristobal, San Francisco Lempa, San Juan, San Luis del Carmen | pushpin_map = Salvador | pushpin_label_position = | pushpin_caption = | website = | reference = }} '''Zajezitveno jezero Cerrón Grande''' ({{langx|es|Embalse Cerrón Grande}}), lokalno znan tudi kot '''jezero Suchitlán''' ({{langx|es|Lago Suchitlán}}), je zajezitveno jezero v severnem [[Salvador]]ju in največje sladkovodno telo v državi. Jezero je bilo napolnjen med letoma 1973 in 1976, po izgradnji hidroelektrarne Cerrón Grande. Cerrón Grande je med najbolj onesnaženimi sladkovodnimi telesi v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]]. == Ime == Zajezitveno jezero se imenuje Cerrón Grande po hidroelektrarni, ki ga je oblikovala, in je bila sama poimenovana po posestvu, na kateri je bila zgrajena.<ref name="Chalatenango CG">{{cite web|url=https://chalatenango.sv/en/the-cerron-grande-reservoir|title=The Cerron Grande Reservoir|language=en|access-date=6 March 2021|website=Chalatenango.sv|date=23 May 2013 }}</ref><ref name="Visit Centro America">{{cite web|url=https://www.visitcentroamerica.com/en/visitar/lake-suchitlan/|title=Lake Suchitlán|website=Visit Centro America|date=8 August 2017 |access-date=6 March 2021|language=en}}</ref> Zajezitveno jezero je lokalno znano kot jezero Suchitlán).<ref name="Visit Centro America" /> ''Suchitlán'' je beseda v jeziku [[Nahuatl]], ki pomeni ''Kraj rož'', in jo je skoval salvadorski pisatelj Alejandro Cotto.<ref name="El Salvador Info">{{cite web|url=https://elsalvadorinfo.net/lake-suchitlan-in-el-salvador/|title=Lake Suchitlan, Iconic Artificial Lake in El Salvador|language=en|access-date=6 March 2021|date=11 January 2020|website=El Salvador Info|author=Galdámez, Eddie}}</ref><ref name="The Lake Suchitlan">{{cite web|url=https://chalatenango.sv/en/the-lake-suchitlan|title=The Lake Suchitlan|language=en|access-date=6 March 2021|website=Chalatenango.sv|date=23 May 2013 }}</ref> == Geografija == [[File:San Salvador From Space.jpg|thumb|left|Zajezitveno jezero Cerrón Grande je najsevernejše vodno telo na tej sliki, ki jo je posnela NASA.]] Zajezitveno jezero Cerrón Grande je v severnem Salvadorju in ga obdajajo departmaji Cabañas, Chalatenango, Cuscatlán in San Salvador.<ref name="El Salvador Info" /> Glavna dotoka sta reka Acelhuate in reka [[Lempa (reka)|Lempa]]. Njegov glavni odtok je reka Lempa, ki teče od severozahoda proti jugovzhodu. Jezero ima površino 135 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je največje vodno telo v državi.<ref name="IEES">{{cite web|url=https://iees.ch/cerron-grande-el-salvadors-reservoir-of-questionable-fame/|date=30 March 2010|access-date=6 March 2021|title=Cérron Grande – El Salvador's Reservoir of Questionable Fame|author=Hieber, Maeggi|website=International Ecological Engineering Society|language=en}}</ref><ref name="Buckalew7">Buckalew 1998, p. 7</ref> Povprečni pretok reke Lempa iz jezera je približno 153 kubičnih metrov na sekundo.<ref name="Buckalew7" /> == Ekologija in turizem == V jezeru živi dvanajst od štirinajstih avtohtonih vrst rib v državi, pa tudi številne vrste ptic in rastlin, zaradi česar je priljubljena turistična destinacija.<ref name="Perspectives">{{cite web|url=http://www.elsalvadorperspectives.com/2010/05/lake-suchitlan.html|title=Lake Suchitlan| website=El Salvador Perspectives|access-date=6 March 2021|date=9 May 2010|language=en}}</ref> Območje, veliko 38.000 hektarjev, ki obsega jezero in njegovo okolico, je organizacija [[BirdLife International]] razglasila za pomembno območje za ptice (IBA), ker podpira pomembne populacije''Ortalis leucogastra'', ''Morococcyx erythropygus'', pacifiških uharic (''Megascops cooperi''), oranžnočelih papig (''Eupsittula canicularis''), ''Nutting's flycatcher'' in belovratih srak (''Cyanocorax formosus'').<ref name=bli>{{cite web |url= https://datazone.birdlife.org/site/factsheet/cerr%C3%B3n-grande-iba-el-salvador|title= Cerrón Grande|author=<!--Not stated--> |date=2024|website= BirdLife Data Zone|publisher= BirdLife International|access-date= 2024-09-17}}</ref> Leta 2005 je bilo jezero razglašeno za del mokrišča Cerrón Grande, da bi ohranili divje živali, ki tu živijo. Med pogoste turistične dejavnosti na jezeru spadajo opazovanje ptic, vožnje s čolni in vožnja s kajakom. == Zgodovina == Leta 1973 je predsednik Arturo Armando Molina začel gradnjo hidroelektrarne Cerrón Grande, ki je bila do decembra 1976 v celoti poplavljena. Jez ima izhodno zmogljivost 135 kilovatov.<ref name="Buckalew5">Buckalew 1998, p. 5</ref><ref name="BuckalewA–8">Buckalew 1998, p. A–8</ref> Poplavljeno območje je vključevalo več vasi, rodovitna kmetijska zemljišča, pašnike in arheološka najdišča ljudstva Lenca;<ref name="Chalatenango CG" /> s tega območja je bilo razseljenih približno 12.000 ljudi, nadaljnjih 9000 pa jih je bilo preseljenih v tri naselja Core Relocation. Del glavne ceste, ki povezuje Chalatenango z El Coyolitom, je bil poplavljen in ga je bilo treba obnoviti, neposreden dostop iz Chalatenanga v Suchitoto pa je bil prekinjen. == Onesnaženje == Po podatkih Mednarodnega združenja za ekološko inženirstvo (IEES) je jezero eno najbolj onesnaženih sladkovodnih teles v Srednji Ameriki.<ref name="IEES" /> Preiskava salvadorskega združenja za humanitarno pomoč Pro-Vida je ugotovila visoko stopnjo onesnaženja in kontaminacije, kot so »[težke] kovine, prepovedani insekticidi, cianidi, fekalne bakterije in strupene alge«, kar negativno vpliva na zdravje ljudi in živali, ki živijo v bližini jezera in okoli njega. Velike količine odpadkov se iz San Salvadorja odlagajo v rezervoar preko reke Acelhuate<ref name="Perspectives" /><ref name="SNET">{{cite web|url=http://www.snet.gob.sv/estudios/uploads/DOCUMENTO.ESTRATEGIAS.pdf|title=Estrategias de Descontaminación de los Ríos Acelhuate, Sucio y Suquiapa|trans-title=Decontamination Strategies of the Acelhuate, Sucio, and Suquiapa Rivers|publisher=Servicio Hidrológico Nacional|website=Servicio Nacional de Estudios Territoriales|access-date=6 March 2021|page=38|archive-date=2024-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240124185908/http://www.snet.gob.sv/estudios/uploads/DOCUMENTO.ESTRATEGIAS.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{cite report|title=Estudio Global de la Sedimentación en la Cuenca de Río Lempa|language=es|trans-title=Global Study of Sedimentation in the Lempa River Basin|publisher=Comisión Ejecutiva Hidroeléctrica del Río Lempa|page=7}}</ref> (kar 4.000.000 kilogramov) iztrebkov mesečno). Od svojega nastanka se je jezero preoblikovalo v hipertrofično jezero, jezero z veliko hranilnimi snovmi, kar je povzročilo anoksijo in zmanjšanje kakovosti vode. Strupene snovi, kot sta [[cianid]] in [[dieldrin]], [[insekticid]], katerega uvoz in distribucijo (vendar ne uporabo) je salvadorska vlada leta 2000 prepovedala, so bile najdene v izobilju. Inženirski korpus ameriške vojske je izjavil, da je sedimentacija v jezeru, ki jo povzroča krčenje gozdov, 'nevarno visoka' in je ocenjena na približno 7 milijonov kubičnih metrov na leto.<ref name="Buckalewi">Buckalew 1998, p. i</ref> == Galerija == <gallery class=center> Lago de Suchitlán.jpg|Čolnar na jezeru Barco saliendo, Puerto San Juan, Lago Suchitlán.jpg|Čoln zapušča San Juan Aves migratorias en el Lago Suchitlan.jpg|Ptice na jezeru Cerrón Grander Reservoir from San Juan.jpg|Pogled na jezero iz San Juana Vista al lago desde la cascada.JPG|Pogled na jezero iz Los Tercios Vista hacia San Francisco Lempa, Lago Suchitlán.jpg|Pogled na jezero iz San Francisco Lempa </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Literatura === * {{cite web|url=https://www.sam.usace.army.mil/Portals/46/docs/military/engineering/docs/WRA/ElSalvador/El%20Salvador%20WRA%20English.pdf|title=Water Resources Assessment of El Salvador|language=en|publisher=United States Army Corps of Engineers|access-date=6 March 2021|date=October 1998|last1=Buckalew|first1=James O.|last2=Knowles|first2=Robert B.|last3=Waite|first3=Laura|last4=James|first4=Maurice|last5=Laprevote|first5=Jim|archive-url=https://web.archive.org/web/20170823114739/https://www.sam.usace.army.mil/Portals/46/docs/military/engineering/docs/WRA/ElSalvador/El%20Salvador%20WRA%20English.pdf|archive-date=23 August 2017|url-status=dead}} == Zunanje povezave == {{commons category|Lago Suchitlán}} * [http://www.tecun.com/emdt/110228/CerronGrande.pdf Hidroeléctrica Cerrón Grande mit Bildern] (špansko; PDF; 333&nbsp;kB) * [http://www.cel.gob.sv/index.php?option=com_contrataciones&task=detalle&codpro=20120786&codigoins=4106 Comisión Ejecutiva Hidroeléctrica del Río Lempa] * [https://www.youtube.com/watch?v=cgWmG7ODhcc Vídeo Principales Lagos de Centroamérica] [[Kategorija:Jezera v Salvadorju]] [[Kategorija:Pomembna območja za ptice]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1976]] ojqn4xxm7wp3nzyl5m1tp7w6k6so548 Brane Korez 0 608233 6752924 6750411 2026-09-19T19:57:21Z Mirnaa 12 265210 6752924 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] 6bbydbkfidoqw235tentv8hxglvhpq8 Špas teater 0 608391 6752965 6747897 2026-09-20T02:40:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752965 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = Kulturno društvo Špas teater | location = Slovenska cesta 22b, 1234 Mengeš | founder = [[Urška Alič]] | formation = 1997 |leader_title = Zastopnik |leader_name = Urška Alič |website = {{url|https://www.spasteater.si/}} }} '''Špas teater''' (polno ime: '''Kulturno društvo Špas teater''') je zasebno [[gledališče]] v [[Mengeš|Mengšu]].<ref name=":0">{{Navedi splet |title=JUBILEJNA PREMIERA ŠPAS TEATRA |url=https://www.rtvslo.si/kultura/oder/jubilejna-premiera-spas-teatra/132937 |archive-date= |access-date=6. 9. 2026 |website=www.rtvslo.si|date=15. 10. 2004}}</ref> Ustanovila ga je producentka [[Urška Alič]] leta 1997. Prva predstava novega gledališča je bila komedija Dan norosti.<ref>{{Navedi splet |date=27. 10. 2022 |title=Špas Teater s komedijo Boeing Boeing obeležil 25 let obstoja |url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/spas-teater-obelezuje-25-let.html |access-date=6. 9. 2026 |website=www.24ur.com}}</ref> S tem je postalo prvo zasebno in komercialno gledališče v Sloveniji.<ref name=":0" /> Deluje v Kulturnem domu občine Mengeš, kjer organizirajo redne gledališke abonmaje. S svojimi predstavami prav tako gostijo po vsej Sloveniji. Redno se udeležujejo tudi večjih slovenskih gledaliških festivalov, kjer so za svoje uprizoritve prejeli več nagrad.<ref name="sigledal">{{Navedi splet |title=Špas teater |url=https://sigledal.org/geslo/%C5%A0pas_teater |access-date=6. 9. 2026 |website=www.sigledal.org |archive-date=2025-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112053044/https://sigledal.org/geslo/%C5%A0pas_Teater |url-status=dead }}</ref> Gledališče se financira izključno s prodajo vstopnic.<ref>{{Navedi splet |date=14. 1. 2014 |title=Namesto sive ekonomije siva kultura |url=https://www.delo.si/kultura/razno/namesto-sive-ekonomije-siva-kultura |access-date=6. 9. 2026 |website=www.delo.si}}</ref> == Nagrajene predstave<ref name=sigledal/> == * 2012 − žlahtna komedija festivala [[Dnevi komedije Celje]] po izboru strokovne žirije (''39 stopnic'') * 2005 − žlahtna komedija festivala Dnevi komedije Celje po izboru občinstva (''Funny Money!'') * 2004 − žlahtna komedija festivala Dnevi komedije v Celju po izboru strokovne žirije (''Burka o jezičnem dohtarju'') * 2002 − žlahtna komedija festivala Dnevi komedije Celje po izboru občinstva (''Stevardese pristajajo'') * 2000 − žlahtna komedija festivala Dnevi komedije Celje po izboru občinstva (''Balkanski špijon'') == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Gledališča v Sloveniji]] jjr143hr61737jqxlhi5qcpxvr4irvs Porfirij Perić 0 608679 6752942 6752775 2026-09-19T21:45:20Z Stebunik 55592 /* Izvolitev in ustoličevanje */ 6752942 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni3|Porfirij}} {{drugipomeni|Perič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Porfirij | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Првослав Перић/Prvoslav Perić | native_name_lang = sr | title = [[Nadškof|beograjsko-karlovški nadškof]] | image = 2. свјетлопис патријарха србског Порфиририја и надвладике охридског Стефана, 19.5.2022 (cropped).jpg | image_size = 210px | alt = | caption = Patriarh Porfirij leta 2022 | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = [[Patriarhija, Beograd|Beograd]] | retired = | resigned = | elected = [[18. februar]] [[2021]] (izvoljen) | appointed = | term = | term_start = [[19. februar]] [[2021]] {{small|([[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograd]])}} <br /> [[14. oktober]] [[2022]] {{small|([[Samostan Pečka patriarhija|Peć]])}} | quashed = | term_end = | predecessor = [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | opposed = | successor = | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[21. april]] [[1985]] | ordained_by = [[Irenej Bulović]] | consecration = [[13. junij]] [[1999]] | consecrated_by = [[Pavel Stojčević|patriarh Pavel]] | rank = [[patriarh]] | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= {{Birth date|1961|7|22|df=yes}} |birth_place= [[Bečej]], [[SAP Vojvodina|Vojvodina]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]) | birth_name = Prvoslav Perić |death_date= |death_place= | buried = | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = Radivoje Perić<br>Radojka<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = [[akademik]] | previous_post = [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021; [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014 | education = [[teologija|teolog]] | alma_mater = [[Univerza v Beogradu]]<br>[[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu]] <br>[[Univerza v Atenah]] | motto = ''„Mir i jedinstvo“ ''<br>'''''„Mir in enotnost“ '''''<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> | signature = Signature Porfirije.png | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Porfirij Perić''' ali '''patriarh Porfirij''' ({{lang-sr|Порфирије/Porfirije}}, {{lang-la|Porphirius}}, {{lang-en|Porphyry}}; rojen kot '''Prvoslav Perić''' {{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}); * [[22. julij]] [[1961]] [[Bečej]] [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]], danes: [[Srbija]]; je [[pravoslavje|pravoslavni]] [[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] ter poglavar [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] od 2010. Njegov celotni uradni cerkveni naziv se glasi: :''Његова светост архиепископ пећки, митрополит београдско-карловачки и патријарх српски господин Порфирије'' (cirilica)<br>''Njegova svetost arhiepiskop pećki, mitropolit beogradsko-karlovački i patrijarh srpski gospodin Porfirije'' (latinica)<br>"Njegova svetost nadškof peški, metropolit beograjsko-karlovški in patriarh srbski, gospod Porfirij" (slovensko)<br>''His Holiness the Archbishop of Peć, Metropolitan of Belgrade and Karlovci, and Serbian Patriarch Porfirije'' (angleško)<ref name="spc1902"/>. Porfirij je [[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev|46. poglavar Srbske pravoslavne Cerkve]] in 7. patriarh po njeni združitvi leta 1920. Bil je [[Zagrebško-ljubljanska metropolija|Ljubljansko-zagrebški škof in metropolit]] od 2014 do 2021 in [[Škofija Jegra|naslovni jegrski škof]] med 1999 in 2014. On je tudi vseučiliščni profesor, akademik in avtor teoloških del.<ref>{{Cite web |title=Српска Православна Црква |language=sr |url=https://spc.rs/}}</ref> == Življenjepis == === Mladost in šolanje === Porfirij (Porfirije) se je rodil kot prvorojenec Prvoslav Perić ({{lang-sr|Првослав Перић/Prvoslav Perić}}) med tremi otroki 22. julija 1961 v [[Vojvodina|vojvodinskem]] mestu [[Bečej]]u ([[Bačka]], [[SR Srbija|Srbija]], [[FNR Jugoslavija|Jugoslavija]]; sedaj Srbija); starša sta Radivoje Perić in Radojka. Njegova družina se je doselila po Drugi svetovni vojni iz vasi [[Osinje]] pri [[Derventa|Derventi]] v [[SR Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]].<ref>{{Cite web|date=18 February 2021|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=18 February 2021|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Osnovno šolo je obiskoval v [[Čurug]]u, gimnazijo »Jovan Jovanović Zmaj« v [[Novi Sad |Novem Sadu]] pa je končal 1980. Zamenišil ga je v samostanu [[Visoki Dečani]] 11. aprila 1986<ref name="spc2014">{{cite web |title=Biography of newly-elected Metropolitan Porfirije of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=22 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180222043853/http://www.spc.rs/eng/biography_newlyelected_metropolitan_porfirije_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> z meniškim imenom Porfirij v čin male shime na »Tomaževo nedeljo«<ref>„Tomaževa nedelja“ je prva nedelja po „Veliki noči“, ko se bere evangelij o „Nejevernem Tomažu“, ki ni hotel verjeti v Jezusovo vstajenje, dokler „ne vidim na njegovih rokah sledov žebljev in ne vtaknem prsta v sledove žebljev in ne položim roke v njegovo stran“ (Jn 20, 25). Šele ko je Jezus „stopil mednje“, je veroval (Jn 20, 24-29). Ta nedelja se je pri katoličanih prej imenobala „Bela nedelja“, po odločitvi sv. [[papež Janez Pavel II.|Janeza Pavla Velikega]] pa se imenuje „Nedelja Božjega usmiljenja“.</ref> njegov duhovni oče, tedaj jeromonah [[Irenej Bulović]], sedanji bački škof. Njegov patron je sveti Porfirij Kafsokalivijski Bairaktaris <ref>Porphyrios (Bairaktaris) of Kafsokalivia</ref>.<ref name="Biografija.org ref">{{cite web |url=https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |author=Biografija.org |author-link= |title=Porfirije (patrijarh srpski) |accessdate=2021-09-12 |date=2021-03-05 |language=Serbian |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105320/https://www.biografija.org/religija/pravoslavlje/porfirije-patrijarh-srpski/ |url-status=live }}</ref> Raško-prizrenski škof [[Pavel Stojčević|Pavel]] — poznejši srbski patriarh — ga je 8. junija 1986 posvetil v jerođakona (hierodiakona) v samostanu Svete Trojice v [[Samostan Mučutište|Mušutištu]] na [[Kosovo|Kosovem]]. V hieromonaha je bil posvečen na Aranđelov dan, 21. novembra 1986, v samostanu Svetih nadangelov v Kovilju. Nato je bil imenovan za opata te redovne družine. Na zasedanju Svete škofovske sinode 14. maja 1999 je bil izvoljen za jegarskega škofa, vikarja baškega škofa. Na zasedanju Svetega škofovskega sinoda 26. maja 2014 je bil izvoljen za zagrebško-ljubljanskega metropolita. 13. julija istega leta ga je patriarh Irenej Gavrilović v zagrebški Preobraženjski cerkvi uvedel na metropolitanski prestol, kjer je metropolit metropolita Jovana Pavlovića. Istega leta (1986) je Porfirij dosegel licenciat iz [[teologija|teologije]] na [[Univerza v Beogradu|Beograjskem vseučilišču]].<ref>{{cite web |title=Manastir Kovilj |url=http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |website=manastiriusrbiji.com |date=26 February 2015 |access-date=22 November 2020 |archive-date=29 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201129194216/http://manastiriusrbiji.com/manastir-kovilj/ |url-status=live }}</ref> Obiskoval je predavanja iz arheologije na Filozofski fakulteti Beograjskega vseučilišča. Kmalu je začel študirati tudi na Bogoslovni fakulteti, kjer je diplomiral leta 1987.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/ |title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Светосавље|author=Српска Патријаршија|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=19. avgust 2026}}</ref> Nadaljeval je podiplomski študij na [[Univerza v Atenah|Atenskem vseučilišču]] od 1987 do 1990; tam je tudi [[doktorat|doktoriral]] 2004 s tezo ''Možnost [[Bog|Božjega]] spoznaja pri [[Sveti Pavel|apostolu Pavlu]] po razlagi sv. [[Janez Zlatousti|Janeza Zlatoustega]]'' (''Possibility of knowability of God in St. Paul's understanding according to the interpretation of Saint John Chrysostom''; »Mogućnost poznanja Boga kod apostola Pavla po tumačenju svetog Jovana Zlatoustog«).<ref name="spc2014"/> 2014 je postal docent na Katedri za katehetsko in pastirsko bogoslovje Pravoslavne bogoslovne fakultete v Beogradu kot naslednik akademika in dolgoletnega sodelavca [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]]. Porfirij je pravi mnogojezičnež ali poliglot, saj obvlada [[srbščina|srbščino]] in [[hrvaščina|hrvaščino]], [[grščina|grščino]], [[angleščina|angleščino]] in [[nemščina|nemščino]], a sporazumeva se lahko tudi v [[ruščina|ruščini]].<ref>{{Cite web|last=Serbia|first=RTS, Radio televizija Srbije, Radio Television of|title=Биографија митрополита Порфирија, новог патријарха СПЦ|url=http://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|access-date=18 February 2021|website=www.rts.rs|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218150826/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4264307/porfirije-biografija-patrijarh-srpski.html|url-status=live}}</ref> === Koviljski iguman in jegrski škof (1990-2014) === [[File:Порфирий (Перич).JPG|thumb|upright|200px|right|<center>Porfirij nastopa kot [[škof]] januarja leta 2012]]</center> Z blagoslovom bačkega škofa Ireneja Bulovića je 6. oktobra 1990 prišel v samostan Svetih nadangelov v [[Kovilj]]u blizu [[Novi Sad|Novega Sada]]. 21. novembra 1990, na Aranđelovdan, je tu prejel [[duhovniško posvečenje]] ter kot hieromenih (jeroonah) postal [[iguman]] Koviljskega samostana.<ref name="pportal">{{cite web |title=Mitropolit zagrebačko-ljubljanski Porfirije |url=https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |website=p-portal.net |date=3 June 2014 |access-date=22 November 2020 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411090324/https://p-portal.net/mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-porfirije/ |url-status=live }}</ref> Semkaj mu je sledilo mnogo mladih menihov in [[noviciat|novincev]] in tako je samostan v tem času postal duhovno središče za mnogo mladeničev, saj so sem radi prihajali: [[inteligenca|izobraženci]], [[umetnost|umetniki]], [[igra|igralci]] in [[rock]] [[glasba|glasbeniki]] zlasti iz Novega Sada in [[Beograd]]a. Tukaj se je posebej in z vso potrpežljivostjo vrgel na delo z [[zloraba substanc|mamilaši]].<ref name="magazin">{{Citation | first = Aleksandra | last = Mijalković | title = Zanimljiva Srbija – Manastir Kovilj: Za monahe dom, za zavisnike mesto nade| newspaper = [[Politika]]-Magazin, No. 1038 | pages = 20–22 | language = sr | date = 20 August 2017}}</ref> 14. maja 1999 je Sveti škofovski sinod SPC izvolil Porfirija za [[naslovni škof|naslovnega škofa]] jegrske škofije ter ga imenoval za [[namestnik]]a Bačke škofije. [[Škofovsko posvečenje]] mu je podelil patriarh Pavel v Novosadski stolnici 13. junija 1999.<ref name="spc2014"/> V letu 2005 je Porfirij ustanovil »zdravilno skupnost« [[therapeutic community]] nazvano ''Zemlja živih'' (en: »The Land of the Living«), ki je zaslovela po uspešnem zdravljenju odvisnikov s pogovorom, delom in molitvijo v skupnosti, pred katero ne smejo ničesar skrivati.<ref>{{Cite web|title=Zemlja živih – Zajednica ''Zemlja živih''|url=https://zemljazivih.info/|access-date=2021-02-20|language=sr-RS|archive-date=26 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126221618/https://zemljazivih.info/|url-status=live}}</ref> V tem času se je zdravilo pod njegovim vodstvom po ustanovah širom Srbije čez sto odvisnikov.<ref name="magazin"/> 2010 ga je Škofovski sinod pooblastil za urejanje dušnopastirske službe pri Srbski vojski.<ref>{{cite web |title=Porfirije, episkop vojni |url=http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |website=e-novine.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116015251/http://www.e-novine.com/srbija/vesti/43552-Porfirije-episkop-vojni.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Oficir i sveštenik |url=https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |website=arhiva.portalnovosti.com |access-date=22 November 2020 |archive-date=23 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201123192434/https://arhiva.portalnovosti.com/2011/01/oficir-i-svestenik/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil vojaški kaplan do 2011, in je veliko prispeval k sodelovanju med Pravoslavno Cerkvijo in Vojsko.<ref>{{cite web |title=Porfirije je novi mitropolit zagrebačko-ljubljanski |url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |website=tportal.hr |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417020550/https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/porfirije-je-novi-mitropolit-zagrebacko-ljubljanski-20140526 |url-status=live }}</ref> == Ljubljansko-zagrebška metropolija (2014–2023) == === Ljubljansko-zagrebški metropolit (2014–2021) === [[File:Metropolitan Porfirije, Zagreb, January, 2021.jpg|left|thumb|200px|<center>Nadškof in metropolit [[Porfirij Perić|Porfirij]] v [[Zagreb]]u [[januar]]ja leta [[2021]]]]</center> 26. maja 2014 je bil Porfirij izvoljen za [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebškega metropolita]] kot naslednik [[Jovan Pavlović|Jovana Pavlovića]]. 13. julija 2014 ga je umestil [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]] v [[Stolnica Jezusovega spremenjenja, Zagreb|Zagrebški pravoslavni stolnici Jezusovega spremenjenja]].<ref>{{cite web |title=Enthronement of His Grace Bishop Dr. Porfirije of Jegra to the throne of Metropolitans of Zagreb-Ljubljana |url=http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=21 February 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180221222551/http://www.spc.rs/eng/enthronment_his_grace_bishop_dr_porfirije_jegar_throne_metropolitan_zagrebljubljana |url-status=live }}</ref> Švedski medpravoslavni izobraževalni ustanovi »Sankt Ignatios College« in »Sankt Ignatios Foundation« sta ga 16. februarja 2016 v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija Antijohijskega|Redom svetega Ignacija]] »zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«<ref>»zavoljo njegovega prispevka k spravi med balkanskimi ljudstvi in njegovo prizadevanje za pospeševanje krščanske enotnosti«; en: "for his contribution to the reconciliation of the people in the Balkans and his dedicated work on promoting unity among Christians"; sr: »za doprinos pomirenju naroda na Balkanu i predani rad na unapređenju jedinstva među hrišćanima«</ref>.<ref name="sanktignatios">{{cite web |title=The Order of Sankt Ignatios |url=https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |website=sanktignatios.org |access-date=2 March 2021 |archive-date=27 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201027113400/https://www.sanktignatios.org/the-order-of-sankt-ignatios/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolit Porfirije fick utmärkelse i Södertälje |url=https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |website=lt.se |date=17 February 2016 |access-date=2 March 2021 |archive-date=9 August 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200809054710/https://www.lt.se/artikel/metropolit-porfirije-fick-utmarkelse-i-sodertalje |url-status=live }}</ref><ref name="odlikovanje_porfiriju">{{Cite web|title=Високо oдликовање митрополиту Порфирију {{!}} Српска Православна Црква [Званични сајт]|url=http://spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|access-date=18 February 2021|website=spc.rs|language=sr|archive-date=2 July 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20170702193214/http://www.spc.rs/sr/visoko_odlikovanje_mitropolitu_porfiriju|url-status=live}}</ref> Junija 2016 je Porfirij objavil v Zagrebu svojo knjigo z naslovom ''Zagreb i ja se volimo javno''<ref>hr: ''Zagreb i ja se volimo javno''; sl: »Zagreb in jaz se imava rada javno«; en: »Zagreb and Me are Openly in Love« </ref>.<ref name="portalnovosti-knjiga"/> Ta knjiga vsebuje izbrane intervjuje od julija 2014 do februarja 2016, ki jih je objavil kot metropolit za beograjski dnevnik ''[[Politika]]'', [[Radio Televizija Srbije|RTS]], ''[[Jutarnji list]]'', ''[[Večernji list]]'', [[Hrvatska radiotelevizija|HRT]], [[RTV Slovenija]] in [[Radio Televizija Republike Srpske|RTRS]].<ref name="p-portal.net-knjiga"/> 2016 je Porfirij sodeloval na zborovanju srbskih duhovnikov v [[Chicago|Chicagu]] ([[Illinois]], [[ZDA]]), kjer so ga posneli, kako skupaj z drugimi duhovniki poje pesem v čast četniškega vojvoda in poveljnika [[Momčilo Đujić|Momčila Đujića]]. To je v hrvaški javosti sprožilo val negodovanja; Porfirij se je pozneje opravičeval, češ da ni imel »vpliva na vse okoliščine« ("influence to all circumstances") in da so nekateri mediji »ta dogodek zlorabili« ("certain media manipulated this event"). Po njegovem mnenju je to nekaterim prav prišlo kot pretveza za izražanje nestrpnosti do srbskega prebivalstva, kakor tudi za poglabljanje nasprotij med [[Hrvati]] in [[Srbi]]" in da mu je zategadelj iskreno žal, da je pri tem petju sploh sodeloval.<ref>{{Cite web|last=Vijesti.hr|title=Mitropolit Porfirije objavio da žali zbog pjevanja četničke pjesme|url=https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|access-date=19 February 2021|website=Vijesti.hr|date=29 January 2016 |language=hr|archive-date=20 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210420190840/https://www.rtl.hr/vijesti-hr/novosti/hrvatska/1917745/mitropolit-porfirije-objavio-da-zali-zbog-pjevanja-cetnicke-pjesme/|url-status=live}}</ref> Med 2017 in 2020 je Porfirij povezoval srečanja, na katerih so se zbirali zagrebški izobraženci in razpravljali o družbenih, nravnih in političnih vprašanjih. V Zagrebu so ta zborovanja v Srbski pravoslavni gimnaziji »Katarina Branković Kantauzina« (»Kantakuzina Katarina Branković Serbian Orthodox Secondary School«) postala znana kot ''»Porfirijevi krožki« (»Porfirijevi kružoci«; »Porfirije's Circles«)''. Med znanimi imeni so bili tudi [[Ivo Josipović]], [[Rada Borić]] in [[Milorad Pupovac]].<ref>{{cite web |title=Donosimo insajderski izvještaj o zagrebačkim danima novog duhovnog vođe SPC-a |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |website=jutarnji.hr |date=21 February 2021 |access-date=22 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221210910/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/donosimo-insajderski-izvjestaj-o-zagrebackim-danima-novog-duhovnog-vode-spc-a-15052231 |url-status=live }}</ref> Porfirij je bil med 2017 in 2019 član [[Sveti sinod SPC|Svetega sinoda SPC]].<ref>{{cite web |title=Communique of the Holy Assembly of Bishops |url=http://spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |website=spc.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=3 December 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201203211109/http://www.spc.rs/eng/communique_holy_assembly_bishops_0 |url-status=live }}</ref> Januarja 2019 pa mu je »Združenje za versko svobodo v Republiki Hrvaški« (»Association for Religious Freedom in Croatia«; »Udruga za vjersku slobodu u Republici Hrvatskoj«) ob svoji 25-letnici podelila priznanje za njegov miroljubni prispevek h kulturi pogovora in verski svobodi« (»recognition for his peaceful contribution to the promotion of the culture of dialogue and religious freedoms«).<ref name="b92">{{Cite web|title=Porfirije – a new patriarch of the Serbian Orthodox Church PHOTO / VIDEO|url=https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|access-date=18 February 2021|website=B92.net| date=18 February 2021 |language=en|archive-date=18 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210218195113/https://www.b92.net/eng/news/society.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_id=110442|url-status=live}}</ref><ref name="vaticannews">{{cite web |title="Isus – prognanik i putnik" – 25. godišnjica osnutka Udruge za |url=https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |website=vaticannews.va |date=23 January 2019 |access-date=22 February 2021 |archive-date=12 August 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210812081732/https://www.vaticannews.va/hr/crkva/news/2019-01/isus-prognanik-i-putnik-25-godisnjica-osnutka-udruge-za.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=25. GODIŠNJICA OSNUTKA UDRUGE ZA VJERSKU SLOBODU U RH |url=https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |website=adventisti.hr |date=19 January 2019 |access-date=2 March 2021 |archive-date=14 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210414081933/https://adventisti.hr/25-godisnjica-osnutka-udruge-za-vjersku-slobodu-u-rh/ |url-status=live }}</ref> Ko je 2019 zbolel [[Irenej Gavrilović|patriarh Irenej]], je postal Porfirij eden od najresnejših kandidatov za njegovega naslednika.<ref>{{Cite web|last=Miladinović|first=Veljko|date=16 October 2019|title=Ruska agencija tipuje na Irineja Bulovića za sledećeg patrijarha SPC, ali tvrde i da Vučić ima svog kandidata...|url=https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|access-date=31 October 2020|website=[[Nedeljnik]]|archive-date=26 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210226070725/https://www.nedeljnik.rs/ruska-agencija-tipuje-na-irineja-bulovica-za-sledeceg-patrijarha-spc-ali-tvrde-i-da-vucic-ima-svog-kandidata/|url-status=live}}</ref> Kot metropolit je imel načelo, da je treba »graditi mostove« med Srbi in Hrvati. Bil je gostujoči profesor na Katoliških fakultetah in je utrjeval dobre odnose s pomembnimi katoliškimi cerkvenimi dostojanstveniki.<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref> === Upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije (2021–2023)=== Obenem z izvolitvijo za novega [[patriarh]]a SPC februarja 2021 je Porfirij ostal tudi upravitelj ljubljansko-zagrebške metropolije do izvolitve novega škofa.<ref>{{cite web |title='Došao sam tu pun predrasuda, a onda su me Zagrepčani potpuno razoružali i oslobodili' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |website=jutarnji.hr |date=28 February 2021 |access-date=1 March 2021 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302090655/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/dosao-sam-tu-pun-predrasuda-a-onda-su-me-zagrepcani-potpuno-razoruzali-i-oslobodili-15054129 |url-status=live }}</ref> Maja 2021 sveti škofovski sinod SPC na svojem zborovanju še ni izvolil novega ljubljansko-zagrebškega metropolita; izvoljena pa sta bila [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorsko-primorski škof]] [[Joanikij Mićović|Joanikij]], pa tudi [[Škofija Valjevo|valjevski škof]] [[Isihij Rogić|Isihij]].<ref>{{cite web |title=Završeno zasedanje Sabora SPC: Izabran Sinod, a odlučeno je i ko je na čelu Mitropolija |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |website=b92.net | date=29 May 2021 |access-date=29 May 2021 |archive-date=29 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210529165205/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=05&dd=29&nav_category=12&nav_id=1865821 |url-status=live }}</ref> Šele maja 2023 je bil imenovan za novega ljubljansko-zagrebškega upravitelja dotedanji [[škofija Buenos Aires in Južna Amerika|Buenosaireški in južnoameriški škof]] [[Kiril Bojović|Kiril]].<ref>{{cite web |title=Episkop Kirilo novi administrator Eparhije zagrebačko-ljubljanske |url=https://www.dan.co.me/vjera/pravoslavlje/episkop-kirilo-novi-administrator-eparhije-zagrebacko-ljubljanske-5178890 |website=dan.co.me |date=20 May 2023 |access-date=22 May 2023}}</ref> == Srbski patriarh (od 2021 do danes) == === Izvolitev in ustoličevanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду5.jpg|right|thumb|200px|<center>Patriarh Porfirij med bogoslužnim opravilom v [[Cerkev sv. Luka, Beograd|Cerkvi sv. Luka Evangelista]] v [[Beograd|beograjskem]] naselju [[Vidikovac]]]]</center> Najvidnejša kandidata za Irenejevega naslednika sta bila vsekakor njegova soimenjaka blizka oblastem, bački škof Irenej Bulović, in njegov duhovni otrok, zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić. Ugibajo celo, da bi nesporno teološko uglednejši Bulović morda celo odstopil mesto mlajšemu ter na splošno medijsko poznanemu in priljubljenemu Periću. Ne tako mila oblastem pa sta nikšiški škof Joanikij Mićović, ki ga večinoma že vidijo kot Amfilohijevega naslednika v Črni gori, ter končno düsseldorfski in vsenemški škof [[Gregorij Durić]], ki uživa veliko priljubljenost med verniki, ni pa pogodu uradni beograjski politiki. Pravi vihar je spet povzročil julija z izjavo, da »ni treba graditi toliko cerkva, ker imamo bolnišnice, kjer je vse zanemarjeno« - na kar so sledili napadi tako od strani najvišje cerkvene kot državne oblasti.<ref>{{cite web|url=https://www.vijesti.me/vijesti/drustvo/488179/sta-nakon-smrti-patrijarha-pominju-se-irinej-bulovic-porfirije-joanikije-grigorije|title=Šta nakon smrti patrijarha: Pominju se Irinej Bulović, Porfirije, Joanikije, Grigorije|publisher=vijesti.me|author=Nina Vujačić & Tina Popović|place=Podgorica|language=cg|date=21. november 2020|accessdate=25. oktober 2025}}</ref> Porfirij je bil izvoljen za srbskega patriarha 18. februarja 2021 na Škofovskem sinodu v kripti nove cerkve sv. Sava na [[Vračar]]ju tri mesece po smrti svojega predhodnika [[Irenej Gavrilović|Ireneja]], ki je umrl od korone, s katero se je bil okužil na pogrebu črnogorsko-primorskega metropolita [[Amfilohij Radović|Amfilohija]] v [[Podgorica|Podgorici]]. Novica je bila objavljena točno ob 15-ih in 35 minut. To je bila pomembna novica, saj izvolitev novega patriarha ni le notranje-verska ali cerkveno-upravna zadeva, ampak tudi občutljivo politično vprašanje, ki je pomembno tudi za vladajoči Vučićev režim zlasti v zvezi z občutljivimi razmerami glede Kosova, srbskega vmešavanja v črnogorske zadeve, pa tudi glede možnega papeževega obiska, ki mu je Vučić naklonjen, a mu je najbolj trdovratno nasprotoval ravno pokojni patriarh Irenej, s katerim pa katoliška stran ni mogla najti skupnega jezika niti glede dileme, ki se je tikala [[Alojzij Stepinac|Stepinčeve]] kanonizacije.<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/zagrebacki-mitropolit-porfirije-izabran-za-novog-patrijarha-srpske-pravoslavne-crkve-15051683|title=Zagrebački mitropolit Porfirije izabran za novog patrijarha Srpske pravoslavne crkve|publisher=Jutarnji list|author=Vlado Vurušić|place=Zagreb|language=hr|date=18. februar 2021|accessdate=27. oktober 2025}}</ref>Tako je postal 46. poglavar<ref>Nekateri štejejo vse naslednike sv. Sava kot srbske patriarhe, kar pa nikakor ne ustreza zgodovinski resnici; imeli so namreč v različnih obdobjih in v različnim pravnih sistemih razne častne naslove cerkvenih dostojanstvenikov in izjemoma patriarhov. Nedvoumno se imenujejo patriarhi SPC pravzaprav šele od leta 1920, ko jih je regent Aleksander takorekoč prisilil k združitvi in beograski metropolit postal beograjsko-karlovški metropolit ter prvi uradni patriarh SPC</ref> ter osmi patriarh od leta 1920 združene SPC, ki je po dekretu kralja Aleksandra združila vse šest različnih pravnih sistemov; v vsaki od teh zgodovinskih enot pa so tudi (pravoslane) cerkvene poglavarje šteli na svoj način in le redkokdaj so jih imenovali patriarhe.<ref>{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/metropolitan_porphyry_zagreb_and_ljubljana_elected_new_patriarch_serbia.html|title=Metropolitan Porfirije of Zagreb and Ljubljana elected for a new Patriarch of Serbia|website=spc.rs|date=18 February 2021|access-date=19 February 2021}}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije Of Zagreb And Ljubljana Elected For A New Patriarch Of Serbia |url=https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |website=cordmagazine.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218171507/https://cordmagazine.com/news/metropolitan-porfirije-of-zagreb-and-ljubljana-elected-for-a-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Church Elects Patriarch Deemed Close to President |url=https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |website=balkaninsight.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218161412/https://balkaninsight.com/2021/02/18/serbian-church-elects-patriarch-deemed-close-to-president/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church elects new patriarch |url=https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |website=reuters.com |access-date=19 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024532/https://www.reuters.com/article/serbia-patriarch-idINKBN2AI2CR |url-status=live }}</ref> Med 30 možnimi kandidati je dobil 31 od 39 glasov in je tako bil prvi od treh vodilnih kandidatov pred bačkim škofom Irenejem Bulovićem, ki je prejel 30 glasov in [[Škofija Banja Luka|banjaluškim škofom]] [[Jefrem Milutinović|Jefremom]], ki jih je dobil 24.<ref>{{cite web |title=Kako se glasalo: Porfirije imao glas više u odnosu na Irineja bačkog |url=https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |website=rs.n1info.com |date=18 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218230343/https://rs.n1info.com/vesti/porfirije-pobedio-s-jednim-glasom-razlike-u-odnosu-na-irineja-backog/ |url-status=live }}</ref> Sledilo je žrebanje ene od treh kovert, ki jo je potegnil iz evangelija arhimandrit Matej iz [[Samostan Sisojevac|Samostana Sisojevac]].<ref>{{cite web |title=OVO JE MONAH KOJI ĆE IZVUĆI IME NOVOG PATRIJARHA: Otac Matej je poznat kao veliki duhovnik, iz jevanđelja će izvući koverat |url=https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |website=novosti.rs |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218130922/https://www.novosti.rs/vesti/drustvo/966264/ovo-monah-koji-izvuci-ime-novog-patrijarha-otac-matej-poznat-kao-veliki-duhovnik-jevandjelja-izvuci-koverat-foto |url-status=live }}</ref> Vodstvo SPC verjame, da je patriarh izvoljen z Božjim posredovanjem in da so odstranjeni človeški oziri. Kljub temu se je šušljalo, da so bile n. pr. pri njegovem predhodniku [[Pavel Stojčević|Pavlu]] na razpolago tri kuverte in sicer vse tri z imenom Pavel; na ta način naj bi bilo ustreženo tudi želji vladarja, ki jo je predsednik Vučić skozi medije jasno izražal kot zahtevo: ne toliko, kdo naj bi bil, ampak bolj, kdo naj ne bi bil novi patriarh – in se je v resnici izteklo po njegovih željah in priporočilih.<ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref> Kot najmlajši škof SPC v času volitev je postal Porfirij najmlajši srbski patriarh, kar jih je bilo izvoljenih od leta 1937.<ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> Voščilo ob izvolitvi je poslal [[Carigrajski patriarhat|carigrajski patriarh]] [[Bartolomej Arhondonis|Bartolomej]],<ref>{{cite web |title=Συγχαρητήρια επιστολή του Οικουμενικού Πατριάρχου προς τον νεοεκλεγέντα Πατριάρχη Σερβίας |url=https://ec-patr.org/%cf%83%cf%85%ce%b3%cf%87%ce%b1%cf%81%ce%b7%cf%84%ce%ae%cf%81%ce%b9%ce%b1-%ce%b5%cf%80%ce%b9%cf%83%cf%84%ce%bf%ce%bb%ce%ae-%cf%84%ce%bf%cf%85-%ce%bf%ce%b9%ce%ba%ce%bf%cf%85%ce%bc%ce%b5%ce%bd%ce%b9/ |website=ec-patr.org |access-date=20 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411041203/https://ec-patr.org/%CF%83%CF%85%CE%B3%CF%87%CE%B1%CF%81%CE%B7%CF%84%CE%AE%CF%81%CE%B9%CE%B1-%CE%B5%CF%80%CE%B9%CF%83%CF%84%CE%BF%CE%BB%CE%AE-%CF%84%CE%BF%CF%85-%CE%BF%CE%B9%CE%BA%CE%BF%CF%85%CE%BC%CE%B5%CE%BD%CE%B9/ |url-status=live }}</ref>[[Aleksandrijski patriarhat|aleksandrijski patriarh]] [[Teodor Horeftakis|Teodor]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Alexandria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219193002/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-alexandria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[Ruski patriarhat|ruski moskovski patriarh]] [[Kiril Gundjajev|Kiril]],<ref>{{cite web |title=Поздравление Святейшего Патриарха Кирилла митрополиту Порфирию с избранием на престол Патриархов Сербских |url=http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |website=patriarchia.ru |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218193955/http://www.patriarchia.ru/db/text/5774840.html |url-status=live }}</ref> [[Bolgarski patriarhat|bolgarski patriarh]] [[Neofit Dimitrov|Neofit]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Bulgaria wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219134033/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-bulgaria-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[antijohijski patriarhat|antijohijski patriarh]] [[Ivan Yazigi|Ivan]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Antioch wishes for election of new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219162240/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-antioch-wishes-for-election-of-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> [[romunski patriarhat|romunski patriarh]] [[Danijel Ciobotea|Danijel]],<ref>{{cite web |title=Patriarch of Romania wished newly-elected Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219092031/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-romania-wished-newly-elected-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> in [[Metropolija Albanija|albanski metropolit]] [[Anastazij Janullatos]].<ref>{{cite web |title=Archbishop of Albania to Serbian Patriarch: Your God-given gifts foreshadow fruitful patriarchal ministry |url=https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219132047/https://orthodoxtimes.com/archbishop-of-albania-to-serbian-patriarch-your-god-given-gifts-foreshadow-fruitful-patriarchal-ministry/ |url-status=live }}</ref> Tudi [[Predsedstvo Črne gore|črnogorski predsednik]] [[Milo Đukanović]], ki je februarja 2020 v pogovoru za [[Agence France-Presse|AFP]] dejal, da [[Črna gora]] potrebuje svojo lastno [[Črnogorska pravoslavna Cerkev|Črnogorsko pravoslavno Cerkev]], da bi utrdila svojo narodno istovetnost in se otresla pretirane črnogorsko-srbske povezave, je poslal ob izvolitvi svoja voščila.<ref>{{cite web |title=Montenegrin President congratulated Serbian Patriarch Porfirije |url=https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=18 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210418093545/https://orthodoxtimes.com/montenegrin-president-congratulated-serbian-patriarch-porfirije/ |url-status=live }}</ref> {{external media | float = right | width = | video1 = [https://www.youtube.com/watch?v=Zx91SP0i6M4 Enthronement to the new Serbian patriarch on 19 February 2021], ''[[Tanjug|Tanjug News Agency]]'' }} Porfirija so ustoličili 19. februarja 2021 v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnici Nadangela Mihaela]] v [[Beograd]]u <ref>sl: Stolnica sv. Mihaela Nadangela v Beogradu; sr: Saborna crkva svetog Mihovila Arhangela u Beogradu</ref>.<ref name="spc1902">{{cite web|url=http://arhiva.spc.rs/eng/his_holiness_porfirije_archbishop_pec_metropolitan_belgrade_and_karlovci_and_serbian_patriarch_enthr.html|title=His Holiness Porfirije, Archbishop of Pec, Metropolitan of Belgrade and Karlovci and Serbian Patriarch enthroned|website=spc.rs|date=19 February 2021|access-date=20 February 2021}}</ref> Patriarška znamenja sta mu izročila [[Metropolija Dabar-Bosna|dabarsko-bosenski metropolit]] [[Hrizostom Jević|Hrizostom]] in [[Škofija Budimpešta|budimski škof]] [[Lukijan Pantelić|Lukijan]]. V svojem uvodnem nagovoru je Porfirij na prvo mesto postavil ustvarjanje enotnosti in miru. Poudaril je, da vključuje Kosovo in Metohijo v svoje molitve in da so mu tamkajšnji Srbi najbolj pri srcu.<ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref> Nato je zatrdil, da je Hrvaška postala njegova druga domovina, in da mu bo ljudstvo, s katerim se je tam srečeval, ostalo njegov vzor v prihajajočih letih.<ref>{{cite web |title=Porfirije: 'Hrvatska je moja druga otadžbina, narod koji sam tamo upoznao ostaje mi uzor' |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |website=jutarnji.hr |date=19 February 2021 |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219173025/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-hrvatska-je-moja-druga-otadzbina-narod-koji-sam-tamo-upoznao-ostaje-mi-uzor-15051960 |url-status=live }}</ref> Umeščanju je prisostvovalo veliko članov iz srbskega ministrstva [[Ana Brnabić|Ane Brnabić]], cerkvenih in verskih predstavnikov ter politikov vključno s srbskim predsednikom [[Aleksandar Vučić|Aleksandrom Vučićem]]. Obredu je prisostvoval tudi [[Apostolska nunciatura v Srbiji|apostolski nuncij]] [[Luciano Suriani]]; [[Nadškofija Beograd|katoliški beograjski nadškof in metropolit]] [[Stanislav Hočevar]], srbski [[mufti]] [[Mustafa Jusufspahić]] ter mnogi drugi verski in civilni odličniki kot tudi jugoslovanski princ [[Filip Karađorđević]].<ref>{{cite web |title=UŽIVO Ustoličen patrijarh; "Nemam se čime pohvaliti osim slabostima svojim" FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |website=b92.net | date=19 February 2021 |access-date=19 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219102122/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=19&nav_category=12&nav_id=1814298 |url-status=live }}</ref><ref name="spc1902"/> Naslednjega dne, tj. 20. februarja 2021, je bil eden od treh najuspešnejših kandidatov za novega patriarha bački škof Irenej Bulović pozitiven na testu za [[covid-19|korono]].<ref>{{cite web |title=Bishop of Backa tested positive for COVID-19 |url=https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=20 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210220182007/https://orthodoxtimes.com/bishop-of-backa-tested-positive-for-covid-19/ |url-status=live }}</ref> Porfirij je opravil svoje umeščanje v Samostanu [[Pećka patriarhija|Pećke patriarhije]] na Kosovem na starodavni prestol srbskih verskih poglavarjev 14. oktobra 2022;<ref>{{cite web|url=https://spc.rs/en/serbian-patriarch-kyr-porfirije-enthroned-in-the-patriarchate-of-pec/|title=Serbian Patriarch kyr Porfirije enthroned in the Patriarchate of Peć|website=spc.rs|date=14 October 2022|access-date=15 October 2022}}</ref> to je bilo možno šele pet mesecev potem, ko so ublažili stroge protikoronarne predpise na Kosovem.<ref>{{cite web |title=Holy Synod of Bishops of the Serbian Orthodox Church to start on May 24 |url=https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524113611/https://orthodoxtimes.com/holy-synod-of-bishops-of-the-serbian-orthodox-church-to-start-on-may-24/ |url-status=live }}</ref> Kot srbski patriarh je Porfirij postal poglavar »Škofovskega sinoda SPC«, kakor tudi »Svetega sinoda SPC«. <ref>{{cite web |title=UŽIVO Porfirije novi srpski patrijarh, oglasila se zvanično SPC FOTO/VIDEO |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |website=b92.net | date=18 February 2021 |access-date=18 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218144648/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2021&mm=02&dd=18&nav_category=12&nav_id=1813601 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Metropolitan Porfirije of Zagreb is the new Patriarch of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218215042/https://orthodoxtimes.com/metropolitan-of-zagreb-porfirije-is-the-new-patriarch-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church entrones its new leader with close government links |url=https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |website=news.yahoo.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=21 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024533/https://news.yahoo.com/serbian-orthodox-church-entrones-leader-211006340.html?guccounter=1&guce_referrer=aHR0cHM6Ly93d3cuZ29vZ2xlLmNvbS91cmw_c2E9dCZyY3Q9aiZxPSZlc3JjPXMmc291cmNlPXdlYiZjZD0mY2FkPXJqYSZ1YWN0PTgmdmVkPTJhaFVLRXdpdXBOMmdyUG51QWhVQ3hvc0tIY3dfQzVnUUZqQUllZ1FJQ1JBRCZ1cmw9aHR0cHMlM0ElMkYlMkZuZXdzLnlhaG9vLmNvbSUyRnNlcmJpYW4tb3J0aG9kb3gtY2h1cmNoLWVudHJvbmVzLWxlYWRlci0yMTEwMDYzNDAuaHRtbCZ1c2c9QU92VmF3MU5UNi1XaFJzemdhc0VTdTk3bl9Mdw&guce_referrer_sig=AQAAANxBWgLS_f08aHx921LE5ugj4tNnnDjdnE6fyR75oaHZYkHw4EQn1Ep3WiWVS1IFotBHFiE3ktwgl68YHo3EKqzYsCLb8gT4hsBpkZWM7o_9h_zR7vt9hsxdsrH5fQikPuybWRmwILPGTMgQ8SJkyLHLRbJ-ggcdBIFrCrbRE9TN |url-status=live }}</ref> === Delovanje === [[File:Свјетлопис патријарха сербског Порфирија у цр.Св.Луке у Биограду2.jpg|upright|thumb|200px|<center>Patriarh [[Porfirij Perić|Porfirij]] ([[2022]]) ]]</center> Za samo dva tedna po izboru za poglavarja SPC je patriarh Porfirij napravil nekaj povsem neprotokolarnih in obenem humanih stvari: #Imel je veliko gostovanj na RTV in podal mnogo uravnovešenih izjav #Oblekel „skafander in obiskal obolele od koronavirusa #Občuteno izrazil sočutje družini preminulega muzika in pesnika [[Đorđe Balašević |Đorđa Balaševića]] #Čestital [[Novak Đoković|Novaku Đokoviću]] za zmago v finalu Odprtega prvenstva Avstralije, kjer je osvojil svoj deveti naslov, rekoč: »Kar počne, je vrhunski šport, a tudi nekaj veliko več kot to. Nekaj, kar dviguje moralo in napolnjuje srca s ponosom vseh nas, ki z njim sodelujemo v skupnih bojih z malodušjem, se učimo prenašati bolečino in premagovati vse telesne omejitve, tako kot on«.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/sport/patrijarh-porfirije-cestitao-djokovicu-pobedu-na-australijen-openu/|title=Ko je Patrijarh Srpski Irinej - biografija duhovnog vodje SPC|publisher=Dnevni list Danas|author=Beta|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.nedeljnik.rs/tamo-daleko-pokazao-je-srpski-karakter-u-najlepsem-svetlu-patrijarh-porfirije-cestitao-dokovicu-18-gren-slem-titulu/|title="Tamo daleko pokazao je srpski karakter u najlepšem svetlu...": Patrijarh Porfirije čestitao Đokoviću 18. Gren slem titulu...|publisher=nedeljnik.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=21. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #izročil pomoć družinam, ki jim je razdrl hiše [[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]] na Hrvaškem s sporočilom: „Računajte na nas".<ref>{{cite web|url=https://n1info.rs/region/patrijarh-porfirije-stradalima-u-majskim-poljanama-porucio-racunajte-na-nas/|title=Patrijarh Porfirije stradalima u Majskim Poljanama poručio: Računajte na nas - Vesti iz Srbije, regiona i sveta|publisher=n1info.rs|author=N1 Beograd|place=Beograd|language=sr|date=27. februar 2021|accessdate=14. september 2026}}</ref> #Prvič je z mestu prvega človeka SPC pokazal razumevanje za probleme skupnosti LGBT; obenem je izrazil stališče, da on, sveto pismo in krščanstvo odobrava le zakonsko zvezo med možem in ženo. #Poudaril je v zvezi s pandemijo [[covid-19|covida-19]] nedvoumno, da „smo vsi dolžni spoštovati zdravnike ter upoštevati vse protivepidemijske ukrepe". #Omenivši, da je „Kristus ljubezen", je poudaril potrebo po spravi med ljudstvi na tem področju in premagovanje „zlopamćenja“ (to je maščevalno spominjanje preživetega hudega in krivic).<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813 |title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref> 25. februarja 2021 se je Porfirij sešel s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem; po sestanku je dejal, da on ni politik ter da misli, da je SPC »spravno telo, ki ima za nalogo zbirati, graditi mostove in blažiti medsebojne napetosti« ("a conciliator organism which has the goal to collect, build bridges, dull blades and overcome polarization").<ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije meets with President Vucic |url=http://spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |website=spc.rs |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225160728/http://www.spc.rs/eng/patriarch_porfirije_meets_president_vucic_0 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch Porfirije: I am not a politician, the church builds bridges |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225213726/https://orthodoxtimes.com/patriarch-porfirije-i-am-not-a-politician-the-church-builds-bridges/ |url-status=live }}</ref> 27. februarja 2021 je Porfirij med svojim prvim dušnopastirskim obiskom obiskal področje [[Majske Poljane|Majskih Poljan]] in [[Glina, Hrvaška|Gline]], ki ga je 2020 prizadejal hud »[[Potres v Petrinji (2020)|Petrinjski potres]]« ter se srečal s tamkajšnjimi s predstavniki hrvaških Srbov.<ref>{{cite web |title=Porfirije na Baniji posjetio stradale, citirao Balaševića i Arsena Dedića, obratio mu se hrvatski branitelj |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |website=jutarnji.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=27 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210227173828/https://www.jutarnji.hr/vijesti/hrvatska/porfirije-na-baniji-posjetio-stradale-citirao-balasevica-i-arsena-dedica-obratio-mu-se-hrvatski-branitelj-15053958 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije na Baniji: Računajte na nas, kao što je Đorđe Balašević pjevao |url=https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |website=24sata.hr |date=27 February 2021 |access-date=28 February 2021 |archive-date=14 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210314062359/https://www.24sata.hr/news/poglavar-srpske-pravoslavne-crkve-u-baniji-racunajte-na-nas-kao-sto-je-balasevic-pjevao-747980 |url-status=live }}</ref> 3. marca 2021 se je Porfirij samodejno osamil, ko je imel stike z duhovnikom, ki je bil okužen z asimptomatsko korono rekoč, da ne želi nikogar spravljati v nevarnost.<ref>{{cite web |url=https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |title=Patrijarh Porfirije je u samoizolaciji: "Sam se povukao, ne želi nikoga dovesti u opasnost" |date=3 March 2021 |work=dnevnik.hr |language=hr |access-date=3 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303121056/https://dnevnik.hr/vijesti/koronavirus/patrijarh-porfirije-je-u-samoizolaciji---642377.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia continues to perform his patriarchal administrative duties |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=5 March 2021 |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304122729/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-continues-to-perform-his-patriarchal-administrative-duties/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije u samoizolaciji: Bio je u kontaktu sa svećenikom s asimptomatskim oblikom covida |url=https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |website=[[Jutarnji list]] |date=3 March 2021 |access-date=5 March 2021 |archive-date=3 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210303142323/https://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/porfirije-u-samoizolaciji-bio-je-u-kontaktu-sa-svecenikom-s-asimptomatskim-oblikom-covida-15054917 |url-status=live }}</ref> Marca in aprila je nato imel v Beogradu številna srečanja z raznimi diplomatskimi predstavništvi,<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch met Russian Ambassador, promised "further strengthening of their firm friendly relations" |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122350/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-met-russian-ambassador-promised-further-strengthening-of-their-firm-friendly-relations/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Greek Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-greek-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the United States of America to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-united-states-of-america-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Great Britain to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-great-britain-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Republic of Austria to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-republic-of-austria-to-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122343/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Minister of Foreign Affairs of the Republic of Cyprus |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-minister-of-foreign-affairs-of-the-republic-of-cyprus/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Italy to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-italy-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Israel to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122340/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-israel-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Serbian Ambassador to Bulgaria |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122345/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-serbian-ambassador-to-bulgaria/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of the Kingdom of Belgium |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-the-kingdom-of-belgium/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia met Hungarian Ambassador to Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-met-hungarian-ambassador-to-serbia/ |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Romania to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122338/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-romania-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Ukraine to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122348/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-ukraine-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}<br>{{cite web |title=Patriarch of Serbia received the Ambassador of Belarus to the Republic of Serbia |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524122347/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-received-the-ambassador-of-belarus-to-the-republic-of-serbia/ |url-status=live }}</ref> ter šel na srečanja z desetinami drugih dostojanstvenikov.<ref>{{cite journal |last1=Todorovic |first1=Milos |title=Orthodoxy in Diplomacy: An Overview of the Serbian Orthodox Church's Religious Diplomacy and Role in International Relations |journal=Journal of Balkan and Black Sea Studies |date=2024 |issue=12 |pages=112–113 |doi=10.56679/balkar.1449077 |url=https://www.academia.edu/121450973 |access-date=4 July 2024}}</ref> Novembra 2021 je Porfirij spodbudil zamisel, da bi [[verouk]] dobil položaj obveznega izbirnega predmeta.<ref>{{Cite web|date=5 November 2021|title=Veronauka da dobije status obaveznog izbornog predmeta|url=https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/|url-status=live|access-date=2021-11-06|website=Danas|language=sr-RS|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171145/https://www.danas.rs/vesti/drustvo/veronauka-da-dobije-status-obaveznog-izbornog-predmeta/}}</ref><ref>{{Cite web|date=2021-11-04|title=Patrijarh Porfirije: Veronauka da bude predmet, spuštena je na nivo programa|url=https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|access-date=2021-11-06|website=www.021.rs|language=sr|archive-date=6 November 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211106171148/https://www.021.rs/story/Info/Srbija/288954/Patrijarh-Porfirije-Veronauka-da-bude-predmet-spustena-je-na-nivo-programa.html|url-status=live}}</ref> Porfirij je bil pri testu na korono pozitiven zopet 11. januarja 2022.<ref>{{cite web |title=Head of Serbian Orthodox Church tests positive for virus |url=https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |website=abcnews.go.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081347/https://abcnews.go.com/International/wireStory/head-serbian-orthodox-church-tests-positive-virus-82193789 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Serbian Orthodox Church Patriarch tests positive for COVID-19 - statement |url=https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |website=reuters.com |access-date=13 January 2022 |archive-date=13 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220113081338/https://www.reuters.com/world/europe/serbian-orthodox-church-patriarch-tests-positive-covid-19-statement-2022-01-11/ |url-status=live }}</ref> === Sprava z Makedonsko pravoslavno Cerkvijo === [[File:4Свјетлопис дијела Спасовданске литије у Биограду 2023.jpg|thumb|right|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] med obredi na »Spasovdan« <ref>"Spasovdan" je istoveten kot pri katoličanih praznik [[Gospodov vnebohod|Gospodovega vnebohoda]]. Tudi pri pravoslavnih nosijo "nebo", ki ga pa katoličani nosijo za "Telovo". Tako kot po juijanskem (starem), je tudi po gregorijanskem (novem) koledarju "Spasovdan" premakljiv praznik in pada na 40. dan po Veliki noči</ref>v [[Beograd]]u [[2023]].]] </center> 16. maja 2022 je Sveti sinod SPC sporočil, da se je končal razkol z [[Makedonska pravoslavna Cerkev|Makedonsko pravoslavno Cerkvijo]], ki je trajal od leta 1967. Makedonska Cerkev je dobila popolno notranjo samoupravo pod pokroviteljstvom SPC in je tako obnovila povezavo z celotnim Vzhodnim pravoslavjem.<ref>{{Cite web |last= |date=16 May 2022 |title=Church of Serbia for North Macedonia: We are not under the influence or pressure of anyone |url=https://orthodoxtimes.com/church-of-serbia-for-north-macedonia-we-are-not-under-the-influence-or-pressure-of-anyone/ |access-date=2022-05-16 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |date=16 May 2022 |title=Саопштење Светог Архијерејског Сабора |url=http://www.spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |url-status=dead |website=spc.rs |archive-url=https://web.archive.org/web/20220621182450/https://spc.rs/sr/saopshtenje_svetog_arhijerejskog_sabora_6 |archive-date=21 June 2022}}</ref><ref>{{Cite web |date=2022-05-16 |title=The Assembly of the SOC approved the canonical unity of the MOC-OA - Free Press |url=https://www.slobodenpecat.mk/en/soborot-na-spc-odobri-kanonsko-edinstvo-na-mpc-oa/ |access-date=2022-05-16 |website=Слободен печат |language=en}}</ref> 24. maja 2022 je Porfirij med [[somaševanje]]m s škofi MPC razglasil sklep SPC, da je njeno vodstvo sprejelo in potrdilo svojeglavnost ali avtokefalnost MPC ("the Holy Synod of the Serbian Orthodox Church has unanimously met the pleas of the Macedonian Orthodox Church and has accepted and recognized its autocephaly.").<ref>{{Cite web |date=2022-05-24 |title=Serbian Patriarch Brings "Good News" to Newly-Recognised Macedonian Church |url=https://balkaninsight.com/2022/05/24/serbian-patriarch-brings-good-news-to-newly-recognised-macedonian-church/ |access-date=2022-05-24 |website=Balkan Insight |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=BREAKING: Patriarch Porfirije announces autocephaly of Macedonian Church (+VIDEO) |url=https://orthochristian.com/146311.html |access-date=2022-05-24 |website=OrthoChristian.Com}}</ref><ref>{{Cite web |last= |title=Patriarchate of Serbia recognizes the autocephaly of Archdiocese of Ohrid |url=https://orthodoxtimes.com/patriarchate-of-serbia-recognizes-the-autocephaly-of-archdiocese-of-ohrid/ |access-date=2022-05-24 |website=Orthodox Times |language=en-US}}</ref> 26. decembra 2022 je bil Porfiriju onemogočen na mejnem prehodu s Kosovim [[Merdare]] obisk Peške patriarhije.<ref>{{Cite news |title=Patrijarh Porfirije: Danas su vrata na mom domu za mene zaključana. |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/drustvo/patrijarh-porfirije-danas-su-vrata-na-mom-domu-za-mene-zakljucana-samo-sam-na-kosovu}}</ref> Srbska vojska in policija sta uvedli stopnjo najvišje pripravljenosti na prehodu [[Jarinje]].<ref>{{Cite news |title=Vojska Srbije postavila šest haubica u blizini Jarinja |url=https://rs.n1info.com/vesti/vojska-srbije-postavila-sest-haubica-u-blizini-jarinja/}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost svih jedinica MUP |url=https://www.kosovo-online.com/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup-26-12-2022}}</ref><ref>{{Cite news |title=Naložio sam podizanje pune borbene gotovosti svih jedinica MUP |url=https://www.kurir.rs/vesti/politika/4077586/po-naredjenju-predsednika-i-vrhovnog-komandanta-vucica-podignuta-borbena-gotovost-pripadnika-mup-srbije}}</ref><ref>{{Cite news |title=Podignuta borbena gotovost |url=https://www.blic.rs/vesti/politika/gasic-podignuta-borbena-gotovost-svih-jedinica-mup/eqczp7n}}</ref> === Medverski odnosi === Ob priliki muslimanskega praznovanja [[Ramazanski bajram|Ramazanskega bajrama]] »Eid al-Fitr« maja 2021 je Porfirij izrazil željo po ustvarjanju dobrih in bratskih odnosov med [[pravoslavci]] in [[muslimani]].<ref>{{cite web |title=Patriarch of Serbia: I will participate in building fraternal relations between Orthodox Christians and Muslims |url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=24 May 2021 |archive-date=24 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524115411/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-i-will-participate-in-building-fraternal-relations-between-orthodox-christians-and-muslims/ |url-status=live }}</ref> === V Sloveniji kot doma === Kot ljubljansko-zagrebški metropolit je imel Porfirij urejene odnose s Katoliško Cerkvijo v Sloveniji. Ko je postal patriarh, pa so se ti odnosi še utrdili. Sredi septembra 2026 je v spremstvu obiskal Ljubljano ob 90. obletnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda. Na nedejo, 13. septembra, je namreč vodil zahvalno bogoslužje v navzočnosti okrog tisoč vernikov ob navzočnosti predsednika SŠK škofa [[Andrej Saje|Andreja Sajeta]]. V soboto pa je med zahvano molitvijo povedal, da rad prihaja v Ljubljano, saj je bil dolga leta ljubljansko-zagrebški metropolit. Na to cerkev ga vežejo ljubi spomini: :"Prav tukaj, na tem svetem kraju in pri tem svetem oltarju, sem kot arhijerej te škofije, služil svojo prvo liturgijo. Ko pridem sem, se resnično počutim, kot da prihajam domov, kot da prihajam med brate in sestre." Odlični gostje so se v Sajetovem spremstvu sprehodili po središču naše prestolnice.<ref>{{cite web|url=https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda|title=Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda|publisher=Katoliški tednik Družina|author=STA. M. P.|place=Ljubljana|language=sl|date=14. september 2026|accessdate=14. september 2026}}</ref> == Moralna in politična vprašanja == === Domače zadeve === Marca 2021 je Porfirij izjavil, da področje Kosovega in Metohije ostaja del Republike Srbije in da je tozadevni referendum bil izrečen že leta 1389, namigujoč na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovsko bitko]] kot tudi na tukajšnjo srbsko kulturno in duhovno dediščino.<ref>{{Cite web|title=Косово је суштински део Србије – референдум је одржан 1389. године|trans-title=Kosovo is essentially part of Serbia – the referendum was held in 1389|url=http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|access-date=2021-03-02|website=Politika Online|archive-date=2021-03-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210302225231/http://www.politika.rs/scc/clanak/474068/Kosovo-je-sustinski-deo-Srbije-referendum-je-odrzan-1389-godine|url-status=live|language=sr}}</ref> Maja 2021 se je srečal s pravosodno ministrico [[Maja Popović|Majo Popović]], da bi poglobil sodelovanje glede na varstvo srednjeveških kosovskih spomenikov, kakor tudi pridobil večjo gmotno podporo za tamkajšnje meništvo.<ref>{{cite web |title=Serbian Patriarch, Justice Minister discussed further cooperation, protection of heritage in Kosovo |url=https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=2021-05-24 |archive-date=2021-05-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210524114308/https://orthodoxtimes.com/serbian-patriarch-justice-minister-discussed-further-cooperation-protection-of-heritage-in-kosovo/ |url-status=live |date=2021-05-24 }}</ref> === Študentovske "blokade" === Marca 2025 so se zopet razplamteli študentovski protesti, ki trajajo neprekidno od 1. novembra 2024 zaradi [[Zrušitev nadstreška na železniški postaji Novi Sad|Zrušitve nadstreška na železniški postaji Novi Sad]], ki je terjal 16 življenj; tedaj je Porfirij podal sporno izjavo pozivajoč študente, da se vrnejo v učilnice in na svoje univerze. To so njegovi kritiki razumeli kot podporo tako patriarha kot tudi vodstva SPC vladi predsednika Vučića; to je sprožilo negodovanje ne le proti vladi, ampak tudi zoper pravoslavno Cerkev, kar bi utegnilo mladi rod oddaljiti od vere.<ref>{{Cite news|url=https://balkans.aljazeera.net/opinions/2025/3/20/porfirije-kao-saucesnik-vuciceve-vlasti|title=Porfirije kao 'saučesnik' Vučićeve vlasti|trans-title=Porfirije as an 'accomplice' of Vučić's government|date=2025-03-20|publisher=Al Jazeera Balkans|language=sr}}</ref> [[Metropolija Zvornik-Tuzla |Zvorniško tuzlanski metropolit]] [[Fotij|Fotij]] je študentske proteste nazval »demonski bunt« (»hudičevski upor«), a iz SPC se slišijo obtožbe in žalitve, češ da so „rušioci države“ in „ustaše“ (»rušitelji države in ustaši«). Teolog [[Milan Klisura]] ocenjuje, da se s tem s cerkvene strani rišejo mladim tarče na čelu in da take izjave pomenijo namesto odkrite ali vsaj načelne podpore hinavščino in poniževanje, kar mladi oddaljuje od cerkve. <ref>{{cite web|url=https://www.antenam.net/clanak/368828-vladike-crkve-srbije-protiv-studenata-fotije-ih-nazvao-demonima-i-satanistima-a-irinej-teroristima|title= Vladike Crkve Srbije protiv studenata: Fotije ih nazvao demonima i satanistima, a Irinej teroristima|publisher=AntenaM|author=AM|place=|language=sr|date=7. junij 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> Na obisku v Moskvi pred Dnevom zmage 2025 pa so si sledile uničujoče oznake študentske »pisane revolucije« iz ust srbskega patriarha Porfirija in njegovega mentorja Amfilohija. V zvezi s takimi zaničljivimi izjavami o študentskem demokratičnem gibanju in prilizovanju ruskemu vodstvu meni teolog [[Vukašin Miličević]], da je takšno izražanje jezik srbskih nacionalistov, ki so po njegovih besedah najhujši sovražniki srbskega ljudstva in njegovega vsestranskega napredka.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodnaevropa.org/a/uskrs-tokom-pandemije/31231256.html|title=Tri poruke patrijarha Porfirija Putinu od Vučića|publisher=Politika|author=Jelena Jelovac|place=Beograd|language=sr|date=23. april 2025|accessdate=9. april 2026}}</ref> === Mednarodni odnosi === [[File:Patr.Porfirije.jpg|right|thumb|200px|<center>[[Porfirij Perić|Patriarh Porfirij]] sprejema [[Grčija|grškega]] ministra za zunanje zadeve [[Nikos Dendias|Nikosa Dendiasa]]]]</center> V svojem prvem intervjuju v vlogi srbskega patriarha za [[HTV|Hrvaško televizijjo]] je Porfirij dejal, da ga na neki način žalosti odhod s Hrvaškega kot ljubljansko-zagrebškega metropolita; v šali je dodal, da je na ta način postal takorekoč patriarh Beograda, Zagreba in Ljubljane – [[Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev|Srbov, Hrvatov in Slovenccev]]; izrazil je tudi mnenje, da mora biti [[Jasenovac]] prost kakršnekoli politizacije in manipulacije.<ref>{{cite web |title=Intervju Patrijarha Porfirija za HRT |trans-title=Interview of Patriarch Porfirije for HRT |url=http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |website=mitropolija-zagrebacka.org |date=2021-03-20 |access-date=2021-03-22 |archive-date=2022-05-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105323/http://mitropolija-zagrebacka.org/intervju-patrijarha-porfirija-za-hrt/?sr_pismo=lat |url-status=live |language=sr }}</ref><ref>{{cite web |title=Porfirije za HRT: Jasenovac mora biti oslobođen svake vrste politizacije |trans-title=Porfirije for HRT: Jasenovac must be freed from all types of politicization |url=https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |website=vijesti.hrt.hr |access-date=2021-03-22 |archive-date=2021-03-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210321165113/https://vijesti.hrt.hr/svijet/patrijarh-porfirije-za-hrt-1146855 |url-status=live |language=hr }}</ref> Februarja 2022 je Porfirij objavil, da bo SPC poslal pomoč Ukrajinski pravoslavni Cerkvi, vendar le tistemu delu, ki priznava nadoblast [[Ruska pravoslavna Cerkev|moskovskega patriarhata]];<ref>{{Cite web |date=2022-02-28 |title=Patrijarh Porfirije: Šaljemo pomoć braći u Ukrajini |trans-title=Patriarch Porfirije: We are sending help to brothers in Ukraine |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |access-date=2022-02-28 |archive-date=2022-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220227182608/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/4719123/ukrajina-rusija-pomoc-patrijarh-spc-rat.html |url-status=live |language=sr }}</ref><ref name="OrthTimes">{{cite web|url=https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|publisher=Orthodox Times|title=Patriarch of Serbia: We will send aid to the Church of Onufriy in Ukraine|date=2022-03-01|access-date=2022-03-01|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301150700/https://orthodoxtimes.com/patriarch-of-serbia-we-will-send-aid-to-the-church-of-onufriy-in-ukraine/|url-status=live}}</ref> opaženo je bilo, da je od pomoči bila izvzeta svojeglavna [[Ukrajinska pravoslavna Cerkev]] in njen metropolit [[Epifanij Dumenko|Epifanij]], ter da ni bil omenjen [[Ruski napad na Ukrajino 2022|Ruski napad na Ukrajino]].<ref name="OrthTimes" /> Aprila 2025 je Porfirij v spremstvu bačkega škofa Ireneja Bulovića obiskal Moskvo in se srečal z ruskim predsednikom [[Vladimir Putin|Putinom]] obenem z ruskim patriarhom Kirilom. Ob tej priliki je na sestanku 22. aprila 2025 Porfirij zatožil trenutne študentovske proteste v Srbiji kot »pisano revolucijo« (»obojena revolucija«; "color revolution"), ki da jo spodbujajo zahodne sile, ki pa da naprotujejo tudi istovetnosti srbskega ljudstva z njegovo krščansko omiko. Na začetku študentovskih protestov nikakor ni bilo jasno patriarhovo stališče do tega vprašanja. Ko pa so se blokadam sredi decembra 2024 pridružili tudi študenti Pravoslavne bogoslovne fakultete na velikem plenumu na Rektoratu Beograjske univerze, je bila Izjava bogoslovcev, da v celoti podpirajo začetne študentovske zahteve, objavljena skupaj s fotko s plenuma na patriarhovi časovnici, kar so večinoma razlagali kot podporo študentskemu gibanju.<ref>{{cite web|url=https://nova.rs/vesti/drustvo/da-li-je-patrijarh-porfirije-upravo-podrzao-studentske-blokade/?utm_source=%28direct%29&utm_medium=najcitanije_singlepost_sidebar|title=Da li je patrijarh Porfirije upravo podržao studentske blokade?|publisher=nova.rs|author=Andrija Lazarević|place=Beograd|language=sr|date=14. december 2024|accessdate=15. december 2024}}</ref> Obenem je izrazil mnenje, da je srbski vpliv na Kosovem, v Republiki Srbski in v Črni gori odvisen od splošnega stanja v Rusiji. Taka stališča so sprožila kritike v krogih teoloških in političnih analitikov, ki so obtožili Porfirija, da bolj podpira koristi trenutne Vučićeve vlade kot pa SPC in srbskega ljudstva.<ref>{{Cite web|url=http://en.kremlin.ru/events/president/news/76775|title=Meeting with Patriarch Kirill of Moscow and All Russia and Patriarch Porfirije of Serbia|date=2025-04-22|publisher=President of Russia Official Website}}</ref><ref>{{Cite news|url=https://balkaninsight.com/2025/04/23/serbian-patriarch-criticised-for-denouncing-student-protests-on-moscow-visit/|title=Serbian Patriarch Criticised for Denouncing Student Protests on Moscow Visit|date=2025-04-24|publisher=Balkan Insight}}</ref> == Prosvetno delovanje == === Nadarbina »Privrednik« (od 2002 do zdaj) === Porfirij je bil predsednik Nadarbine Privrednik ({{lang-sr|Srpsko privredno društvo Fondacija "Privrednik"}}) v vojvodinskem Novem Sadu.<ref>{{cite web |title=About Privrednik Foundation |url=http://fondprivrednik.org.rs/ |website=fondprivrednik.org.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=26 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201126202407/http://fondprivrednik.org.rs/ |url-status=live }}</ref> Na tem mestu je bil od ustanovite 2002 ter se je še posebej trudil pri zbiranju denarja za štipendije nadarjenih srbskih dijakov in študentov.<ref>{{cite web|url=https://svetosavlje.org/zivotopis-arhiepiskopa-peckog-mitropolita-beogradsko-karlovackog-i-patrijarha-srpskog-g-porfirija-perica/|title=Животопис Архиепископа пећког, Митрополита београдско-карловачког и Патријарха српског г. Порфирија (Перића) – Светосавље|publisher=Православље|author=a|place=Београд|language=sr|date=|accessdate=14. september 2026}}</ref> === Član uprave elektronskih medijev (2005–2014)=== 2005 je Srbska narodna skupščina izvolila Porfirija, ki je bil tedaj jegrski škof, za člana »Republiškega medijskega odbora« ({{lang-en|Council of the Republic Broadcasting Agency}}; {{lang-sr|Republička radiodifuzna agencija, RRA}}), ki so jo pozneje preimenovali v »Usmerjevalno telo za elektronske medije« ({{lang-en|Regulatory Authority of Electronic Media}}; {{lang-sr|Regulatorno telo za elektronske medije}}). Na zborovanju je predstavljal vse krščanske Cerkrve in vse verske skupnosti, ki delujejo na področju Republike Srbije.<ref>{{cite web |title=Patrijarh Porfirije |url=https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |website=istinomer.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=18 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210218152733/https://www.istinomer.rs/akter/mitropolit-porfirije/ |url-status=live }}</ref> 29. julija 2008 so Porfirija izvolili za novega predsednika »Republiškega medijskega odbora« (Republic Broadcasting Agency - RRA), in je tako nasledil odstavljenega Nenada Cekića.<ref>{{cite web |title=Smijenjeni čelnici RRA Cekić i Vasić |url=https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |website=nezavisne.com |date=29 July 2008 |access-date=22 November 2020 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420233929/https://www.nezavisne.com/novosti/ex-yu/Smijenjeni-celnici-RRA-Cekic-i-Vasic/26566 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |title=Episkop jegarski Porfirije novi predsednik Saveta RRA, Goran Karadžić zamenik |url=https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |website=ekapija.com |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105330/https://www.ekapija.com/news/183978/industrijski-dogadjaji-u-bih |url-status=live }}</ref> 2010 je odbor RRA zahteval od [[TV Pink (Srbija)|TV Pink]], da mora dati preglejevati vsebino serije »Farma«, nad katero so se mnogi pohujševali. Porfirij je izjavil, da je njena nesramnost prestopila vse meje in da bo morala takoj prenehati z njenim oddajanjem.<ref>{{cite web |title=Savremeni čovek je izgubio stid |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |website=politika.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=6 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191006084833/http://www.politika.rs/sr/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid |url-status=live }}</ref> 2011 je Porfirij kritiziral oddajanje »rijalitija« v živo in zahteval njegovo zakonsko prepoved.<ref>{{cite web |title=Zabraniti emitovanje rijalitija uživo |url=https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |website=rts.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105325/https://www.rts.rs/page/stories/sr/story/125/drustvo/852384/zabraniti-emitovanje-rijalitija-uzivo.html |url-status=live }}</ref> Pozneje je podajal podobne zahteve v zvezi s TV-Pinkovo nadaljevanki v živo ''Dvor'' (»The Palace«).<ref>{{cite web |title=Javnost, profit ili zabrana |url=https://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |website=vreme.com | date=2 March 2011 |access-date=26 February 2021 |archive-date=7 March 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110307155328/http://www.vreme.com/cms/view.php?id=979050&print=yes |url-status=live }}</ref> Maja 2014 je Porfirij odstopil od predsednikovanja odbora RRA, ker je bil izvoljen za ljubljansko-zagrebškega metropolita.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić novi predsednik Saveta RRA |url=https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |website=mondo.rs |access-date=22 November 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417195710/https://mondo.rs/Info/Drustvo/a696814/Goran-Karadzic-na-celu-Saveta-RRA.html |url-status=live }}</ref> Nasledil ga je [[Goran Karadžić]], ki ga je priporočil prav Porfirij.<ref>{{cite web |title=Goran Karadžić izabran za predsednika Saveta RRA |url=http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |website=rem.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=5 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210305184831/http://www.rem.rs/sr-lat/arhiva/vesti/2014/05/goran-karadzic-izabran-za-predsednika-saveta-rra#gsc.tab=0 |url-status=live }}</ref> == Akademsko uveljavljanje == Ko je 2004 doktoriral na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi (National and Kapodistrian University of Athens)]], je Porfirij postal [[docent]] na Oddelku za katehetsko in pastoralno teologijo na Pravoslavni teološki fakulteti Beograjske univerze. Kot docent je bil 2010 in 2015 izvoljen za izrednega profesorja in je nasledil akademika [[Vladeta Jerotić|Vladeta Jerotića]], s katerim je več let sodeloval na več področjih.<ref>{{cite web |title=Биографија Митрополита др Порфирија Перића |url=https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |website=bfspc.bg.ac.rs |access-date=26 February 2021 |archive-date=13 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210413174101/https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric-biografija.pdf |url-status=live }}</ref><ref name="oslobodjenje">{{Cite web|date=2021-02-18|title=Oslobođenje – SPC dobila novog patrijarha: Ko je Porfirije Perić|url=https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|access-date=2021-02-19|website=www.oslobodjenje.ba|language=bs-ba|archive-date=27 October 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20211027203519/https://www.oslobodjenje.ba/vijesti/region/spc-dobila-novog-patrijarha-ko-je-porfirije-peric-631554|url-status=live}}</ref> Kot redni [[profesor]] na Beograjskem vseučilišču pa je poučeval Osnovno bogoslovje s Psihologijo in Razlago Nove zaveze, pa tudi nekatere predmete na podiplomskem in doktorskem študiju. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju in napredovanju Svetopisemskega inštituta.<ref name="oslobodjenje"/> === Nagrade in priznanja === # Priznanje »Društva za versko svobodo na Hrvaškem« (Recognition of the Association for Religious Freedom in Croatia; 2019)<ref name="b92"/><ref name="vaticannews"/> # „Sankt Ignatios College“ in „Sankt Ignatios Foundation“ sta ga v [[Stockholm]]u odlikovali z [[Red sv. Ignacija|Redom svetega Ignacija]] (»Order of Sankt Ignatios«; 16. februar 2016)<ref name="sanktignatios"/><ref name="odlikovanje_porfiriju"/> # Srbsko gospodarsko društvo v Novem Sadu »Privrednik« mu je podelilo »Veliko diplomo [[Vladimir Matijević|Vladimirja Matijevića]]« (2022; by [[Privrednik|Srpsko privredno društvo ''Privrednik'']]<ref>{{cite web |title=120 stipendista u godini jubileja |url=https://p-portal.net/120-stipendista-u-godini-jubileja/ |website=p-portal.net |date=14 December 2022 |access-date=4 January 2023}}</ref> #[[Red Republike Srbske]] z lento. [[Republika Srbska]] (28. februar 2023).<ref>{{Cite web |url=https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|title=Патријарху Порфирију уручен Орден Републике Српске на ленти |access-date=2024-07-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230322230719/https://spc.rs/patrijarhu-porfiriju-urucen-orden-republike-srpske-na-lenti/|url-status=live}}</ref> # [[Srbska pravoslavna Cerkev]]: »Red svetih novih mučencev [[Škofija Bihać in Petrovac|Škofije Bihać in Petrovac]]« (2024)<ref>{{Cite web |last=Srpska |first=RTRS, Radio Televizija Republike Srpske, Radio Television of Republic of |title=Patrijarh Porfirije u Šipovu pozvao na jedinstvo pravoslavnih hrišćana (FOTO/VIDEO) |url=http://www.rtrs.tv/vijesti/vijest.php?id=477420 |access-date=2024-07-31 |website=REPUBLIKA SRPSKA - RTRS}}</ref> # „Red prepodobnega očeta [[Justin Popović|Justina]]“ mu je podelila [[Škofija Valjevo]] (2024). # „Red svetega kneza Vladimirja, enakopravnega apostolom“ (Order of St. Equal to Apostles Prince Vladimir) mu je podelila [[Ruska pravoslavna Cerkev]] (2025)<ref name=":0">{{Cite web |last=Vojvodine |first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija |title=Patrijarhu Porfiriju nakon liturgije u Moskvi uručen počasni doktorat i orden Svetog ravnoapostolnog kneza Vladimira |url=https://www.rtv.rs/sr_lat/drustvo/patrijarhu-porfiriju-nakon-liturgije-u-moskvi-urucen-pocasni-doktorat-i-orden-svetog-ravnoapostolnog-kneza-vladimira_1623512.html |access-date=2025-04-25 |website=JMU Radio-televizija Vojvodine |language=sr-Latn}}</ref> # „Moskovska bogoslovna akademija“ pri [[Univerza v Moskvi|Moskovski univerzi]] mu je podelila častni doktorat iz teologije (2025)<ref name=":0" /> == Dela == ;knjige * (2015) ''Licem k Licu: Biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu'' (»Z obrazom k Obrazu: Svetopisemsko-dušnopastirska premišljevanja o [[Bog]]u, [[človek]]u in [[svet]]u«; »Face to Face: Biblical-Pastoral Reflections on God, Man and the World)<ref name="b92"/><ref>{{cite book |title=Licem k licu: biblijsko-pastirska promišljanja o Bogu, čoveku i svetu |url=https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |year=2015 |isbn=9788674051603 |access-date=26 February 2021 |archive-date=8 May 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105324/https://books.google.com/books?id=BDNTzQEACAAJ |url-status=live }}</ref> * (2016) ''Zagreb i ja se volimo javno'' (»[[Zagreb]] in jaz se imava rada javno«; »Zagreb and Me are Openly in Love«)<ref name="korisnaknjiga">{{cite web |title=Zagreb i ja se volimo javno Porfirije Perić |url=https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |website=korisnaknjiga.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=20 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210420102421/https://www.korisnaknjiga.com/zagreb-i-ja-se-volimo-javno-naslov-122231 |url-status=live }}</ref><ref name="portalnovosti-knjiga">{{cite web |title=Promocija knjige 'Zagreb i ja se volimo javno' |url=https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |website=portalnovosti.com |access-date=28 February 2021 |archive-date=30 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181030075454/https://www.portalnovosti.com/promocija-knjige-zagreb-i-ja-se-volimo-javno |url-status=live }}</ref><ref name="p-portal.net-knjiga">{{cite web |title=Mitropolit Porfirije predstavio knjigu "Zagreb i ja se volimo javno" |url=https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |website=p-portal.net |date=30 June 2017 |access-date=28 February 2021 |archive-date=11 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210411085804/https://p-portal.net/mitropolit-porfirije-predstavio-knjigu-zagreb-ja-se-volimo-javno/ |url-status=live }}</ref> * (2020) ''Premudrost u Tajni sakrivena — Ogledi iz Teologije apostola Pavla'' (»Modrost skrita v Skrivnosti – Črtice iz Teologije [[Sveti Pavel|apostola Pavla]]«; »Wisdom is Hidden in the Secret – Essays in the Theology of Paul the Apostle«)<ref name="b92"/> <small>Vir: ''[https://bfspc.bg.ac.rs/wp-content/uploads/pdf/bibliografija/porfirije-peric.pdf Pravoslavna bogoslovna fakulteta na Beograjski univerzi (University of Belgrade Faculty of Orthodox Theology)]''</small> ;Izbrani članki * (2011) ''E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy''<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=E ágápe õs sýndesmos ginóskontos kaí ginoskoménoy|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/192960268|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=8 May 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220508105342/https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/192960268|url-status=live}}</ref> * (2012) ''Kosovo je naš krst'' (»Kosovski mit je naš križ«; »Kosovo Myth is Our Cross«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Kosovo je naš krst|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1539313129|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2015) ''Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata'' (»Pastirska navzočnost Cerkve v srbskem ljudsvu med Prvo svetovno vojno«; »The Pastoral Presence of the Church in the Serbian People during the First World War«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pastirsko prisustvo crkve u srpskom narodu tokom Prvog svetskog rata|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024547/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/523200149|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog'' (»Pavlovo dojemanje Božje pravičnosti po razlagi sv. Janeza Zlatoustega«; »Paul the Apostle's Understanding of the Righteousness of God in the Interpretation of St. John Chrysostom)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Pavlovo poimanje pravednosti Božje u tumačenju Svetog Jovana Zlatoustog|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024548/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/1536773318|url-status=live}}</ref> * (2019) ''Misionarski i pastirski rad Svetoga Save'' (»Misijonarsko in pastirsko delovanje sv. Sava«; »Missionary and Pastoral Work of Saint Sava«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Misionarski i pastirski rad Svetoga|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr|archive-date=21 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210221024619/https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/328461831|url-status=live}}</ref> * (2020) ''Eshatologija apostola Pavla: poslanice Solunjanima i Korinćanima'' (''Eshatologija apostola Pavla: poslanici Solunčanom in Korinčanom''; »The Eschatology of Paul the Apostle /Pauline epistles/ to the Thessalonians and Corinthians«)<ref>{{Cite web|last=Марибор|first=IZUM-Институт информацијских знаности|title=Есхатологија апостола Павла: посланицe Солуњанима и Коринћанима|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/17910281|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> * (2020) ''Antropologija Svetog Apostola Pavla'' (''Antropologija svetega apostola Pavla''; »Anthropology of Saint Paul the Apostle«)<ref>{{Cite web|last=Maribor|first=IZUM-Institut informacijskih znanosti|title=Antropologija Svetog Apostola Pavla|url=https://plus.sr.cobiss.net/opac7/bib/22991113|access-date=18 February 2021|website=plus.sr.cobiss.net|language=sr}}{{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Navedki == {{navedek|''»Ne smemo dozvoliti ni na koji način u toj kulturi sećanja da budemo zarobljeni bilo kojom vrstom osvetoljubivosti i mržnje zato što ćemo sebe ponovo zarobiti i ta spirala zla koja je počela nekada neće imati kraj«''<ref>{{cite web|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56266813|title=Srpska pravoslavna crkva i Porfirije: Šta je rekao patrijarh u prvom televizijskom gostovanju - u 100 i 500 reči|publisher= BBC News na srpskom|author=Nataša Anđelković|place=|language=sr|date=3. marec 2021|accessdate=8. avgust 2026}}</ref><br>„Ne smemo dovoliti na noben način v tej omiki spomina, da bi bili zasužnjeni s katerokoli oblike maščevalnosti in sovraštva zato, ker bi sebe ponovno zasužnjili in ta spirala zla, ki se je začela nekdaj, ne bi imela konca“}} {{navedek|''»Ja jesam Srbin, ali sam pre svega hrišćanin«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Jaz sem resda Srb, toda predvsem sem kristjan“}} {{navedek|''»Između balkanskih naroda trebamo graditi mostove«''<ref>{{Cite news|title=Šta znači izbor Porfirija na mesto patrijarha Srpske pravoslavne crkve|language=sr-latn|work=BBC News na srpskom|url=https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|access-date=18 February 2021|archive-date=19 February 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210219131527/https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-56116083|url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |title=Message of unity from Patriarch of Serbia: The mission of the Church is to build peace |url=https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |website=orthodoxtimes.com |access-date=20 February 2021 |archive-date=19 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210219110704/https://orthodoxtimes.com/message-of-unity-from-patriarch-of-serbia-the-mission-of-the-church-is-to-build-peace/ |url-status=live }}</ref><br>„Med balkanskimi narodi moramo graditi mostove“}} {{navedek|''»Uvek ću biti spreman da učestvujem u izgrađivanju mostova između ljudi i naroda, potpuno svestan da ima onih koji će i sa jedne i sa druge obale bacati kamenje na mostograditelje. Na to me obavezuje sam Gospod koji je u Sinu svome jedinorodnom premostio jaz između Boga i čoveka.«''<ref>Mitropolija Zagrebačko ljubljanska: Porfirije arhiepiskop pećki mitropolit beogradsko-karlovački i Patrijarh srpski - Životopis. Pridobljeno dne 19. avgusta 2026</ref><br>„Vedno bom pripravljen sodelovati v izgrajevanju mostov med ljudmi in ljudstvi, popolnoma si v svesti, da obstajajo taki, ki bodo z ene in druge obale metali kamenje na mostograditelje. Na to me obvezuje sam Gospod (Jezus Kristus), ki je v svojem edinorojenem Sinu premostil jez med Bogom in človekom.«“}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam srbskih pisateljev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == {{colbegin}} * {{Cite book| last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink=Драгомир Ацовић|title=Слава и част: Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима|year=2013|location=Београд|publisher=Службени гласник|url=https://books.google.com/books?id=FchdoAEACAAJ| location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite book| last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite book| last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви: Македонско црквено питање|year=1997|location=Београд|publisher=Свети архијерејски синод Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=y4ssygAACAAJ}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|title=Раскол у Српској православној цркви - македонско црквено питање|journal=Вардарски зборник|year=1999|volume=1|pages=155—173|url=http://books.google.com/books?id=j2lpAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Јањић|first=Јован|authorlink=Јован Јањић|year=2018|title=Српска црква у комунизму и посткомунизму (1945-2000)|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/sr/sr/bib/bpar/267653388|publisher=НИД Компанија "Новости" ад - Београд|isbn=978-86-7446-272-0}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} {{colend}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|Porfirij Perić}} {{DEFAULTSORT:Perić, Porfirij}} ;{{ikona sl}} *[https://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/Edinost/76/1/BogatajPotisek.pdf Edinost in dialog 76 (2021) 341–344 | Bogataj & Potisek ''Novi srbski patriarh Porfirije – znanec Slovencev Porfirije, the New Serbian Patriarch – Acquaintance of Slovenes''] *[https://www.druzina.si/clanek/srbski-partriarh-porfirije-v-ljubljani-ob-90-letnici-dokoncanja-cerkve-sv-cirila-metoda Srbski partriarh Porfirije v Ljubljani ob 90-letnici dokončanja cerkve sv. Cirila in Metoda | Družina – vsak dan s teboj] *[https://www.24ur.com/novice/slovenija/ljubljansko-sodisce-porfirija-obsodilo-zaradi-mobinga-nad-duhovniki.html Ljubljansko sodišče patriarha Porfirija obsodilo zaradi mobinga | 24ur.com] ;{{ikona sr}} *[https://time.rs/cw/640ab8d7ed/s-tobom-ucestvujemo-u-borbama-patrijarh-porfirije-uputio-cestitku-novaku-djokovicu-na-pobedi-u-velikom-finalu.html "S TOBOM UČESTVUJEMO U BORBAMA" Patrijarh Porfirije uputio čestitku Novaku Đokoviću na pobedi u velikom finalu] *[https://www.instagram.com/porfirije_patrijarh/ Званични инстаграм налог патријарха Порфирија (Uradna stran instagrama patriarha Porfirija)] *[https://www.youtube.com/watch?v=nAErdzqTLgg Устоличење Патријарха српског Порфирија (Umeščanje srbskega patriarha Porfirija) |Youtube] *[http://www.blic.rs/Vesti/Drustvo/51057/Episkop-Porfirije-uredjuje-medijsko-nebo-Srbije Епископ Порфирије уређује медијско небо Србије (Škof Porfirij urejuje spletno nebo Srbije) |Blic, 30. julij 2008] *[http://www.politika.rs/scc/clanak/136540/Savremeni-covek-je-izgubio-stid Интервју: Савременми човек је изгубио стид (Sodobni človek je izgubil sramežljivost) |Dnevnik „Politika“, 30. maj 2010] ;{{ikona en}} *[http://spc.rs/eng/biography_archbishop_pec_metropolitan_belgradekarlovci_and_serbian_patriarch_porfirije_peric Biography of Patriarch Porfirije | spc.rs] *[http://mitropolija-zagrebacka.org/episkop/ Biography of Metropolitan Porfirije |Mitropolija Zagrebačka] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{s-bef|before= nov naslov}} {{s-ttl|title= [[Škofija Jegra|jegrski naslovni škof]] | years = 1999&ndash;2014}} {{s-aft|after= [[Jeronim Močević]]}} {{s-bef|before= [[Jovan Pavlović]]}} {{s-ttl|title= [[Metropolija Zagreb-Ljubljana|ljubljansko-zagrebški metropolit]] | years = 2014&ndash;2021}} {{s-aft|after= [[Kirilo Bojović]]}} {{s-bef|before= [[Irenej Pavlović|patriarh Irenej]]}} {{s-ttl|title= [[patriarh]] | years = 2021&ndash;sedaj}} {{s-aft|after= - }} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1961]] [[Kategorija:Rojeni v Bečeju]] [[Kategorija:Vojvodinski Srbi]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Humanitarni delavci]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 21. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Beogradu]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Pacifisti]] [[Kategorija:Ekumenski delavci]] as4oywbej25kkp2hzdj8u6fqjam7m6v Corvera de Asturias 0 608726 6752822 6750860 2026-09-19T12:38:17Z Doncsecz~slwiki 9581 6752822 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Corvera de Asturias | native_name = Corvera d'Asturies | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Poblau ensidesa.jpg | image_caption = | image_flag = Corvera flag.svg | image_shield = Escudo de Corvera de Asturias.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Corvera | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Iván Fernández (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 46,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 15 785 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|31|04|N|5|53|16|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 362 | website = https://www.corvera.es/ | footnotes = }} '''Corvera de Asturias''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Corvera d'Asturies'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu osrednje Asturije, približno 24 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Avilés]] in [[Castrillón]], na severovzhodu na [[Gozón]] in [[Carreño]], na vzhodu na [[Gijón]], na jugozahodu na [[Llanera|Llanero]] in [[Illas]]. == Etimologija == Po splošnem mnenju ime Corvera izvira iz besede ''corvum'' (vrana).<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento Corvera de Asturias |url=https://www.corvera.es/historia |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Corvera se je osamosvojila v 16. stoletju od Avilésa.<ref name="historia" /> Prej je bila samo v 13. stoletju samostojna občina le za kratek čas.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Corvera de Asturias |work=Vivir Asturias |url=https://corvera-de-asturias.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59391474/historia-corvera-asturias |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Središče občine je bilo najprej v Cancienesu, v sredi 17. stoletja so premestili mestno hišo v Nubledo.<ref name="historia" /> Do konca 19. stoletja je bila glavna gospodarska panoga občine kmetijstvo (glavna izdelka sta bila kostanj in koruza<ref name="historia" />) in je Corvera zagotovila oskrbo Avilésa z živili, čeprav so Corverčani izvažali živež tudi v pristanišče [[Brest]]a v [[Francija|Franciji]], da bi se izognili pokrajinskih carin občine Avilés.<ref name="historia" /> V prvi polivici 19. stoletja so vojne, bolezni in lakota prizadele občino. Na koncu stoletja je delala kovačnica v Trasoni ter rudniki in bakrarna v Cancienesu (to je nadomestila zmanjšal uvoz bakra iz [[Peru]]ja<ref name="historia" />), kljub temu se je veliko ljudi izseljevalo iz občine v [[Kuba|Kubo]] in [[Mehika|Mehiko]].<ref name="historia" /> V 30. stoletja so ustanovili jeklarno v Corveri, ki je privlačila veliko delavcev iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilije]], [[provinca Leon|Leona]], [[Andaluzija|Andaluzije]] in [[Estremadura|Estremadure]], ki so se naselili v Corveri.<ref name="historia" /> Hkrati je priseljevanje povzročilo stanovanjske stiske, zato so prezidali žitnice in skladišča v stanovanja. Pozneje so ustanovili še nove tovarne in nakupovalne centre. == Geografija == Hribi so majhni, medtem ko so doline plitve. Najvišji vrh je Prietu (362 m), nato Fuencaliente (328), Posadoiru (268 m) in Grandellana (242). Ozemlje El Escañorio je naravoslovno edinstveno, ker rastejo tukaj edinstvene vrste praprotov. Podnebje je atlantsko. Zime so mile, tudi poletja niso precej vroča zaradi bližine [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]]. Količina padavin je obilna. == Gospodarstvo == Jeklarna je še danes dejavna, kar omogoča ustvarjanje novih delovnih mest, hkrati je tudi kmetijstvo ohranilo svojo pomembno vlogo. Turizem je tudi v vzponu, čeprav je gospodarstvo Corvere še danes odvisno od bližnjega Avilésa. == Kultura == Stavbene znamenitosti: * Palača družine Rodrígueza de Leóna * Blancova hiša iz 18. stoletja * Stara mestna hiša v Nubledu * Pristava Silve Melera iz 20. stoletja Cerkvene stavbe: * Romarska kapela Consolación * Romarska kapela Svetega Justa * Kapela Svetega Pelagija * Pokopališče v Trasoni * Cerkev Marije Device v Solísu * Cerkev Marije Device v Cancienesu == Šport == Veslanje v kanuju je izredna športna panoga v občini. 2010 so organizirali mednarodno tekmovanje v kanuju na akumulacijskem jezeru v Trasoni.<ref>{{navedi novice|last=Bernardo |first=Marta |title=Arranca el Europeo de piragüismo en Trasona |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/deportes/2010/07/02/arranca-europeo-piragueismo-trasona-21310563.html |date=2.7.2010 |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Druga pomembna športna panoga, ki je neke vrste zaščitni znak občine, je rokomet. V bližini izvira znani španski nogometaš [[Rubén Garabaya]]. Od 1981 ima občina rokometaško šolo. Rokometaški klub Corvera-Los Balagares je drugem razredu. == Pobratena mesta == * {{flagicon|CPV}} [[Praia]], [[Zelenortski otoki]] * {{flagicon|CPV}} [[Sal]], [[Zelenortski otoki]] * {{flagicon|CUB}} [[Arroyo Naranjo]], [[Kuba]] * {{flagicon|URY}} [[Maldonado]], [[Urugvaj]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 1vbvyy0rfbcz5dhb5tev1ul4cko9cy0 6752899 6752822 2026-09-19T18:06:08Z Doncsecz~slwiki 9581 6752899 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Corvera de Asturias | native_name = Corvera d'Asturies | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Poblau ensidesa.jpg | image_caption = | image_flag = Corvera flag.svg | image_shield = Escudo de Corvera de Asturias.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Corvera | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Iván Fernández (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 46,01 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 15.785 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|31|04|N|5|53|16|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 362 | website = https://www.corvera.es/ | footnotes = }} '''Corvera de Asturias''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Corvera d'Asturies'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severozahodnem delu osrednje Asturije, približno 24 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Avilés]] in [[Castrillón]], na severovzhodu na [[Gozón]] in [[Carreño]], na vzhodu na [[Gijón]], na jugozahodu na [[Llanera|Llanero]] in [[Illas]]. == Etimologija == Po splošnem mnenju ime Corvera izvira iz besede ''corvum'' (vrana).<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia |work=Ayuntamiento Corvera de Asturias |url=https://www.corvera.es/historia |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Corvera se je osamosvojila v 16. stoletju od Avilésa.<ref name="historia" /> Prej je bila samo v 13. stoletju samostojna občina le za kratek čas.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Corvera de Asturias |work=Vivir Asturias |url=https://corvera-de-asturias.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59391474/historia-corvera-asturias |date= |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Središče občine je bilo najprej v Cancienesu, v sredi 17. stoletja so premestili mestno hišo v Nubledo.<ref name="historia" /> Do konca 19. stoletja je bila glavna gospodarska panoga občine kmetijstvo (glavna izdelka sta bila kostanj in koruza<ref name="historia" />) in je Corvera zagotovila oskrbo Avilésa z živili, čeprav so Corverčani izvažali živež tudi v pristanišče [[Brest]]a v [[Francija|Franciji]], da bi se izognili pokrajinskih carin občine Avilés.<ref name="historia" /> V prvi polivici 19. stoletja so vojne, bolezni in lakota prizadele občino. Na koncu stoletja je delala kovačnica v Trasoni ter rudniki in bakrarna v Cancienesu (to je nadomestila zmanjšal uvoz bakra iz [[Peru]]ja<ref name="historia" />), kljub temu se je veliko ljudi izseljevalo iz občine v [[Kuba|Kubo]] in [[Mehika|Mehiko]].<ref name="historia" /> V 30. stoletja so ustanovili jeklarno v Corveri, ki je privlačila veliko delavcev iz [[Galicija (Španija)|Galicije]], [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastilije]], [[provinca Leon|Leona]], [[Andaluzija|Andaluzije]] in [[Estremadura|Estremadure]], ki so se naselili v Corveri.<ref name="historia" /> Hkrati je priseljevanje povzročilo stanovanjske stiske, zato so prezidali žitnice in skladišča v stanovanja. Pozneje so ustanovili še nove tovarne in nakupovalne centre. == Geografija == Hribi so majhni, medtem ko so doline plitve. Najvišji vrh je Prietu (362 m), nato Fuencaliente (328), Posadoiru (268 m) in Grandellana (242). Ozemlje El Escañorio je naravoslovno edinstveno, ker rastejo tukaj edinstvene vrste praprotov. Podnebje je atlantsko. Zime so mile, tudi poletja niso precej vroča zaradi bližine [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]]. Količina padavin je obilna. == Gospodarstvo == Jeklarna je še danes dejavna, kar omogoča ustvarjanje novih delovnih mest, hkrati je tudi kmetijstvo ohranilo svojo pomembno vlogo. Turizem je tudi v vzponu, čeprav je gospodarstvo Corvere še danes odvisno od bližnjega Avilésa. == Kultura == Stavbene znamenitosti: * Palača družine Rodrígueza de Leóna * Blancova hiša iz 18. stoletja * Stara mestna hiša v Nubledu * Pristava Silve Melera iz 20. stoletja Cerkvene stavbe: * Romarska kapela Consolación * Romarska kapela Svetega Justa * Kapela Svetega Pelagija * Pokopališče v Trasoni * Cerkev Marije Device v Solísu * Cerkev Marije Device v Cancienesu == Šport == Veslanje v kanuju je izredna športna panoga v občini. 2010 so organizirali mednarodno tekmovanje v kanuju na akumulacijskem jezeru v Trasoni.<ref>{{navedi novice|last=Bernardo |first=Marta |title=Arranca el Europeo de piragüismo en Trasona |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/deportes/2010/07/02/arranca-europeo-piragueismo-trasona-21310563.html |date=2.7.2010 |accessdate=14.9.2026 |language=es}}</ref> Druga pomembna športna panoga, ki je neke vrste zaščitni znak občine, je rokomet. V bližini izvira znani španski nogometaš [[Rubén Garabaya]]. Od 1981 ima občina rokometaško šolo. Rokometaški klub Corvera-Los Balagares je drugem razredu. == Pobratena mesta == * {{flagicon|CPV}} [[Praia]], [[Zelenortski otoki]] * {{flagicon|CPV}} [[Sal]], [[Zelenortski otoki]] * {{flagicon|CUB}} [[Arroyo Naranjo]], [[Kuba]] * {{flagicon|URY}} [[Maldonado]], [[Urugvaj]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 2guxed6mpiodnjo6ns8bzmwu41bzq48 Čigili 0 608733 6752961 6751190 2026-09-20T00:47:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752961 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bivša država |native_name = Čigili |conventional_long_name = |common_name = |continent = Azija |region = |country = |era = srednji vek |status = |government_type = |year_start = 7. stoletje (prva omemba) |year_end = 13. stoletje (zadnja omemba) |event_start = |event_end = |s1 = |flag_s1 = |image_flag = |flag_type = |coa_size = |image_map = River-ili-3.jpg |image_map_caption = Reka Ili |capital = |common_languages = [[Turški jeziki|turški jezik]] |religion = |currency = |title_leader = |leader1 = |year_leader1 = |leader2 = |today = {{ikonazastave|Uzbekistan}} [[Uzbekistan]] <br> {{ikonazastave|Afganistan}} [[Afganistan]] <br> {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Azerbajdžan]] <br> {{ikonazastave|Turčija}} [[Turčija]] }} '''Čigili''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 炽俟 ali 熾俟, Chìqí) so bili zgodovinsko [[Turška ljudstva|turško ljudstvo]], ki je od 7. stoletja živela okoli jezera [[Isik Kul]]. Znani so bili po svoji izjemni verski predanosti. Zgodnji viri kažejo, da so bili sprva pod vplivom [[Manihejstvo|manihejstva]] in kasneje pod vplivom [[Vzhodna asirska cerkev|nestorijanskega]] krščanstva. Ime Čigil se je prvič pojavi v ''Zgodovini dinastije Sui'' (581–680) kot Chji-i < tšįək-iət < chigil.<ref>Hamilton J. "Toquz-Oghuz et On-Uyghur." ''Journal Asiatique''. No 250, 1962, str. 26</ref> Sredi 7. stoletja so se Čigili (kitajsko: Čujue), Čumuli (kitajsko: Čumi) in [[Karluki]] (kitajsko: Gelolu) uprli [[Dinastija Tang|dinastiji Tang]]. Upor je vodil [[jabgu]] Aru (kitajsko: Helu) iz [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]]. Ime Aru izhaja iz turške manihejske besedi ''arïg''. Izraz ''arïg dïntar'' pomeni ''čisti duhovnik''.<ref>Ü. Zuev, "Early Türks: Sketches of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 221, ISBN 9985-441-52-9</ref> Čigili, Jagmi in druga turška plemena<ref name="kror">[http://www.kroraina.com/hudud/index.html ''Hudud al-'Alam''] (''Regije sveta'')</ref> so se skupaj z ostanki orhonskih Turkov združila v Karluško plemensko zvezo, katere zgodovina sega še v 9. stoletje.<ref>S. G. Klyashtorny, T. I. Sultanov, “''States And Peoples Of The Eurasian Steppe''”, St. Petersburg, 2004, str. 117, ISBN 5-85803-255-9</ref> Totemska žival Čigilov je bil lev.<ref name=":0">[https://dergipark.org.tr/tr/pub/tariharastirmalari/article/603649 ''Türkistan’ın Büyük Türk Boylarından Çiğiller ve Anadolu’da İskân İzleri'']. Maj 2010. str. 103-136. Tarih Araştırmaları Dergisi</ref> ==Zgodovina== Hamilton (1962) in Zuev (2002) sta prvo omembo Čigilov prepoznala v zapisu 職乙 (Džiji), katerega izgovorjavo v srednji kitajščini je Zuev rekonstruiral kot ''tšįək-iət''. Čigili so bili pleme iz Tjelejske plemenske zveze, omenjeno v ''[[Knjiga Suija|Knjigi Suija]]'' (''Sui Šu''), ki jo je uredil Vej Dženg.<ref>Hamilton J. "Toquz-Oghuz et On-Uyghur." ''Journal Asiatique''. No 250, 1962, str. 26</ref><ref>Zuev, Yu.A. (2002). ''Early Turks: Essays on History and Ideology'', Almaty Daik Press. str. 220 (v ruščini)</ref> Ker izvirni rokopis ne vsebuje ločil, si različni raziskovalci etnonime razlagajo in rekonstruirajo na različne načine. Zapis 薄落職乙咥 je na primer mogoče brati kot ''Boluodži'' ali ''Jidie''.<ref>Cheng, Fanyi. "The Research on the Identification between the Tiele (鐵勒) and the Oğuric tribes" in ''Archivum Eurasiae Medii AeviARCHIVUM EURASIAE'' ed. Th. T. Allsen, P. B. Golden, R. K. Kovalev, A. P. Martinez. 19 (2012). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden. str. 104-108</ref> Po navedbah srednjeveških piscev je mesto Čigil ležalo na razdalji, ''"ki jo doseže človeški glas"'', od mesta [[Taraz]].<ref>Volin, 1960, str. 81-82</ref><ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 191</ref> Pripoved [[Mahmud al-Kašgari|Mahmuda al-Kašgarija]] iz 11. stoletja ponuja ljudsko etimologijo imena Čigil, ki jo avtor povezuje z [[Aleksander Veliki|Aleksandrom Velikim]] (Zu-I-Karnein, iz Dhu al-Qarnayn, dobesedno ''"tisti z dvema rogovoma"'') v 4. stoletju pr. n. št.: : ''"Ko so vojske Zu-l-Karneina dosegle Talas v manihejski deželi Argu, je močan naliv ustvaril globoko blato. Cesta je postala neprehodna in razjarjeni Zu-l-Karnein je v perzijščini vzkliknil: "In chi gil ast?!" – "Kakšno blato je to?! Ne moremo se izvleči iz njega!" Ukazal je, naj na kraju, imenovanem Čigil, postavijo zgradbo. Turke na tem območju so imenovali Čigili. Tudi nomadske Turke, ki so prevzeli čigilski slog oblačenja [dolgih] oblačil – vse od reke Džejhun (Amu Darja) do Čina (Kitajska) – so imenovali Čigili.<ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, p. 191, {{Listed Invalid ISBN|9985-4-4152-9}}</ref> ... Nomadski Čigili, pa tudi Tuhsiji, so živeli v bližini naselbine Kujas, ki je ležala onkraj Baršgana in jo namakale reke Kejkana, ki so se stekale v reko Ili.<ref>''ibid''., iii, 132, ''v.i.'', str. 301, op. 4.]]</ref> ... Druga skupina tega plemena je živela v naselbini Čigil blizu Taraza, tretja pa v istoimenskih vaseh blizu Kašgarja."'' Al-Kašgari<ref>Kāshgharī, i, 330</ref> navaja, da so Oguški Turki z imenom Čigili označevali vse Turke na ozemlju od [[Amu Darja|Amu Darje]] do severne [[Kitajska|Kitajske]].<ref>Minorsky, V. ''Hudud al-'Ālam''. "Regions of the world. A Persian Geography 372 A. H. – 982 A. D." London, 1937, str. 298–299</ref> Če so bili Čujueji iz kitajskih virov dejansko Čigili, so bili [[Šatuoji]] veja, ki se je odcepila od Čujuejev, se pravi Čigilov. Šatuojski plemič [[Li Kejong]] je pripadal šatuojskemu plemenu Zmaj in imel sprva priimek Džuje ali Džušje. Kasneje mu je kitajski cesar iz dinastije Tang podelil priimek Li, ki je pripadal vladarjem dinastije Tang.<ref>Malyavkin, 1974, str. 100; Li Fan, Ch. 425, str. 3458-3459</ref> Priimek je bil že pred njim podeljen njegovemu očetu Džušje Čišinu ([[Li Guočang]]).<ref>{{cite journal|last= Barenghi|first= Maddalena|title= Representations of Descent: Origin and Migration Stories of the Ninth- and Tenth-century Turkic Shatuo|journal= Asia Major|year= 2019|series= 3d|volume= 32|issue= 1|pages= 57–58|url= https://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|archive-date= 2022-02-14|access-date= 2026-09-15|archive-url= https://web.archive.org/web/20220214000102/http://www2.ihp.sinica.edu.tw/file/3650HVkUhqL.pdf|url-status= dead}}</ref> Li Kejongov sin [[Li Cunšu]] je na severu Kitajske ustanovil [[Kasnejši Tang]] (923–936) in s tem Šatuoje povzdignil v vladarsko ljudstvo. Med Šatuoji je prevladovalo čaščenje zmaja. V kronikah je zapisano, da so Šatuoji svoje molitve opravljali v skladu s ''"starodavno tradicijo severnih običajev"'' v bližini Gromovite gore pri Zmajevih vratih.<ref>Xue Zongzheng, Ch. 32, str. 225, f. 4b</ref><ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 145</ref><ref>Ouyang Xiu. Historical Records of the Five Dynasties|Xin Wudaishi. Vol. 4</ref><ref>{{cite journal|first=Christopher P.|last= Atwood|title=The Notion of Tribe in Medieval China: Ouyang Xiu and the Shatup Dynastic Myth|journal= Miscellanea Asiatica|year= 2010|issue= 16|url= https://repository.upenn.edu/ealc/16/|pages= 600–604}}</ref> Čigili in Jagmi ter Tuhsiji, eno od plemen [[Turgeški kaganat|Turgešev]],<ref>Gumilyov, L. ''Searches for an Imaginary Kingdom: The trefoil of the Bird's Eye View'' [http://gumilevica.kulichki.net/English/sik2b.htm Ch. 5: The Shattered Silence (961-1100)]</ref><ref>Pylypchuk, Ya. "Turks and Muslims: From Confrontation to Conversion to Islam (End of VII century - Beginning of XI Century)" in ''UDK'' 94 (4): 95 (4) (v ukrajinščini)</ref> in ostanek Orhonskih Turkov so se združili v plemensko zvezo [[Karluki|Karlukov]]. Zgodovina teh plemen je vsaj od 9. stoletja dalje neločljivo povezana.<ref>S. G. Klyashtorny, T.I. Sultanov, "States And Peoples of the Eurasian Steppe", St. Petersburg, 2004,str.117, {{ISBN|5-85803-255-9}}</ref> Delo ''Hudud al-Alam'', napisano v letih 982–983, opisuje Čigile kot pripadnike države Karluškega jabguja, naseljene v [[Sedmerorečje|Sedmerorečju]] in okolici jezera [[Isik Kul]] severno in vzhodno od Karlukov. Delo navaja, da so bili zelo bogati in da je bil njihov kralj ''"eden izmed njih"''. Zapisano je tudi, da ''"nekateri med njimi častijo Sonce in zvezde"''.<ref>Minorsky, V. ''Hudud al-'Ālam''. "Regions of the world. A Persian Geography 372 A. H. – 982 A. D." London, 1937, str. 98–99</ref> Čigili so imeli pomembno vlogo v [[Karahanidski kanat|Karahanidskem kanatu]], v katerem so tvorili jedro oboroženih sil.<ref>Vasily Bartold, ''Turkestan'', str. 317.</ref> Oblast v karahanidski državi si je delilo plemstvo Čigilov in Jagmov. V 9. stoletju so Čigili in Jagmi ter Mouluoji, Tašili in Suofuji tvorili jedro plemenske zveza Karlukov. Kaganat, v katerem se je govorilo karluško, je bil razdeljen na vzhodni in zahodni del. Vsak del je imel svojega kagana. Vzhodni kagan je bil po rangu višji in je imel dvor v [[Kašgar]]ju ter [[Balasagun]]u v sedanjem [[Kirgizistan]]u. Izhajal je iz plemena Čigilov in nosil naziv ''arslan karakagan''. Zahodni kagan je bil po rangu nižji. Izhajal je iz plemena Jagma in imel naziv ''bogra karakagan'', njegov dvor pa je bil v [[Taraz]]u in pozneje v [[Samarkand]]u.<ref>S. G. Klyashtorny, T. I. Sultanov, "States And Peoples of the Eurasian Steppe", St. Petersburg, 2004, str. 118, {{ISBN|5-85803-255-9}}</ref> V 11. stoletju so Čigili postali neodvisni. Al-Kašgari piše, da so se razdelili na tri veje.<ref>Faruk Sumer, "Oguzlar", Ankara, 1967, str. 27</ref> Po mongolski invaziji na [[Turkestan]] so morala vsa turška ljudstva v severnem Turkestanu in na območju gorovja [[Tjanšan]], tudi Čigili, svoja ozemlja prepustiti vzhodnim nomadom, sami pa so se preselili v [[Transoksanija|Transoksanijo]] in [[Kašgarija|Kašgarijo]].<ref>Z. V. Togan, "Turkistan Tarihi", Istanbul, 1947, str. 60, op. 80</ref> V [[Turčija|Turčiji]] še danes obstajajo štiri vasi z imenom Čigil, kar kaže na to, da se je del Čigilov po mongolski invaziji preselil v [[Anatolija|Anatolijo]].<ref>Faruk Sumer, "Oguzlar", Ankara, 1967, str. 27</ref> ==Religija== Čigili so bili znani po svoji verski predanosti. Prvi zapisi jih opisujejo kot [[Manihejstvo|manihejce]], kasnejši pa kot [[Nestorijanstvo|nestorijanske]] kristjane. Območje [[Sedmerorečje|Sedmerorečja]], nekdaj ozemlja Čigilov, je bogato s krščanskimi in predkrščanskimi arheološkimi ostanki. Z verskimi spomeniki in zgodovinskimi sporočili je zlasti bogato območje [[Talas, Kirgizistan|Talasa]]. [[Gagauzi]], posebno pontsko turško pleme, znano po svoji neomajni pripadnosti grškemu pravoslavnemu krščanstvu, ohranjajo legendo, ki povezuje njihov izvor s Čigili. V manihejstvu je osrednja podoba lev, mogočen in neusmiljen kralj živali. Lev kaže na uvoženo ideologijo, saj lev ni avtohtona žival Srednje Azije in zato prvotno ni mogel imeti simbolnega pomena za tamkajšnje prebivalstvo. Stavba, ki so jo našli arheologi in ne kaže nobenih sledov gospodarske dejavnosti, je služila kot kapela prebivalcev, upodobljenih v dolgih oblačilih Čigilov, katerih simbol je bil lev (turškko: arslan, bars).<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 193, {{Listed Invalid ISBN|9985-4-4152-9}}</ref> Arabski pisec [[Abu Dulaf al-Idžli]] (umrl 840) je poročal, da je med Čigili našel le nekaj kristjanov in da večina njih časti zvezde, zlasti [[Sirij]].<ref>{{cite book |last1=Frenkel |first1=Yehoshua |editor1-last=Amitai |editor1-first=R. |editor2-last=Biran |editor2-first=M. |title=Mongols, Turks, and others: Eurasian nomads and the sedentary world |date=2004 |publisher=BRILL |page=218 |chapter=The Turks of the Eurasian Steppe}}</ref> Povezava med Talasom, manihejstvom in levom je zapisana v turško-manihejski ''Sveti knjigi dveh temeljev'' (''Iki jïltïz nom''), katere fragmente je leta 1907 v oazi Kara-hodža v [[Turpan]]u našel Albert von Le Coq. Knjiga je bila posvečena vladarju ([[beg]]u) plemena Čigil-Arslan z imenom Il Tirgug Ap Burgučan Alp Tarhan.<ref>Henning, 1977, str. 552</ref> Postskriptum v rokopisu omenja Arslana Menguja, ki je uporabljal omenjeno knjigo.<ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 203</ref> V Talasu so bili štirje manihejski samostani: v Čigil-baliku, Kašu, Ordu-kentu in Jigjan-kentu.<ref>Yu. Zuev, "Early Türks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 207, {{Listed Invalid ISBN|9985-4-4152-9}}</ref> Sredi 7. stoletja je Čigile, Čumule in Karluke združil zahodnoturški [[jabgu]] [[Ašina Helu]] v svojem uporu proti dinastiji Tang. Zuev je rekonstruiral Helujevo staroturško ime kot ''*Aru'' in je po njegovem mnenju identično s turško-manihejskim izrazom ''arïg'' (kot ''arïg dïntar'' - ''čisti duhovnik'').<ref>Zuev, "Early Turks: Essays of history and ideology", Almaty, Daik-Press, 2002, str. 221, </ref> ==Krajevna imena== Številna krajevna imena, zabeležena v srednjeveških virih, so etničnega izvora. Takšna so na primer imena Čigilkand, Čigil-balik<ref>Ancient Türkic dictionary, L.: Science LO, 1969. (DTL).</ref> in Ujgure<ref>Ḥamd-Allāh ibn Abī Bakr Qazvīnī Mustawfi, ''The geograpghical part of the Nujat al-Qulub'' (''Nuzhat-al-qulūb'') (composed in 740/1340), ed. by G. le Strange (GMS), Leiden-London, 1915. str. 10, 256, 260.</ref> v vzhodnem [[Turkestan]]u ter Argu, Jagma, Čigil, Baršan (Barsgan) in Jemek v Sedmerorečju, ki so turškega etničnega izvora. V deželi Čigilov je zabeleženo tudi mesto z imenom Sikul.<ref>Hudud al-Alam, str. 99.</ref> V preteklosti so turška plemena naseljevala tudi vzhodni [[Pamir]], zato je večina imen tamkajšnjih jezer, kot so Kara-kul, Rang-kul, Zor-kul, Šor-kul, Jašil-kul, Gas-kul itd., turškega izvora.<ref>I. D. Edelman, place name of the Pamir . SNV, issue 16. М. 1975, str. 47.</ref> ==Znani vladarji== * Alp Il Tirgug Arslan Kan (Il Tirgug) (𐰀𐰞𐰯 𐰃𐰞𐱃𐰄𐰺𐰏𐰈𐰏 𐰀𐰺𐰽𐰞𐰀𐰣 𐰚𐰎𐰀𐰣) * Alp Burgučan Arslan Kan (Ap Burgučan) (𐰀𐰯𐰉𐰆𐰺𐰏𐰆𐰕𐰎𐰀𐰣 𐰀𐰺𐰽𐰞𐰀𐰣 𐰚𐰎𐰀𐰣) * Alp Tarhan Arslan Kan (𐰀𐰞𐰯-𐱃𐰀𐰺𐰎𐰀𐰣 𐰀𐰅𐰽𐰞𐰀𐰣 𐰚𐰎𐰀𐰣) == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} * Yu. A. Zuev, ''Early Turks: Essays of history and ideology'' * Chavannes, Édouard (1900), ''Documents sur les Tou-kiue (Turcs) occidentaux.'' Paris, Librairie d’Amérique et d’Orient. Reprint: Taipei. Cheng Wen Publishing Co. 1969. * Findley, Carter Vaughn, ''The Turks in World History''. Oxford University Press, (2005). {{ISBN|0-19-516770-8}}; 0-19-517726-6 (pbk.) {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Turška ljudstva]] 4s9icakg5j6orwlc92fbx51fzq2b379 Banachovo skrčitveno načelo 0 608783 6752849 6751897 2026-09-19T14:39:35Z Mnogoterost 140263 pravilen oz. bolj splošen zapis definicije 6752849 wikitext text/x-wiki '''Banachovo skrčitveno načelo''' je v [[matematika|matematiki]] pomemben izrek iz teorije [[metrični prostor|metričnih prostorov]]. Zagotavlja obstoj in enoličnost [[negibna točka|fiksne točke]] za določene preslikave na metričnih prostorih. Podaja tudi postopek za približen izračun te fiksne točke. Izrek je poimenovan po [[Stefan Banach|Stefanu Banachu]]. == Izrek == Uvodne opombe: ; Fiksna točka : Točka <math display="inline">a \in X</math> je za preslikavo <math display="inline">f \colon X \to X</math> fiksna, če velja <math display="inline">f (a) = a</math>. ; Skrčitev : Naj bo <math display="inline">(M, d)</math> metrični prostor. Preslikava <math display="inline">f \colon M \to M</math> je skrčitev, če obstaja takšno pozitivno število <math display="inline">q < 1</math>, da za poljubna <math display="inline">x, y \in M</math> velja <math> d (f (x), f (y)) \leq q \cdot d (x, y). </math> ; Poln metrični prostor : Zaporedje <math display="inline">x_1, x_2, \ldots</math> elementov metričnega prostora <math display="inline">(M, d)</math> je '''Cauchyjevo''', če za vsak <math display="inline">\varepsilon > 0</math> obstaja tak <math display="inline">n_0 \in \mathbb{N}</math>, da je <math display="inline">d (x_n, x_m) < \varepsilon</math> za poljubna <math display="inline">n, m \geq n_0</math>. Vsako konvergentno zaporedje je Cauchyjevo, obratno pa ni vedno res. Metrični prostor je poln, če je v njem vsako Cauchyjevo zaporedje konvergentno. Vemo, da sta <math display="inline">\mathbb{R}</math> in <math display="inline">\mathbb{C}</math> polna metrična prostora za običajno metriko. Z zgoraj definiranimi pojmi se izrek glasi. {{Math theorem |Naj bo <math display="inline">(M, d)</math> poln metrični prostor in <math display="inline">f \colon M \to M</math> skrčitev. Tedaj obstaja natanko ena fiksna (negibna) točka <math display="inline">a \in M</math> preslikave <math display="inline">f</math>. Če je <math display="inline">x_0 \in M</math> poljubna točka, potem zaporedje iteracij <math display="block">x_0, f (x_0), f (f (x_0)), \ldots </math> konvergira k <math display="inline">a</math>. |name=Banachovo skrčitveno načelo }} == Intuicija == [[File:Kotredež, Zagorje ob Savi.png|thumb|Fiksna točka zemljevidov je naselje Kotredež.]] Izrek si lahko intuitivno predstavljamo z zemljevidom. Na zemljevid položimo njegovo pomanjšano kopijo, ki jo lahko razumemo kot skrčitev prvotnega zemljevida. Tedaj obstaja natanko ena točka, ki na obeh zemljevidih predstavlja isto lokacijo. Če zemljevida prebodemo z žebljičkom prav v tej točki, bo ta na obeh pokazal isto mesto. == Glej tudi == * [[Brouwerjev izrek o negibni točki]] [[Kategorija:Matematični izreki]] [[Kategorija:Metrična geometrija]] 8vehovope48uxtxpqr3o03cnpd4031b Gozón 0 608830 6752903 6752147 2026-09-19T18:09:40Z Doncsecz~slwiki 9581 6752903 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Gozón | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Luanco..vista aerea - panoramio.jpg | image_caption = | image_flag = Gozon flag.svg | image_shield = Escudo de Gozón.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Gozón | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Jorge Suárez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 81,72 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10.407 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|36|22|N|5|50|50|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 133 | website = https://www.ayto-gozon.org/ | footnotes = }} '''Gozón''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v severnem kotu osrednje Asturije, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], približno 36 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu, zahodu in vzhodu meji na Kantabrijsko morje, na jugozahodu meji na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]] in [[Avilés]], na jugz na [[Carreño]]. Središče občine je v Luancu ([[asturijščina|asturijsko]] ''Lluanco'').<ref name="mancomunidad" /> == Zgodovina == V dvanajst krajih občine so odkrili arheološke najdbe iz [[paleolitik]]a, najpomembnejše najdišče v [[Bañugues]]u.<ref name="mancomunidad">{{navedi novice|title=Historia |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/historia |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Iz [[neolitik]]a so [[Gomilno grobišče|gomilna grobišča]] v pet krajih. Ostanki gradišč so v Cantuju la Figal, Garabatelesu, El Castiellu in El Cuernu, ki jih še niso odkrili. [[Slika:Casa Mori - panoramio.jpg|thumb|desno|Hiša Mori v Luancu]] V [[stari vek|starem veku]] je obratovalo tu pristanišče, ki je sprejemalo ladje iz [[rimsko cesarstvo|rimskih]] provinc [[Betika]] in [[Luzitanija]]. V 2. stoletju je bilo ozemlje popolnoma [[romanizacija|romanizirano]]. Bañugues je izvrstno bogat z najdbami iz tega časa. Okolica je imela pomembno vlogo tudi v času oblasti [[Svebi|Svebov]]. V zgodnjem [[srednji vek|srednjem veku]] listine že omenijo današnji Gozón, ki je bila velika občina,<ref name="mancomunidad" /> ker je obsegala današnje občine Carreño, Corvera, [[Castrillón]], [[Illas]] in Avilés. [[Alfonz III. Asturijski]] je v Castrillónu dal postaviti grad Gauzón, kjer je nastal simbol Asturija zlati Križ zmage.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Gozón |work=Vivir Asturias |url=https://gozon.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/59899729/historia-gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> V 9. in 11. stoletju je bila okolica kraljevo zemljišče, kjer je cvetel [[ribolov]], proizvodnja soli in kmetijstvo. Pozneje so kralji darovali zemljišča cerkvi in samostanom, ki so dobili tudi pravice nad ribolovom. Veliko cerkvenih posesti se je ohranilo tudi v 19. stoletju. Gozón je dobil mestne pravice v 13. stoletju od [[Alfonz X. Kastiljski|Alfonza X. Kastiljskega]].<ref>{{navedi knjigo|last=Valdeón Baruque |first=Julio |year=2009 |title=Alfonso X el Sabio. La forja de la España moderna |publisher=Ediciones Temas de hoy |page=64 |isbn=978-84-8460-994-0 |cobiss= |location=}}</ref> Iz tega časa omenijo dejavnost [[kitolov]]a v občini. V 14. stoletju je [[Ferdinand IV. Kastilijski]] postavil Gozón pod oblast Avilésa. Gozón je samo 1605 dobil nazaj svojo samostojnost. V 17. stoletju preneha kitolov in občani osredotočijo na ribolov, ki je pozneje dobavljal obilno surovino tovarni konzerv. V 17. in 18. stoletju se je silno razvijalo pristanišče, ki je imelo tesne stike z drugimi pristanišči Kantabrijskega morja. Povečala se je gospodarska moč in vpliv ribolovskega ceha, ki je bil prvoten delodajalec.<ref name="mancomunidad" /> Pristanišče so utrdili s topi, da bi ga branili pred napadi [[Angleži|angleških]] [[pirat]]ov. Gozónski mornarji so v veliku številu služili v španski kraljevi mornarici. V 17. stoletju so v Asturiji prvič tukaj začeli udomačiti [[koruza|koruzo]], ki je v veliki meri prispevala k izboljševanju oskrbe z živili. Daleč od obale so se ukvarjali tamkajšnji občani s kmetijstvom, medtem ko sta imeli plemiški družini Pola in Peñalba predpravice v občinskem svetu. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] je občina Gozón dala vojake polkoma Candás in Luanco. Vojna je zelo prizadela gospodarstvo občine, ki je v naslednjih desetletjih zastajalo. Nato je prišel ponovni razmah v življenju Gozóna: so se razširili parniki namesto jadrnic in so postavili prve tovarne konzerv. Izseljenci v [[Amerika|Ameriki]] so nakazali en del svojih zaslužkov, ki je prispeval k razvoju gradbeništva. Vendar je dobilo pristanišče El Musel v [[Gijón]]u večjo vlogopo zaslugi kraljevih odredb, ki ga pristanišče v Gozónu nikoli ni moglo prekašati. Razvijalo se je pa rudarstvo (predvsem kopanje železove rude) v občini (v prvi vrsti v Bañuguesu). Surovino je predelovala tovarna El Felguera v [[Langreo|Langreu]]. Izgradili so nove ceste proti Avilésu in Candásu, toda nikoli ni bila izgrajena železniška proga v občini. Tudi v tem času se pojavi v občini turizem (najpomembnejša tarča je kopališče El Rosario). Na koncu [[španska državljanska vojna|španske državljanske vojne]] je veliko [[druga španska republika|republikancev]] skozi pristanišče Gozóna pobegnilo iz Španije. V 50. 20. stoletja se je naprej povečala industrija (železarska in živinorejska), kar je privlačilo veliko priseljenskih delavcev v Gozón (predvsem iz srednjega in južnega dela Španije). Kmetijstvo se je zmanjšalo, ker je bilo v industrijskih predelih večje povpraševanje za mlečne in mesne izdelke. V zadnjih desetletjih 20. stoletja je kriza prizadela gospodarstvo občine,<ref name="mancomunidad" /> ki se jo je uspelo znižati s spodbudo [[Prekomerni turizem|prekomernega turizma]]. Trenutno poteka popravilo pristanišča, da bi lahko vzcvetela prostočasna plovba. == Geografija == [[Slika:Seascape Cape Penas 2.jpg|thumb|desno|Rt Peñas/Peñes]] Občina se nahaja poleg rta Cabo ({{lang-es|cabo de Peñas}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''cabu Peñes''). Obalo pobarvajo očarljive skale, pod katerimi je veliko plaž.<ref>{{navedi novice|title=Gozón |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/descubre/donde-ir/municipios/gozon |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> Na morju je nekaj otokov kot Herbosa in Carmen. V okolici Vioda so ostanki stare [[vulkan]]ske [[kaldera|kaldere]], ki se je napol potopila v morje. Na ozemlju je veliko vulkanskih kamnin. Občina nima pomembne reke, le majhne potoke (kot Falcona). Zaliv Charca de Zeluán y Ensenada de Llodero (v asturijskem jeziku se imenuje ''Ensenada de Lloderu'') je domačijo [[selitev ptic|ptic selivk]]. V gozdovih prevladujejo [[evkalipt]]i, druge pomembnejše vrste so kostanji, hrastovi in jeseni. == Gospodarstvo == Danes se malo ljudi ukvarja z ribolovom, ki je bil nekoč temelj gospodarstva. Industrija je še dejavna, ki je tesno povezana z industrijo Avilésa in Gijóna. Tretja glavna panoga je trgovina in se razvija [[turizem]]. Daleč od obale, v vaseh se zmanjša vloga kmetijstva in živinoreje, čeprav so poskusi razvijati živonorejo z lepimi izzidi. Razvijala se je predvsem konjereja, kar je edinstveno v Asturiji. == Kultura == [[Slika:La torre del reloj - panoramio.jpg|thumb|desno|Urni stolp v Luancu]] Luanco je najbogatejši s kulturnimi spomeniki kot s cerkvami iz srednjega veka ali palačami in starimi meščanskimi hišami. Zelo je znamenita stavba urnega stolpa, ki je bil zgrajen 1705 in na sebi nosi simbol Asturije Križ zmage. Hiša Mori je okrasek asturijske [[Secesija (obdobje)|secesije]]. Na obali sta dva svetilnika: prvi je San Juan ([[asturijščina|asturijsko]] ''San Xuan'', zgrajen 1861), drugi je na rtu Peñes (zgrajen 1852). V vsakem letu, prvi vikend marca imajo festival Oricio/Oriciu (Morski ježek) v Bañuguesu. Na koncu julija organizirajo teniški turnir na plaži La Ribera v Liancu. V Luancu deluje Asturijski mornarski muzej.<ref>{{navedi novice|url=https://afondo.lne.es/verano/rutas-por-la-region-museos-que-hablan-de-asturias.html |last=Paz Paredes |first=Ana |date=18.8.2019 |accessdate=17.9.2026 |title=Museos que hablan de Asturias |work=La Nueva España |language=es}}</ref> == Raba asturijskega jezika v občini == Občina Gozón uradni uporabi asturijski jezik, zato se v uradnih dokumentih (tudi v tistih, ki so napisani v [[španščina|kastilijski španščini]]) rabijo asturijsko poimenovanje naselij občine. Le v Luancu uporabijo dvojezične napise.<ref>{{navedi novice|title=Servicio de Normalización Lingüística |work=Mancomunidad Cabo Peñas |url=https://www.mcabop.com/servicio-de-normalizaci%C3%B3n-ling%C3%BCistica |date= |accessdate=17.9.2026 |language=es}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] bip0rxer1q8d49y60sjlk475pu1m2xr Tuojiang 0 608832 6752817 6752161 2026-09-19T12:08:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6752817 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Tuojiang | image = LuzhouTuoRiver.JPG | image_caption = reka Tuo v Ludžovu | map = | map_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = [[LR Kitajska]] | length = 655 km | source1 = | source1_location = Taeršan, [[Sečuan]] | source1_elevation = 2560 m | discharge1_avg = 1000 m<sup>3</sup>/s | mouth = [[Jangce]] (汇入[[长江]]上游左岸) | basin_size = 32.900 km<sup>2</sup> }} '''Reka Tuo''' ({{zh|c=沱江|p=Tuó Jiāng}}), prej znana kot Džjangtuo, imenovana tudi Vaidžjang in Džongdžjang, je 655 kilometrov dolga reka v provinci [[Sečuan]] na jugu [[LR Kitajska|LR Kitajske]]. Reka Tuo je eden glavnih pritokov zgornjega toka reke [[Jangce]] (''Chang Jiang''). == Geografija == Reka Tuojiang ima tri izvire: *Vzhodni izvir je reka Mianjuan, ki izvira iz gore Čaping v okrožju Maošjan, avtonomni prefekturi Aba Tibet in Čjang. Teče proti jugu skozi mesto Miandžu, nato proti jugozahodu skozi mesto Dejang in mesto Guanghan. Ta vzhodni izvir na splošno velja za glavni izvir reke Tuojiang. Dolga je 180 km. *Srednji izvir je reka Šiting, ki izvira iz južnega vznožja gore Džjuding, severno od mesta Šifang in južno od okrožja Maošjan. Teče proti jugu vzdolž meje med Šifangom in Miandžujem ter poteka skozi Guanghan. Dolga je 141 km. *Zahodni izvir je reka Džjandžjang, ki izvira iz južnega vznožja gore Čaping, severno od mesta Pengdžov. Dolga je 139 km. Vse tri reke se zbližajo pri mestu Sanšui v mestu Guanghan in tvorijo glavni tok reke Tuojiang, ki se običajno imenuje Severna reka.<ref>{{cite news |title=四川广汉：旅游景区盛开“廉政文化”之花 |url=http://sc.people.com.cn/n2/2020/0531/c345167-34053743.html |accessdate=2025-03-16 |work=人民网 |publisher=人民网 |date=2020-05-31}}</ref> Poleg tega se reki Pihe in Čingbai, ki se odcepita od reke Mindžjang, zbližata z reko Beihe v Džaodženu v okrožju Džintang in se po sotočju imenujeta reka Tuojiang.<ref>{{cite news |title=金堂，一座被水滋润的城市 |url=https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml |accessdate=2025-03-16 |work=四川日报 |publisher=新浪网 |date=2023-08-15 |archive-date=2025-04-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250423233838/https://finance.sina.com.cn/jjxw/2023-08-15/doc-imzhfaut4585144.shtml}}</ref> Glavni tok teče proti jugu iz Džaodžena v okrožju Džintang skozi okrožje, mesto Džianjang, okrožje Jandžjang v mestu Zijang, okrožje Zidžong, okrožje Šidžong v mestu Neidžjang in okrožje Fušun, preden se izlije v reko Jangce v mestu Ludžov. Dolga je 522 km in ima koeficient ukrivljenosti rečne struge 2,1. Glavni pritoki prvega reda na levem bregu so reke Laiši, Dačingliu in Janghua; reki Veijuan in Čiuši sta desnna pritoka. Skupna dolžina je 700 km, površina porečja pa 27.900 kvadratnih kilometrov. Porečje je industrijsko območje province Sečuan z visoko gostoto prebivalstva, nizko gozdnato pokritostjo ter težavami z erozijo tal in resnim onesnaženjem vode. Reka Tuojiang je edina večja reka v porečju Sečuana brez projekta za nadzor in ohranjanje vodne hrbtenice. Posledično ima zgornji del reke nizko zmogljivost za nadzor poplav in je povzročil številne poplave. Reka ima zgodovino onesnaževanja z odpadki iz rudarjenja [[fosfat]]ov, nadaljnja hitra industrializacija v 1990-ih pa je povzročila, da je reka postala ena najbolj onesnaženih rek v Sečuanu.<ref>{{cite web |title=长江上游污染最严重河流“由乱到治” |url=https://www.stcn.com/article/detail/861016.html |website=www.stcn.com |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> Leta 2022 se je kakovost vode v reki znatno izboljšala po uvedbi politik varstva okolja v provinci Sečuan.<ref>{{cite web |title=沱江水质大幅改善！有这些举措 |url=https://sichuan.scol.com.cn/ggxw/202206/58537912.html |website=sichuan.scol.com.cn |access-date=20 March 2026 |language=Chinese}}</ref> == Ladijski promet == Trenutno ploven del reke teče od ustja reke v Ludžovu do mesta Niufu v mestu Zigong, kar je plovna pot razreda VI s skupno dolžino 145,4 km, od tega 101,9 km v mestu Zigong in 43,5 km v mestu Ludžov. Projekt nadgradnje plovne poti vključuje gradnjo treh novih kaskadnih vozlišč (Šjaoši, Jaotan in Jinšetan), obnovo navigacijskih objektov na kaskadnih hidroelektrarnah Huanggehao, Huangnitan in Liutanba ter poglabljanje zadnjega kanala akumulacijskega jezera, s čimer se bo ta nadgradil v plovno pot razreda IV, kar bo omogočilo celoletno plovbo za 500-tonska plovila. Učinkovite dimenzije zapornice so 150 * 23 * 4,2 metra. Novo središče Jinšeši bo služilo tako navigaciji kot proizvodnji električne energije, z načrtovano nameščeno zmogljivostjo 22,8 MW, gradnja pa naj bi se začela leta 2020. == Velika nesreča zaradi onesnaženja vode v reki Tuojiang == Marca 2004 je podjetje Sichuan Chemical Industry Co., Ltd. izpustilo odpadno vodo z visokimi koncentracijami amonijevega dušika, ki so presegale standard (2611–7618 mg/L) v reko Tuojiang prek pritoka reke Pihe. To je povzročilo, da je skoraj milijon ljudi v Džjanjangu, Zijangu, Zidžongu in Neidžjangu ob reki od 2. do 26. marca doživelo 25-dnevni izpad pitne vode in povzročilo pogin milijona kilogramov rib in neposredno gospodarsko izgubo v višini več kot 219 milijonov juanov.<ref>[http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm 国家环保总局 《2004年中国环境状况公报》] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090624003508/http://www.sepa.gov.cn/plan/zkgb/04zkgb/200506/t20050602_67173.htm |date=2009-06-24 }}</ref> Posledično je bilo gojenje rib v kletkah v glavnem toku reke Tuojiang popolnoma prepovedano, mesta ob reki pa so našla nove vire pitne vode. Območje ob reki ostaja območje z visoko incidenco raka prebavil.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm |title=南方都市报 《四川污染最严重的河流 沱江“劣五类”之困》 |access-date=2026-09-17 |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120904234720/http://www.nddaily.com/A/html/2007-11/07/content_301644.htm |url-status=dead }}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Tuo River}} {{normativna kontrola}} {{coord|28.9036|N|105.448|E|source:kolossus-dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] [[Kategorija:Sečuan]] dg9d83goz391hfkfwyju695rj6zonan Stolnica nadangela Mihaela, Beograd 0 608842 6752816 6752812 2026-09-19T12:07:41Z Stebunik 55592 /* Pokopališče in spomeniki */ 6752816 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.[9] <ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] e43ybz2qd86cmfdpkm9h5cv6xbpzdwn 6752909 6752816 2026-09-19T18:54:10Z Stebunik 55592 /* Odlični gostje */ 6752909 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 0paj4pk7w3ixtnecfivk0o9hgdp1s45 6752943 6752909 2026-09-19T21:57:59Z Stebunik 55592 /* Sklici */ 6752943 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] gk3siz5in6lqsf9fyh8n5i6gm137bqm 6752954 6752943 2026-09-19T23:00:23Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752954 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|left|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 08hfe4m0w0qe4ihqnrvpp9vf81ww3o8 6752955 6752954 2026-09-19T23:02:24Z Stebunik 55592 /* Stara cerkev */ 6752955 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|left|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 7idrg8365t4m4wj2prjr6keo6si8hyi 6752956 6752955 2026-09-19T23:04:39Z Stebunik 55592 6752956 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|right|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] oy1wt78mxwxrat4mjb224p830djosa5 6752967 6752956 2026-09-20T05:35:03Z Stebunik 55592 /* Podiranje stare in gradnja nove cerkve */ 6752967 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Iz članka v časopis »Vreme« iz leta 1922 zvemo zanimive podrobnosti o gradnji nove »Saborne crkve«. Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili v zemlji, so se pojavile velike težave. Malta se je tako trdo oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt nove cerkve spremenili: nove temelje so postavili ob starih, ki so ostali do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, metropolita Petra Jovanovića in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|right|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] pljzyhdu5r5otpozi50mzib763cpvni 6752968 6752967 2026-09-20T05:37:03Z Stebunik 55592 /* Podiranje stare in gradnja nove cerkve */ 6752968 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili v zemlji, so se pojavile velike težave. Malta se je tako trdo oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt nove cerkve spremenili: nove temelje so postavili ob starih, ki so ostali do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, metropolita Petra Jovanovića in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|right|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] h6pyb02wwxjgthbfwthgw49ayarwkc9 6752969 6752968 2026-09-20T05:38:00Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752969 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili v zemlji, so se pojavile velike težave. Malta se je tako trdo oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt nove cerkve spremenili: nove temelje so postavili ob starih, ki so ostali do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, metropolita Petra Jovanovića in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] tht6nw345oiva7qijio6bgvyo8asup7 6752983 6752969 2026-09-20T06:55:06Z Stebunik 55592 /* Nova cerkev */ 6752983 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili v zemlji, so se pojavile velike težave. Malta se je tako trdo oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt nove cerkve spremenili: nove temelje so postavili ob starih, ki so ostali do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, metropolita Petra Jovanovića in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 36ef6p1rimuiliua3c9u22c2m5bw16m 6752987 6752983 2026-09-20T07:16:57Z Stebunik 55592 /* Podiranje stare in gradnja nove cerkve */ 6752987 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova. <ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili v zemlji, so se pojavile velike težave. Malta se je tako trdo oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt nove cerkve spremenili: nove temelje so postavili ob starih, ki so ostali do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, metropolita Petra Jovanovića in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] be2qcgw7s0wfxukr3zb2r2bnv6s4gup 6753000 6752987 2026-09-20T08:24:39Z Stebunik 55592 /* Podiranje stare in gradnja nove cerkve */ 6753000 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova. <ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili v zemlji, so se pojavile velike težave. M alta se je tako trdo oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt nove cerkve spremenili: nove temelje so postavili ob starih, ki so ostali do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 2ony8asv3l92wgjz5pz5f3ucy7md01k 6753004 6753000 2026-09-20T08:30:53Z Stebunik 55592 /* Podiranje stare in gradnja nove cerkve */ 6753004 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova. <ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 6f006fo378fqsw2boriwiw0f8ztuci1 6753005 6753004 2026-09-20T08:47:17Z Stebunik 55592 6753005 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[15. junij]] [[1837]] | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova. <ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 8vkm4u7vi2d2wcvawk91m575b88vvsy 6753006 6753005 2026-09-20T08:48:16Z Stebunik 55592 6753006 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{drugipomeni|Sveti Mihael}} {{drugipomeni2|Cerkev Svetega Mihaela}} {{Infopolje Cerkev | name = Stolnica sv. Mihaela, Beograd | fullname = Stolnica svetega Nadangela Mihaela v Beogradu<br /><small>''Саборна Црква Светог Архангела Михаила''<br />''Saborna Crkva Svetog Arhangela Mihaila''</small> | image = Saborna_crkva.jpg | caption = Pogled na Stolnico sv. Mihaela ([[2009]]) | pushpin map = Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | map caption = | coordinates = <!-- wd --> | location = Stari grad | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] | previous denomination = | dedication = [[Sveti Mihael]] | side altars = | relics = | status = | functional status = [[stolnica]] | heritage designation = | designated date = | membership = | attendance = | website = <!-- wd -->[http://saborna-crkva.com/ saborna-crkva.com] | former name = | bull date = | founded date = [[1837]] | founder = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška nadškofija]] | groundbreaking = [[15. junij]] [[1837]]<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> | completed date = [[1845]] | consecrated date = [[8. november]] [[1845]] | closed date = | demolished date = | earlydedication = | otherdedication = | events = | past bishop = [[patriarh]] [[Irenej Gavrilović|Irenej]] | people = | architect = [[Adam Friedrich Kwerfeld|Kwerfeld]] | architectural type = [[cerkev]] | style = [[neoklasicizem]] <br>[[barok]] | capacity = 850 vernikov | length = 45 m | width = 19,6 m | width nave = | height = | diameter = | other dimensions = | floor count = | floor area = 252 m² | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = | dome dia inner = | spire quantity = 1 | spire height = | materials = opeka, kamen, marmor | bells = | bells hung = | bell weight = | parish= [[Sveti Mihael]] | deanery= [[Beograd]] | archdiocese= [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] | metropolis = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | diocese = [[Beograd]] | province = | presbytery = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | extra = }} '''Stolnica svetega Mihaela''', ({{lang-en| Cathedral of Saint Archangel Michael }}; {{lang-sr|Саборна црква/Saborna crkva}}) je [[Srbska pravoslavna cerkev|pravoslavna]] [[cerkev (stavba)|cerkev]], ki stoji na ''Ulici Kalemegdan 14'', v osrednji beograjski občini [[Stari grad]], ([[Srbija]]). == Zgodovina == [[File:Iconostasis of Saint Michael the Archangel cathedral.jpg|thumb|200px|left|<center>Vsa notranjščina skupaj s stropom, freskami ter ikonostasom je bila od svečnega dima vsa počrnela]]</center> === Stara cerkev === Na mestu današnje cerkve je stala starejša cerkev, prav tako posvečena [[Sveti Mihael|Svetemu nadangelu Mihaelu]]. Protestantski duhovnik in potopisec [[Stephan Gerlach]] je v svojih opisih potovanj cesarskih odposlancev v [[Carigrad]] (med letoma 1573 in 1578) zabeležil zanimive podatke o njenem videzu. Čeprav je bila prostorna ter opremljena z vsemi potrebnimi bogoslužnimi pripomočki in opremo, ni bila dovolj velika, da bi sprejela vse krščanske prebivalce Beograda. Kasnejše zapise o obstoju te cerkve so večinoma ohranili potopisci iz 17. in 18. stoletja. Poleg stolnice, posvečene svetemu nadangelu Mihaelu, nekateri viri (denimo „Spomenica Saborne crkve u Beogradu“) omenjajo obstoj še ene cerkve, posvečene svetemu Janezu Krstniku, vendar o njej ni podrobnejših podatkov. Med avstrijsko-turškimi spopadi v začetku 18. stoletja je bila cerkev porušena. Nekdanji metropolit [[Mojsij Petrović]] (1713—1730), ki je pričakoval podporo ruskega carja [[Peter Veliki|Petra Velikega]] — ta pa je medtem umrl —, je začel cerkev obnavljati od temeljev in jo opremil z novim ikonostasom ali slikostojem. Po sklenitvi [[Beograjski mir|Beograjskega miru]] leta 1739 so v Beograd – ki je bil do takrat prestolnica [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|Kraljevine Srbije]], uradno ustanovljene leta 1718 – znova vdrli osmanski Turki in »že ob vstopu v mesto pokazali svoj gnev do Srbov in srbskih svetinj«. Rezidenca srbskega metropolita je bila porušena, cerkev pa »izropana in razkrita«.<ref name="Vujic">Joakim Vujic, Putesestvije po Srbiji, I knjiga, 1828. godina, Beograd, 1901, 23.</ref>Nekaj desetletij pozneje, v začetku leta 1798, je cerkev znova pretrpela škodo, tokrat zaradi požara. Po popravilu je služila svojemu namenu do začetka leta 1813, ko so jo Turki po zatrtju [[Prva srbska vstaja|Prve srbske vstaje]] (1804-1813) oskrunili in izropali. Nujna obnovitvena dela so bila izvedena po [[Druga srbska vstaja|Drugi srbski vstaji]] (1815-1817). Na podlagi sultanovega [[Hatt-i humajun|hatišerifa]] iz leta 1830 (izdanega na dan sv. Andreja), ki je Srbom podelil svobodo opravljanja verskih obredov, so po ukazu [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša Obrenovića]] ob stari cerkvi zgradili lesen zvonik.<ref>Nikola Nestorović: ''Gradjevine i arhitekti u Begradu prošlog stoleća'', Beograd, 1937, 22.</ref> Za vlivanje zvona so zakurili velik ogenj, ki je gorel tri dni. Mimoidoči so v staljeno bronasto maso metali različne srebrne predmete, da bi imeli zvonovi »bolj srebrn« zvok. Nekdanji prebivalci Beograda so ta dogodek pričakali »kot nekaj veličastnega in nedosegljivega. Zanje zvok zvonov ni predstavljal le običajnega verskega običaja, ampak so bili zvonovi simbol stoletja pričakovane zmage«.<ref>Spomenica Saborne crkve u Beogradu, 41.</ref>Odločitev kneza Miloša so Turki sprejeli z nejevero in grožnjami. Do danes se je ohranila zgodba, kako je beograjski vezir [[Husein-paša Gavanozoglu]] (veziroval je 1827–1833), naslovil na kneza [[Petar Čukić|Petra Čukića]], ki je bil zadolžen za izdelavo zvonov, opozorilo, češ da bo za to kaznovan. Knez je odgovoril: :»Vem, vem, efendija paša; če jih vlijem, bom umrl od turške roke, če pa jih ne, bom umrl od roke svojega gospodarja, kneza Miloša. Raje umrjem od turške roke kot od roke svojega gospodarja, kot njegov nepokorni služabnik.«<ref>Dragan J. Ranković: ''Iz Beogradske prošlosti'', BON, 1938. br. 3, 210</ref> Danes je zvon stare stolne cerkve nameščen v zvoniku [[Vnebohodna cerkev, Beograd|Vnebohodne cerkve]] (Vaznesenjska crkva), skupaj s še štirimi zgodovinskimi zvonovi različnih velikosti in izvorov. Ta zvon je prvič zazvonil 15. februarja 1830, ko je srbska kneževina pridobila avtonomijo. Stara cerkev, ki je bila večkrat porušena in obnovljena, je obstajala do 22. junija 1836, ko je knez Miloš po številnih razpravah odredil njeno rušenje in gradnjo nove. Gradnja nove stolnice se je začela 28. aprila 1837. Njeni temelji so bili blagoslovljeni 15. julija 1837. Pri tem izjemnem dogodku so bili navzoči metropolit [[Petar Jovanović (metropolit)|Petar Jovanović]] (nadškof Beograda in cele Srbije 1833-1859), ugledni dostojanstveniki, kneginja [[Ljubica Obrenović|Ljubica]] <ref>''Ljubica Obrenović'' (*Srezojevci, 14. januar 1788 +14. maj 1843) je bila srbska princesa, žena kneza Miloša Obrenovića in mati kneza Mihaila Obrenovića. Med ljudmi je bila znana kot ''Velika dama''</ref><ref>{{Cite web|url=https://www.glassumadije.rs/preokrenula-boj-na-ljubicu-cuvala-drzavnu-kasu-razracunavala-se-sa-milosevim-ljubavnicama-ko-je-bila-kneginja-ljubica-vukomanovic-obrenovic/|title=Preokrenula boj na Ljubiću, čuvala državnu kasu, razračunavala se sa Miloševim ljubavnicama: Ko je bila kneginja Ljubica Vukomanović Obrenović?|last=Nikolić|first=Jovanka|date=2. januar 2024|website=Glas Šumadije|language=sr-RS|access-date=30. julij 2024}}</ref> ter naslednika Milan in Mihailo, pa tudi kmetje, otroci in »ljudstvo obeh spolov«. Topovi so grmeli, ljudje pa so govorili, da »cerkev blagoslavlja ta srečni dan in še srečnejši čas«. Na cerkveni praznik zavetnika, svetega nadangela Mihaela, 8. novembra 1845, je metropolit Petar Jovanović posvetil dokončano cerkev in v njej opravil prvo bogoslužje. Čeprav avtor cerkvene stavbe velja še vedno za spornega, je gotovo, da so cerkev zgradili gradbeniki iz Pančeva po načrtih [[Franz Querfeld|Franza Querfelda]].<ref>{{cite web|url=http://galerija.metropolitan.ac.rs/index.php/AD108Istorijadizajna/AD112-Istorija-umetnosti-novog-veka/Barok_Kod_Srba/Saborna_crkva_Beograd |title=Saborna crkva Beograd}}</ref> === Podiranje stare in gradnja nove cerkve === Časopis »Vreme« leta 1922 podrobno opisuje podiranje stare in gradnjo nove »Saborne crkve«. Stara cerkev je bila namreč iz leta 1728, pa je knez Miloš odločil, naj se podere in na njenem mestu zgradi nova. <ref>{{cite web|url=https://www.beograd.rs/cir/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a86090/UPECATLJIVA-ARHITEKTURA-I-ISTORIJA-Vredna-umetnicka-dela-deo-su-riznice-Saborne-crkve.html|title=УПЕЧАТЉИВА АРХИТЕКТУРА И ИСТОРИЈА: Вредна уметничка дела део су ризнице Саборне цркве|publisher=Град Београд|author=|place=Beograd|language=sr|date=19. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> Spomladi leta 1837 so obrtniki začeli rušiti staro cerkev. Rušenje zunanjih zidov je potekalo brez težav, saj so jih že večkrat podirali ali obnavljali v vojnah in spremembah skozi zgodovino. Težave pa so nastale pri rušenju temeljev stare cerkve, ki so bili globoko v zemlji; malta se je bila tako trdno oprijela kamenja, da je skoraj ni bilo mogoče odstraniti. Zato so prvotni načrt spremenili in nove temelje postavili kar ob prejšnjih starih, ki so ostali vse do danes v zemlji. 15. junija 1837 so položili temeljni kamen v prisotnosti princese Ljubice, knezov Milana in Mihaila, [[Petar Jovanović (metropolit)|Petra Jovanovića]] (vladal 1833-1859) in druge duhovščine ter mnogih drugih osebnosti. Metropolit je blagoslovil vodo in z njo poškropil kamen ter povedal pridigo. Nato so sestavili zapisnik, v katerem so poleg kralja Milana omenili še ruskega in avstrijskega cesarja, turškega sultana in nekaj drugih pomembnih osebnosti. Postavili so ga v stekleno posodo, ki so jo zapečatili z rdečim voskom. Vanj so deli po en bankovec takratnega denarja ter vse skupaj položili v izdolben kamen, ki je bil položen v temelj cerkve.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/zivot/na-danasnji-dan/temelj-koji-krije-tajnu-kako-je-nastala-danasnja-saborna-crkva/|title=Temelj koji krije tajnu: Kako je nastala današnja Saborna crkva? - Na današnji dan|publisher=Dnevni list Danas|author=V. S.|place=Beograd|language=sr|date=24. september 2022|accessdate=19. september 2026}}</ref> Sedanja stolnica je bila zgrajena med letoma 1837 in 1840.<ref>{{cite journal |last1=Pantelić |first1=Bratislav |title=Nationalism and Architecture: The Creation of a National Style in Serbian Architecture and Its Political Implications |journal=Journal of the Society of Architectural Historians |date=1 March 1997 |volume=56 |page=20 |doi=10.2307/991214 |url=https://online.ucpress.edu/jsah/article-abstract/56/1/16/58898/Nationalism-and-Architecture-The-Creation-of-a|url-access=subscription }}</ref> Pozlačen izrezbarjen ikonostas je izdelal kipar [[Dimitrije Petrović]], ikone na ikonostasu, prestolih, pevskih korih in prižnicah ter tiste na stenah in obokih pa je naslikal eden najuglednejših srbskih slikarjev 19. stoletja [[Dimitrije Avramović]]. Stolnica je bila tedaj ena največjih sakralnih stavb v Srbiji in – takoj za cerkvijo sv. Petra in Pavla v [[Topčider]]ju – najstarejša v Beogradu. === Nova cerkev === [[File:Coronation in Saborna crkva.jpg|thumb|left|200px|<center>Kronanje v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|"Saborni cerkvi"]] [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] [[21. september|21. septembra]] [[1904]] po pokolu [[Obrenovići|Obrenovičev]] [[11. junij|11. junija]] [[1903]]. ]]</center> [[File:Karađorđević-Petar-Aleksander Dimitrije-Pavlović-1920.webp|thumb|200px|right|<center>[[Dimitrij Pavlović|Patriarh Dimitrij]] skupaj s cerkvenimi dostojanstveniki, [[Kraljevina Jugoslavija|kralj]] [[Peter I. Karađorđević|Peter]] in [[Aleksander Karađorđević|Aeksander]] v [[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici]] [[1920]].]]</center> Stolnica ima eno ladjo, polkrožno apsido na vzhodni strani in narteks na zahodni strani, nad katerim se dviga visok zvonik. Notranji prostor je razdeljen na oltarni del, ladjo in narteks, v katerem sta krstilnica in stopnišče, ki vodi na zvonik. Za razliko od severne in južne fasade, ki sta oblikovani preprosto in enako, zahodno fasado poudarjata izrazit portal in široko vhodno stopnišče. Arhitektura stolnice je s svojo zasnovo in skladnimi razmerji neposredno prevzela merila neoklasicističnih cerkva z značilnim baročnim zvonikom, kakršne so v tistem času gradili v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]]. Morda ji je za zgled služila skoraj stoletje starejša stolnica v [[Sremski Karlovci|Sremskih Karlovcih]] (1758), ki prav tako sodi v to skupino. Arhitektura te cerkve je v času vladavine Miloša Obrenovića služila kot zgled za sakralno arhitekturo. Med pomembne dogodke iz življenja Stolnice sodi vsekakor Kronanje [[Kraljevina Srbija|srbskega kralja]] [[Peter I. Karađorđević|Petra]] dne 21. septembra 1904<ref>{{cite web|url=https://www.rts.rs/lat/tv/rts2/5537968/vremenska-kapsula-krunisanje-petra-i-karadjordjevica.html|title=Vremenska kapsula: Krunisanje Petra I Karađorđevića|publisher=RTS 2; RTS|author=RTS|place=Beograd|language=sr|date=30. september 2024|accessdate=18. september 2026}}</ref> po pokolu dinastije [[Obrenovići|Obrenovičev]] 11. junija 1903, ko se je začela uveljavljati v zunanji politiki namesto prejšnje, ki je bila do Avstrije prijazno razpoložena, čedalje ostrejša protiavstrijska in rusofilska smer. Kralj Peter I. si je tega dne del v „Saborni cerkvi“ krono na glavo in sedel na prestol. Krona in insignije so izdelani v Parizu za 19.000 dinarjev zlate podlage. Še pomembnejši obred pa je sledil v [[Samostan Žiča|Samostanu Žiči]] in sicer maziljenje ("miropomazanje") po starozaveznem običaju.<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/vesti/drustvo/9763186/krunisanje-kralja-petra-prvog#gallery109002|title= KRUNISANJE: Kralj Petar I stavio je u Sabornoj crkvi krunu na glavu i seo na presto|publisher=kurir.rs|author=|place=Beograd|language=sr|date=31. avgust 2025|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Poslikava === Poslikavo stolnice so zaupali enemu najslavnejših srbskih slikarjev 19. stoletja, [[Dimitrije Avramović|Dimitriju Avramoviću]] (1815–1855), ki je med letoma 1841 in 1845 naslikal osemnajst velikih stenskih kompozicij; [[Dimitrije Petrović]] (1852-1911) pa je uredil [[ikonostas]] ali slikostoj in zanj naslikal okrog petdeset ikon. Umetnika sta bila pod vplivom dunajske zgodovinske šole in nemških nazarencev, vendar sta s svojim izrazitim občutkom za barvitost in živahnost ustvarila prepoznaven srbski slog. Veličastne stenske prizore z versko vsebino strokovnjaki tudi danes zelo cenijo. Strop in stene so od dima sveč popolnoma počrnele kot da bile dimnik ter jih ni bilo mogoče več razločevati. Potrebna je bila vsestranska in temeljita restavracija celotne notranjosti in sedaj smejo verniki po tej dragi in zelo zahtevni ter trudapolni obnovi prižigati sveče le še na za to posebej določenem mestu. Poleg slikarskih del, rezbarij na ikonostasu, pevski empori in prižnici ter stenskih poslikav posebno vrednost predstavlja zakladnica, v kateri so shranjeni predmeti uporabne umetnosti — zlati izdelki iz 18. in 19. stoletja, duhovniška oblačila, križi, posamezne ikone iz druge polovice 19. stoletja in drugi predmeti kulturnozgodovinskega pomena. == Znamenitosti == [[File:Choir Beogradsko pevacko drustvo, Belgrade, 1904.jpg|thumb|200px|right|<center>"Prvo beograjsko pevsko društvo" leta [[1904]]]]</center> === Pevsko društvo === Pri cerkvi je bilo leta 1853 ustanovljeno „Prvo beograjsko pevsko društvo“ <ref>„Prvo beograjsko pevsko društvo“ ("Прво београдско певачко друштво" / "Prvo beogradsko pevačko društvo") je bilo ustanovljeno 1853; na sliki leta 1904</ref>, ki deluje še danes. Zbor so vodili najuglednejši skladatelji srbske glasbe kot [[Josif Marinković]], [[Stevan Mokranjac]] in drugi. Pri pravoslavnih ima petje še toliko večji pomen, saj je bogoslužje peto ter se izmenjujeta duhovnik in zbor. Poleg tega nimajo orgel, ki pa imajo svoj izvor na Vzhodu, v Carigradu — in je to malokomu znano. Ko so Otomani vse orgle po krščanskih cerkvah uničevali oziroma preprečevali postavljanje novih, so na Vzhodu ohranjali le vokalno petje brez spremljave, kar pa je seveda obubožanje bogoslužja; do danes pojejo tako v pravoslavnih cerkvah brez kakršnekoli instrumentalne spremljave pod vtisom predsodkov, da so [[orgle]] iznajdba "pokvarjenega" Zahoda, od katerega ne more priti nič dobrega.<ref>{{cite web|url=https://www.bastabalkana.com/2015/01/ko-je-patrijarh-srpski-irinej-biografija-duhovnog-vodje-spc/|title=Medieval and Byzantine Organ History, Byzantine Empire|publisher=Boxford Music Online|author=|place=Oxford|language=en|date=4. marec 2011|accessdate=18. september 2026}}</ref> Znano je medtem, da je tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo bogoslužno petje spremljalo z glasbili.<ref>{{cite web|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=59819&lang=slv|title=GLASBA IN GLASBILA V ZGODOVINI STAROZAVEZNEGA IZRAELA|publisher=dk.um.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=|accessdate=18. september 2026}}</ref> === Pokopališče in spomeniki === {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Od nekdanjega pokopališča je ostalo le nekaj grobov oziroma spomenikov najznamenitejših cerkvenjakov in posvetnjakov, ki sedaj krasijo zidove "Beograjske stolnice svetega Nadangela Mihaela"</center> | align = right | image1 = Саборна црква у Београду2.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>Spominska plošča [[Dositej Obradović|Dositeju Obradoviću]] (1811-1897)</center> | image2 = GraveMihailoIIIObrenovic.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = | image3 = Детаљ Саборна Црква у Београду.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Nekateri spomeniki so velike umetniške vrednosti. Med nje spada tudi Grobnica [[Kneževina Srbija|kneza]] [[Miloš Obrenović|Miloša]] in Mihaila Obrenovića</center> | image4 = Саборна црква у Београду4.jpg | width4 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt4 = | caption4 = <center>Spominska plošča [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuku Karadžiću]]</center> }} Med znamenitosti "Saborne cerkve" spadajo tudi nagrobniki: nekaj jih je v steni, nekaj pa na zemlji označuje grobno mesto. Med njimi so znameniti cerkvenjaki, pa tudi posvetnjaki, ki so se izkazali zlasti v širjenju omike in vere. V Stolnici so pokopani knez [[Miloš Obrenović]] (1780–1860), knez [[Mihailo Obrenović]] (1823–1868), beograjski metropoliti [[Mihailo Jovanović (metropolit)|Mihailo]], ki je bil metropolit Srbije v dvem mandatih (1859-1881 in 1889-1898), [[Inokentij Pavlović (metropolit)|Inoketnij Pavlović]] (1898–1905) ter združenosrbska patriarha [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] (1938–1950) in [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (1950–1958). Groba [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Karadžića]] (1787—1864) in [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]] (1744—1811) pa se nahajata zunaj, v cerkveni porti, pred glavnim vhodom. V bližini cerkve, na območju današnje Zadarske ulice ter delov ulice Kralja Petra in Kosančićevega venca, se je nahajalo staro pokopališče. Z njegovim postopnim širjenjem je bilo vanj vključeno tudi cerkveno dvorišče stolnice; to v prvih desetletjih 19. stoletja še ni bilo ograjeno in so bili tam pokopani ugledniki tistega časa. === Odlični gostje === Leta 1961 je med prvim vrhom [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] ciprski predsednik in nadškof ter metropolit Ciprske svojeglavne cerkve [[Makarios III. |Mihail Hristodulu Muskos - Makarios III.]] v tej cerkvi vodil bogoslužje, ko se je obenem uradno udeleževal zborovanj.<ref name="Stubbs">{{cite book |editor=Paul Stubbs |author1=Mila Turajlić |author-link1=Mila Turajlić |chapter=Film as the Memory Site of the 1961 Belgrade Conference of Non-Aligned States |title=Socialist Yugoslavia and the Non-Aligned Movement: Social, Cultural, Political, and Economic Imaginaries |publisher=[[McGill-Queen's University Press]] |ISBN=9780228014652 |pages=203–231 |date=2023}}</ref> === Relikvije === V bližini cerkve je bilo staro srbsko pokopališče, ki se je raztezalo vse do cerkvene porte, kjer so pokopavai pomembne srbske osebnosti. Lobanja voditelja Prve srbske vstaje [[Đorđe Petrović|Karađorđa ali Črnega Jurija]] (1768-1817) — začetnika še danes obstoječe in na [[Beli dvor|Belem dvoru]] prebivajoče dinastija Karađorđevićev ali Črnojurjevcev — je bila pokopana v južnem delu porte do leta 1837, ko so jo na ukaz kneginje Ljubice prekopali in prenesli v [[Topola|Topolo]]. Tam so pokopani tudi [[Hadži Ruvim]] (1754–1804), knez [[Sima Marković]] (1768–1817) in vojvoda [[Petar Nikolajević Moler]] (1755–1816). V katedrali danes hranijo relikvije: svetega in pravičnega kneza [[Stefan Štiljanović|Stefana Štiljanovića]], del relikvij svetega [[Lazar Hrebeljanović|kneza Lazarja]] in delčke relikvij svetega [[Janez Šanghajski|Janeza Šanghajskega]]. === Zakladnica === Konservatorska in restavratorska dela na stenskih poslikavah in ikonostasu so bila izvedena v letih 1993–1996. Restavriranje fasad je bilo izvedeno v letih 1996–1997, popravljena je bila streha, ograja in vhodna vrata pa sta bila obnovljena leta 2006. Zakladnica odraža stoletno preteklost tega hrama. Kljub številnim vojnim uničenjem, ropom in požarom so se ohranili dragoceni obredni predmeti, ikone in druge umetnine, prejete od vladarjev, škofov in drugih darovalcev. Skupaj z redkimi starimi cerkvenimi knjigami, podedovanimi iz prejšnjih obdobij pa vse to današnjega časa, tvori edinstveno celoto, pomembno za preučevanje duhovnih, kulturnih in umetniških dogodkov, v katerih je Saborna crkva igrala pomembno vlogo. Notranjost cerkve sestavljajo razni okrasni predmeti kot prestoli in cerkveno pohištvo. V zakladnici hranijo stare ikone, nakit, stare tiskane knjige in druge predmete iz 17. in 18. stoletja.<ref>{{cite web|url=https://mondo.rs/Info/Beograd/a1963372/saborna-crkva-u-beogradu.html|title= Saborna crkva u Beogradu. Spomenik kulture od izuzetnog značaja nalazi se na opštini Stari grad, u centru Beograda i jedan je od glavnih simbola našeg grada.|publisher=mondo.rs|author=Miloš Škrbić|place=Beograd|language=sr|date=9. avgust 2024|accessdate=19. september 2026}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Slikovna zbirka == <center> <gallery> File: Belgrade Cathedral & Landing Place 1.jpg|Pogled na stolnico sv. nadangela Mihaela, skladišče in [[pristanišče]] ob [[Sava|Savi]] File:Саборна црква у Београду (Belgrade Cathedral Church, Serbia).jpg|"Saborna cerkev" s pogledom na Savo in Novi Beograd File:Belgrade Cathedral & Landing Place.jpg|Pogled s Savo in pristanom File:Биоград, Саборна црква.jpg|Pogled iznad reke Save File:SabornaCrkvaBeograd.jpg|Pročelje File: Saborna crkva u Beogradu, svod i ikonostas.jpg|[[Stolnica nadangela Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Nadangela Mihaela]] — [[ikonostas]] in poslikani strop File:Osnovna škola Kralj Petar I i Saborna crkva.tif|Osnovna šola [[Peter I. Karađorđević|Kralja Petra "Zedinitelja"]] in "Saborna crkva" File:Saborna crkva u Beogradu 26.jpg|Pročelje - spodnji del File:Saborna crkva u Beogradu 3.jpg|Oltar s svečami File:Saborna crkva Beograd - ikonostas.jpg|Ikonostas File:Saborna crkva Sv. Arhangela Mihaila 1.JPG|Patrijaršija in stolnica File:Саборна црква у Београду01.jpg|Zvonik </gallery> </center> == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Seznam papežev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd|Beograjska nadškofija]] *[[Sveti Mihael]] *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona la}} * {{navedi knjigo |last=Eubel |first=Konrad |author-link=Konrad Eubel |year=1923 |language=latinščini|title=Hierarchia Catholica Medii Aevi (1503–1592) |url=https://archive.org/stream/hierarchiacathol03eube#page/122/mode/2up |volume=3 |publisher=Monasterii Sumptibus et typis librariae }} ;{{ikona en}} * [http://www.kc.org.rs Diocese website] * [http://www.gcatholic.org/dioceses/diocese/beog0.htm GCatholic.org] ;{{ikona sr}} * [https://web.archive.org/web/20140714164755/http://www.pravoslavlje.org.rs/broj/955-956/tekst/saborna-crkva-u-beogradu/print/lat Jovana Lazić: ''Saborna Crkva u Beogradu''] * [http://www.heritage.gov.rs/latinica/nepokretna_kulturna_dobra.php Републички завод за заштиту споменика културе - Београд] * [https://web.archive.org/web/20120305135731/http://www.heritage-db.org/cir/nkd/lista Републички завод за заштиту споменика културе-Београд/База непокретних културних добара] * [http://spomenicikulture.mi.sanu.ac.rs/list.php Листа споменика] * [http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:492420-Sacuvajte-blago-Saborne-crkve Сачувајте благо Саборне цркве („Вечерње новости“, 28. мај 2014)] * [http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf Часопис „Саборник“, Аранђеловдан, 21. новембар 2015. године] {{Wayback|url=http://www.saborna-crkva.com/images/stories/sabornici/broj1017.pdf |date=20201025200944 }} * [https://nasledje.gov.rs/index.cfm/spomenici/pregled_spomenika?spomenik_id=45951 Саборна црква] *[https://www.beograd.rs/lat/upoznajte-beograd/1398-rimokatolicka-crkva/ Rimokatolička crkva| Grad Beograd (Seznam in naslovi katoliških cerkva in samostanov na belograjskem področju)] ;{{ikona hr}} *[https://hrcak.srce.hr/file/68094 Vjekoslav Wagner: Povijest katoličke Crkve u Srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (1. dio do Strossmayera)] *[https://dn720001.ca.archive.org/0/items/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner/povijest_katolicke_crkve_u_srbiji_u_19_vijeku-vjekoslav_wagner_text.pdf Vjekoslav Wagner: Povijest Katoličke Crkve u srbiji u 19. vijeku. Od 1800. do konkordata 1914. godine (2. dio: Intrige protiv biskupa Strossmayera)] *[https://hrcak.srce.hr/file/314945 Zlatko Matijević: Pokušaj razrješenja pravnog položaja Katoličke crkve u Kraljevini SHS 1918-1921. godine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Nadškofija Beograd-Karlovci| ]] [[Kategorija:Srbska pravoslavna cerkev]] [[Kategorija:Verske ustanove v Beogradu]] [[Kategorija:Ustanovitve v 18. stoletju]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu]] [[Kategorija:Cerkve Nadangela Mihaela]] [[Kategorija:Cerkve beograjske dekanije]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1840]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] 0r0s0awpcdb7vmyd1ct18qo6t0w5yjf Resmetirom 0 608855 6753024 6752758 2026-09-20T09:37:18Z Marko3 1829 6753024 wikitext text/x-wiki {{Infobox drug | image = Resmetirom.svg | image_class = skin-invert-image | alt = | caption = <!-- Clinical data --> | pronounce = | tradename = Rezdiffra | Drugs.com = {{drugs.com|monograph|resmetirom}} | MedlinePlus = a624021 | DailyMedID = Resmetirom | pregnancy_AU = <!-- A / B1 / B2 / B3 / C / D / X --> | pregnancy_AU_comment = | pregnancy_category= | routes_of_administration = [[uporaba skozi usta|skozi usta]] | class = | ATC_prefix = A05 | ATC_suffix = BA11 | ATC_supplemental = <!-- Legal status --> | legal_AU = <!-- S2, S3, S4, S5, S6, S7, S8, S9 or Unscheduled --> | legal_AU_comment = | legal_BR = <!-- OTC, A1, A2, A3, B1, B2, C1, C2, C3, C4, C5, D1, D2, E, F --> | legal_BR_comment = | legal_CA = <!-- OTC, Rx-only, Schedule I, II, III, IV, V, VI, VII, VIII --> | legal_CA_comment = | legal_DE = <!-- Anlage I, II, III or Unscheduled --> | legal_DE_comment = | legal_NZ = <!-- Class A, B, C --> | legal_NZ_comment = | legal_UK = <!-- GSL, P, POM, CD, CD Lic, CD POM, CD No Reg POM, CD (Benz) POM, CD (Anab) POM or CD Inv POM / Class A, B, C --> | legal_UK_comment = | legal_US = le na recept | legal_US_comment = <ref name= "Rezdiffra FDA label">{{cite web | title= Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated; Rezdiffra- resmetirom tablet, coated | website=[[DailyMed]]| publisher = [[National Institutes of Health]] | location = US | date=14 March 2024 | url=https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | access-date=2 April 2024 | archive-date=2 April 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240402061748/https://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/drugInfo.cfm?setid=e67ea09f-a840-439c-86c8-f98585f978b2 | url-status=live }}</ref> | legal_EU = le na recept | legal_EU_comment = <ref name="Rezdiffra EPAR" /><ref name="Rezdiffra PI" /> | legal_UN = <!-- N I, II, III, IV / P I, II, III, IV --> | legal_UN_comment = | legal_status = <!-- For countries not listed above --> <!-- Pharmacokinetic data --> | bioavailability = | protein_bound = | metabolism = | metabolites = | onset = | elimination_half-life = | duration_of_action = | excretion = <!-- Identifiers --> | CAS_number = 920509-32-6 | CAS_supplemental = | PubChem = 15981237 | IUPHAR_ligand = | DrugBank = DB12914 | ChemSpiderID = | UNII = RE0V0T1ES0 | KEGG = D11602 | ChEBI = | ChEMBL = 3261331 | NIAID_ChemDB = | PDB_ligand = | synonyms = MGL-3196 <!-- Chemical and physical data --> | IUPAC_name = 2-[3,5-dikloro-4-[(6-okso-5-propan-2-il-1''H''-piridazin-3-il)oksi]fenil]-3,5-diokso-1,2,4-triazin-6-karbonitril | SMILES = CC(C)C1=CC(=NNC1=O)OC2=C(C=C(C=C2Cl)N3C(=O)NC(=O)C(=N3)C#N)Cl | C = 17 | H = 12 | Cl = 2 | N = 6 | O = 4 | StdInChI = 1S/C17H12Cl2N6O4/c1-7(2)9-5-13(22-23-15(9)26)29-14-10(18)3-8(4-11(14)19)25-17(28)21-16(27)12(6-20)24-25/h3-5,7H,1-2H3,(H,23,26)(H,21,27,28) | StdInChI_comment = | StdInChIKey = FDBYIYFVSAHJLY-UHFFFAOYSA-N | density = | density_notes = | melting_point = | melting_high = | melting_notes = | boiling_point = | boiling_notes = | solubility = | sol_units = | specific_rotation = }} '''Resmetirom''', pod zaščitenim imenom '''Rezdiffra''', je zdravilo za zdravljenje [[presnovna maščobna jetrna bolezen|presnovne maščobne jetrne bolezni]]. Uporablja se pri bolnikih brez ciroze, ki imajo [[presnovni steatohepatitis]] (MASH) (prej imenovan nealkoholni steatohepatitis oziroma NASH).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> <ref name="Rezdiffra EPAR">{{cite web | title=Rezdiffra EPAR | website= ema.europa.eu | publisher= European Medicines Agency| date=20 June 2025 | url=https://www.ema.europa.eu/en/medicines/human/EPAR/rezdiffra | access-date=26 June 2025}} Text was copied from this source which is copyright European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.</ref> Resmetirom je strukturno podoben [[ščitnični hormon|ščitničnemu hormonu]] [[trijodtironin]]u in deluje kot [[agonist]] [[receptor beta za ščitnični hormon|receptorja beta za ščitnični hormon]] (NR1A2).<ref name="Rezdiffra FDA label" /> Med najpogostejše neželene učinke spadata [[driska]] in slabost.<ref name="FDA 20240314" /> Resmetirom je dovoljenje za promet v Združanih državah Amerike prejel marca 2024,<ref name="FDA 20240314">{{cite press release | title=FDA Approves First Treatment for Patients with Liver Scarring Due to Fatty Liver Disease | website= FDA.gov| publisher =[[Urad za prehrano in zdravila]] | location = US| date=14 March 2024 | url=https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | access-date=14 March 2024 | archive-date=14 March 2024 | archive-url=https://web.archive.org/web/20240314232316/https://www.fda.gov/news-events/press-announcements/fda-approves-first-treatment-patients-liver-scarring-due-fatty-liver-disease | url-status=live }} {{PD-notice}}</ref> v Evropski uniji pa avgusta 2025.<ref name="Rezdiffra PI">{{cite web | title=Rezdiffra PI | via= ec.europa.eu| website= Union Register of Medicinal Products | date=19 August 2025 | url=https://ec.europa.eu/health/documents/community-register/html/h1962.htm | access-date=18 September 2025}}</ref> Ameriški [[Urad za prehrano in zdravila]] je resmetiromu priznal status [[prvo zdravilo v svojem razredu|prvega zdravila v svojem razredu]].<ref>{{cite report | title=New Drug Therapy Approvals 2024 | website= FDA.gov| publisher = Food and Drug Administration | location = US| date= January 2025 | url=https://www.fda.gov/media/184967/download | format=PDF | access-date=21 January 2025 | archive-url=https://web.archive.org/web/20250121045744/https://www.fda.gov/media/184967/download | archive-date=21 January 2025 | url-status=live }}</ref> == Klinična uporaba == Resmetirom se uporablja v povezavi z dieto in telesno vadbo za zdravljenje [[Presnovni steatohepatitis|presnovnega steatohepatitisa]] (MASH – angl. ''metabolic dysfunction-associated steatohepatitis''), brez prisotne [[Ciroza jeter|jetrne ciroze]], pri odraslih z zmerno do napredovalo [[fibroza|fibrozo]] jeter (stopnja fibroze od F2 do F3).<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Povzetek glavnih značilnosti zdravila Rezdiffra |url=https://www.ema.europa.eu/sl/documents/product-information/rezdiffra-epar-product-information_sl.pdf |access-date=18. 9. 2026 |website=www.ema.europa.eu}}</ref> Presnovni steatohepatitis je napredovalejša faza presnovne maščobne jetrne bolezni, pri katerem so poleg kopičenja maščob prisotni tudi vnetje in poškodbe jetrnih celic, kar lahko vodi v jetrno fibrozo, cirozo in tudi vznik [[Jetrnocelični rak|jetrnoceličnega raka]].<ref name=":2" /> == Neželeni učinki == V kliničnih preskušanjih sta bila najpogostejša neželena učinka resmetiroma [[driska]] in [[slabost]]<ref name="FDA 20240314" /> in se pojavljata zelo pogosto (pri več kot 10 % bolnikov). Driska se običajno pojavlja na začetku zdravljenja in je blaga do zmerna ter praviloma samoodsebno izzveni v povprečju v 2 do 3 tednih. Slabost oziroma siljenje na bruhanje se prav tako pojavlja na začetku zdravljenja in je praviloma blage do zmerne stopnje.<ref name=":1"/> == Mehanizem delovanja == Resmetirom je selektivni agonist receptorja beta ščitničnega hormona (THR-β), ki poveča sposobnost jeter za odzivanje na ščitnični hormon in s tem spodbuja presnovo maščob v organu.<ref name=":2">{{Navedi splet |last=Juteršek |first=Katja |date=14. 4. 2026 |title=S presnovno motnjo povezana maščobna jetrna bolezen |url=https://zasrce.si/clanek/s-presnovno-motnjo-povezana-mascobna-jetrna-bolezen/ |access-date=18. 9. 2026 |website=www.zasrce.si}}</ref> Stimulacija THR-β v jetrih izboljša mitohondrijsko delovanje in presnovo [[Lipid|lipidov]] ter poveča [[Β-oksidacija|β-oksidacijo]] maščobnih kislin, s čimer zmanjša lipotoksično jetrno maščobo, vnetje in fibrozo jeter. Povzroča minimalno neciljno aktivnost na THR-α v tkivih, kot so srce in kosti.<ref name=":1" /> == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Zdravila za bolezni jeter]] eym1eeg2az5bh98d1a1t30sukyt4r4t Evropsko prvenstvo v odbojki 2026 0 608860 6752864 6752733 2026-09-19T15:51:59Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 POL-BUL 6752864 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]||{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]| <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||&nbsp;| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] 0nuzvd1jl3yl3i01ojwc37b5hmhp8no 6752971 6752864 2026-09-20T05:53:05Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 NEM-BOL 6752971 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] hz1nmtq58p5jn8juubpdkorwvq3qem7 6752972 6752971 2026-09-20T05:55:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6752972 wikitext text/x-wiki {{trenutni sportni dogodek | slika=Volleyball current event.svg| dogodek=trenutno odbojkarsko prvenstvo}} {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo =CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 |gender=moški|website=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/}} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir poteka od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija bo gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat sodeluje 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, bo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si bo zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3 : 0. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan bo gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino bosta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere bodo gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Naples hosted the opening match.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]||{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]| |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]||{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]||{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]| |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]||{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]| |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]||{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]| |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]||{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]| |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|&nbsp;||&nbsp;| |23. september – Torino|&nbsp;||&nbsp;| |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]||{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]| <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| |25. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Finale --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|&nbsp;||&nbsp;| }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || – || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 22. sep. || || Sofija || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |- | 23. sep. || || Torino || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |- | 25. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || || Milano || style="text-align:right;" | || – || style="text-align:left;" | || || || || || || || || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Kvalifikacije |- | 1 || || rowspan="3" | Uvrstitev na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027|Svetovni pokal 2027]], [[Poletne olimpijske igre 2028]] in [[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2028|Evropsko prvenstvo 2028]] |- | 2 || |- | 3 || |- | 4 || || |- | 5 || || |- | 6 || || |- | 7 || || |- | 8 || || |- | 9 || || |- | 10 || || |- | 11 || || |- | 12 || || |- | 13 || || |- | 14 || || |- | 15 || || |- | 16 || || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] gdtscbl7nhvwk1esmmky4x8e8gtvjgh Illas 0 608862 6752821 6752553 2026-09-19T12:37:55Z Doncsecz~slwiki 9581 6752821 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Illas | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = | image_shield = Escudo de Illas.gif | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Avilés | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Illas | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Alberto Tirador (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 25,51 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 1048 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|29|45|N|5|58|05|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 619 | website = https://www.ayto-illas.es/ | footnotes = }} '''Illas''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 28 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na [[Castrillón]], na severovzhodu na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na jugozahodu na [[Candamo]], na jugovzhodu na [[Llanera|Llanero]] in na jugu na [[Las Regueras]]. Središče občine je v [[Callezuela|Callezueli]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Una visita al Concejo de Illas |work=Vivir Asturias |url=https://illas.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60154121/una-visita-concejo-illas |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Iz pravekov je ohranjeno nekaj [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] v La Reigadi in Cerruju. Illas je prvič omenjen 857 v listinah [[kraljevina Asturija|asturijskega kralja]] [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñuja I.]]. V [[srednji vek|srednjem veku]] je Illas pripadal občini [[Gozón]]. V 13. stoletju ga je [[Ferdinand IV. Kastiljski]] priključil k Avilésu, čeprav je ljudstvo Illasa zahtevalo samoupravo.<ref name="vivir" /> 1809 so občani zavrnili župana, ki je bil imenovan po občini Avilés in so začeli borbo za samostojnost. Illas je 1818 postal samostojna občina.<ref name="vivir" /> V 20. stoletju se je začela industrializacija v občini. V 80. 20. stoletja so industrijska preoblikovanja povzročila upadanje v številu prebivalstva, vendar ker je gospodarstvo kljub industrializaciji ohranilo kmetijski značaj, zato zmanjšanje ni bilo tako veliko kot v drugih občinah.<ref>{{navedi novice|last=L. Jiménez |first=Francisco |title=Illas, un concejo donde se ha puesto de moda vivir, sale de la UVI demográfica |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/aviles/2022/05/30/illas-sale-uvi-demografica-66684497.html |date=30.5.2022 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref><ref>{{navedi novice|title=Tirador (IU), alcalde de Illas: "Somos un modelo a la hora de fijar población" |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/aviles/2023/06/18/tirador-iu-alcalde-illas-modelo-88841480.html |date=18.6.2023 |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Geografija == Illas je ena najmanjših asturijskih občin. Teren je zelo skalnat, klanci so strminasti in je malo ravnin. Vrhovi so nizki, najvišji je Friera/Bufarán (623 m), medtem ko se visokost drugih vrhov menjava med 200 in 400 metri. == Gospodarstvo == Temelj gospodarstva je živinoreja. V občini se nahajajo veliki pašniki. == Kultura == * [[gotska arhitektura|Gotska]] cerkev Sv. Julijana<ref name="vivir" /> * Palača Bárcena == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 0h2loxibt31x8xai0r1tqyju6tve8zp Laviana 0 608876 6752900 6752799 2026-09-19T18:07:31Z Doncsecz~slwiki 9581 6752900 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Laviana | native_name = Llaviana | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Ferrera, El condado (Laviana), Asturias.jpg | image_caption = | image_flag = Flag of Laviana.jpg | image_shield = Coat of Arms of Laviana (Official).svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Nalón | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Laviana | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Julio García Rodríguez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 130,99 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 12.352 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|13|55|N|5|32|52|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,560 | website = https://www.ayto-laviana.es/ | footnotes = }} '''Laviana''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Llaviana'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na jugovzhodnem delu osrednje Asturije, približno 33 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[San Martín del Rey Aurelio]], na severu na [[Bimenes]] in [[Nava (Asturija)|Navo]], na severovzhodu na [[Piloña|Piloño]], na jugovzhodu na [[Sobrescobio]], na jugozahodu na [[Aller]] in na zahodu na [[Mieres, Španija|Mieres]]. Središče občine je v [[Pola de Laviana|Poli]].<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Una visita al Concejo de Illas |work=Vivir Asturias |url=https://illas.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60154121/una-visita-concejo-illas |date= |accessdate=18.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == V Callacenteju in La Baúgi so [[megalit]]i iz [[bronasta doba|bronaste dobe]]. V Villorii in Tirañi so odkrili prastare sekire. V El Cercuju, El Prauju in La Coroni so ostanki gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]], ki so verjetno iz [[železna doba|železne dobe]], čeprav jih še niso odkrili arheologi.<ref name="asturias">{{navedi novice|title=Historia de Laviana |work=Asturias |url=https://www.asturias.me/datos-basicos/c/0/i/54275127/historia-de-laviana |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo najdb je iz [[rimsko cesarstvo|rimljanskega obdobja]] kot most v Villorii, stolp v El Condadu in sledi rudniške dejavnosti. Verjetno je peljala tudi rimska cesta skozi občino do prelaza Tarna. V [[srednji vek|srednjem veku]], v listinah iz 1115 omenijo robni kraj Flaviana, vendar ni zanesljivo, da je to enaka današnji Laviani. Prva točna omemba o Laviani je iz 1344, vendar je verjetno, da so ustanovili mesto že na koncu 13. stoletja.<ref name="asturias" /> Na tem kraju je prevladovala obrt, medtem ko je bilo kmetijstvo pomembna dejavnost v drugih občinah. Občina se je širila v 16. stoletju, ko je [[Filip II. Španski]] izlastil cerkvena zemljišča v Asturiji in je nekaj skupnosti odkupilo svojo svobodo od kralja. Nekatere teh so se potem pridružile k Laviani ali Tirañi. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi|francoske]] čete šle skozi občino do prelaza Tarna, toda vojna posebej ni prizadela Laviane. Veliko več so pretrpeli občani v [[karlistične vojne|tretji karlistični vojni]].<ref name="asturias" /> V 19. stoletju so odpravili ostanke [[fevdalizem|fevdalnega reda]] v Laviani, tako je mestna občina upravljala zadeve Villorie in Tirañe namesto plemičev. Bila je izgrajena železniška proga, ki je omogočala razvoj rudništva in industrije, tako se je zmanjšalo kmetijstvo.<ref name="recorriendo">{{navedi novice|title=Concejo de Laviana |work=Recorriendo Asturias |url=https://recorriendoasturias.com/pueblos-de-asturias/concejo-de-laviana/ |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> 1917 je izbruhnila velika delavska stavka, ki so jo hudo zadušili. En del prebivalstva se je udeležil oktobrske asturijske revolucije 1934 in so prispevali k zavzetju Ovieda. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je bila tukaj zadnja utrdba [[druga španska republika|republikancev]], ko se je zlomila t. i. severna fronta. Po vojni so [[gverilsko bojevanje|gverilci]] nadaljevali borbo proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. Zadnjo odporniško skupino je 1948 razgnala španska žandarmerija na klancu Peñe Mayor. Nekaj ulovljenih odpornikov so strpinčili in umorili.<ref name="asturias" /> V 50. 20. stoletja je vzcvetelo rudništvo in se je povečalo število prebivalstva. Od 70. 20. stoletja je postala kriza v panogi in so zaprli večino rudnikov, razen mine Carrio. Glavni problem je danes staranje prebivalstva. == Geografija == [[Slika:Laviana (2006) 01.jpg|thumb|desno|Klanec Peña Llorío v Fombermeyi]] Občina se nahaja v bazenu reke Nalón.<ref>{{navedi novice|title=Laviana (Asturias): Qué ver y dónde dormir |work=TusCasasRurales |url=https://www.tuscasasrurales.com/que-ver-en-laviana-514.htm |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo več kot 46 % površine pokrijejo gozdovi, skoraj 39 % pašniki, medtem ko je 10% površine neobdelano. Ozemlje občine Laviana je ozka ravnina ob reki Nalón, ki je obdana z gorami. Tukaj gre skozi občino železniška proga v [[Gijón]]. Reka Nalón ima več pritokov kot na desnem bregu El Condao ([[asturijščina|asturijsko]] ''Xerra), Caya in Tiraña ter na levem bregu Soto, Ribota ([[asturijščina|asturijsko]] ''El Raigusu'') in Villoria.<ref name="federacion">{{navedi novice|title=Laviana |work=Federación Asturiana de Concejos |url=https://facc.info/laviana/ |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Na zahodnem kraju občine je rudniško območje. Tukaj je več dolin in gorskih verig, ki so nastale po eroziji karbonatov. Na vzhodnem delu je vtičnica sestavljena iz apnenca. Najvišji vrhovi so Peña Mea (1564 m), La Triguera (1291 m), La Xamoca (1288 m) in Picu Tres Conceyos (1097 m).<ref name="federacion" /> == Gospodarstvo == V občini poskušajo ponovno koristiti pašnike in gore ter oživiti živinorejo. Bil je pomemben razvoj v trgovini in turizmu.<ref name="recorriendo" /> == Kultura == [[Slika:Museo Palacio Valdés.JPG|thumb|desno|Rojstna hiša Armanda Valdésa z muzejem]] * Stolpa v El Torreónu in El Condadu (sta zgrajena na temelju rimskih stolpov) * Rojstna hiša pisatelja [[Armando Palacio Valdés|Armanda Valdésa]] * Cerkev sv. Nikolaja v Villorii (iz 12. stoletja) * Svetišče Naše gospe v Oteru * Kurija Menéndez * Rudniške stavbe in mostovi ter stavba bakrarne v El Condau * Zgodovinska predmestja v La Poli, Fontorii, Blanci Nieves in Barredosu. V lokalni gastronomiji ima pomembno vlogo [[krompir]], iz katerega pripravijo značilno asturijsko sladico ''bartolu''.<ref>{{navedi novice|last=Ardura |first=Juan A. |title=La confitería de Oviedo que viajó en 80 años: del bartolo de Laviana al pastel para una reina |work=La Nueva España |url=https://www.lne.es/oviedo/2026/07/14/confiteria-oviedo-viajo-80-anos-132412074.html |date=15.7.2026 |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Znane osebnosti == * [[Adrián Barbón]], politik * [[Adrián Pumares]], politik * [[Armando Palacio Valdés]], pisatelj * [[Lisardo Lombardía]], zdravnik in fizik * [[Zeferino González y Díaz Tuñón]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] cigbcchd68s6xbhz45s1ipr2khgdgo6 Lena, Španija 0 608879 6752892 6752798 2026-09-19T17:43:03Z Marko3 1829 6752892 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Lena | native_name = Ḷḷena | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = | image_flag = Bandera de Lena.svg | image_shield = Escudo de Lena.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Caudal | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Lena | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gemma Álvarez Delgado (Združena levica Asturije) | area_total_km2 = 315,51 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 10.382 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|04|59|N|5|47|32|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 2,417 m | website = https://www.aytolena.es/ | footnotes = }} '''Lena''' ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ḷḷena'') je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], v severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v južnem delu osrednje Asturije, na meji z [[provinca Leon|Leonom]], približno 34 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severozahodu meji na [[Quirós]], na severu na [[Riosa|Rioso]] in [[Mieres, Španija|Mieres]], na severovzhodu na [[Aller]], na jugovzhodu na [[Villamanín]] (v Leonu), na jugozahodu na [[Sena de Luna|Seno de Luno]] in [[San Emiliano (Leon)|San Emiliano]] (v Leonu). Središče občine je v Poli de Leni. V občini povsod uradno uporabijo [[asturijščina|asturijsko]] poimenovanje naselij tudi v dokumentih v [[španščina|kastilijski španščini]].<ref name="historia">{{navedi novice|title=Historia y personaxes |work=Ayuntamiento de Lena |url=https://www.aytolena.es/ast/historia |date= |accessdate=19.9.2026 |language=ast}}</ref> Lokalno narečje je zelo podobno [[leonščina|leoneščini]], ki jo govorijo v sosednjih južnih občinah.<ref>{{navedi novice|last=Bartolomez Perez |first=Nicolás |title=EL ASTURLEONÉS HOY EN LEON Y ZAMORA ¿QUÉ ES EL ASTURLEONÉS? |url=https://www.cervantesvirtual.com/obra-visor/el-asturleones-hoy-en-leon-y-zamora-que-es-el-asturleones/html/ |date= |accessdate=19.9.2026 |work=Biblioteca Virtual Miguel Cervantes |language=es}}</ref> == Zgodovina == Spomeniki pravekov so [[megalit]]i in [[dolmen]]i ter [[gomilno grobišče|gomilna grobišča]].<ref name="historia" /> V času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] se je tukaj peljala cesta do [[Osrednja Mezeta|Osrednje Mezete]], ob kateri so nastali naselja in utrdbe.<ref name="historia" /> V [[srednji vek|srednjem veku]] je bila občina prehod za romarje ob [[Jakobova pot|Jakobovi poti]] v [[Galicija (Španija)|Galicijo]]. V 9. stoletju, v času vladanja [[kraljevina Asturija|asturijskih kraljev]] [[Ramiro I. Asturijski|Ramiruja I.]] in [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñuja I.]] so gradili cerkev Sv. Kristine v Leni.<ref name="historia" /> 1266 je [[Alfonz X. Kastiljski]] daroval Carto Pueblu Leni, ki je tako postala četrta največja občina v Asturiji. 1836 se je Mieres osamosvojil od Lene, ki je takrat dosegla sedanjo ozemeljsko velikost. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] zažgali mestno hišo, arhiv in cerkev.<ref name="historia" /> Zaradi slabih spominov več niso praznovali praznika [[Martin iz Toursa|Svetega Martina iz Toursa]], ki je živel v današnji [[Francija|Franciji]], namesto tega imajo praznik pilarske Device 12. oktobra. V [[karlistične vojne|karlistični vojni]] so bili boji v občini med [[liberalizem|liberalci]] in [[absolutizem|absolutisti]]. V 19. stoletju so bila ustanovljena rudniška podjetja ter so odprli jeklarno, železolivarno in druge tovarne. V [[Muñón Cimero|Muñónu]] so izkopali [[cinabarit]]. 1884 so končali izgradnjo železniške proge, ki je povečala pomen občine na južnem delu Asturije. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] je Lena do konca podpirala [[druga španska republika|republikance]] in so se po vojni [[gverilsko bojevanje|gverilci]] borili naprej proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]] na bližnjih gorah pod vodstvom Germána Álvareza. V vojni so spet zažgali mestno hišo, ki so jo potem nazaj postavili.<ref name="historia" /> Na sredi 20. stoletja je bilo rudništvo glavni dejavnik gospodarskega razvoja. Panoga je od 70. 20. stoletja postopoma omagala, čeprav še danes delujejo rudniki v občini.<ref name="historia" /> 2023 so odprli prvo hitro železnico. == Geografija == Občina se nahaja na sredi [[Kantabrijsko gorovje|Kantabrijskega gorovja]]. Najvišji vrh Peña Ubiña ([[asturleonščina|asturleonsko]] ''Penubina'', 2411 m) je na južnem delu občine, na meji z Leonom. V bližini je prelaz Payares, ki je mejni prehod med Asturijo in Leonom ter je povezan z več legendami in miti. Glavna reka je Lena, ki izvira iz sotočja rek Huerna (Güerna) in Payares. Lena je eden glavnih pritokov reke Caudal. V gozdovih rastejo predvsem bukve, kostanji in bodike. Na gorah so pašniki, kjer se pasejo še goveda, konji in ovce. Divje živali so srna, kantabrijski gams, divji prašič in nekaj ogroženih vrst, kot so kantabrijski divji petelin, planinski orel in volk. == Kultura == * Cerkev sv. Kristine (iz 9. stoletja, zgrajena v [[romanska arhitektura|preromanskem slogu]]) * El Hospitalón (iz 16. stoletja) * Palača Revillagigedo * Palača družine Mendoza * Palača Faes v Carabanzu (iz 17. stoletja) * Cerkev sv. Petra v Jomezani (zgrajena 1690) Lena in Quirós skupaj imajo praznik Jagnjeta prvo nedeljo julija, v lokaciji ''Prau Ḷḷagüezos''.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta del Cordero |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/descubre/fiestas-de-interes-turistico/fiesta-del-cordero |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Takrat dodelijo nagrado ''Güelos del Aramo'' najstarejšemu zakonskemu paru okolice. V aprilu imajo festival cvetlic v dolini reke Nalón, v Poli de Leni.<ref>{{navedi novice|title=Fiesta de la Flor |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/fiestas/c/0/i/60295136/fiesta-la-flor |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Poseben [[pust]]ni običaj Lene je ''zamarronada'', ki je do neke mere podobna [[Slovenija|slovenskemu]] [[kurentovanje|kurentovanju]].<ref>{{navedi novice|title=Fiestas en Lena |work=Vivir Asturias |url=https://lena.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60295343/fiestas-lena |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Šport == Lena je smučarski raj Asturije, hkrati tudi druge gore ponujajo odlični teren za tiste, ki radi imajo planinske športe. Blizu prelaza Payares je smučarsko središče Valgrande-Pajares.<ref>{{navedi novice|title=Valgrande-Pajares Winter and Mountain Resort |work=Turismo Asturias |url=https://www.turismoasturias.es/en/organiza-tu-viaje/deporte-y-aventura/esqui/estacion-invernal-y-de-montana-valgrande-pajares |date= |accessdate=19.9.2026 |language=en}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] h8yiox3smwu3unp0nepp0r3ewfp1714 Llanera 0 608880 6752823 2026-09-19T12:42:55Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Llanera */ 6752823 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanera | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = Planicie entre Lugo de Llanera y Posada de Llanera.jpg | image_flag = Bandera Llanera.svg | image_shield = Coat of Arms of Llanera.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Llanera | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gerardo Sanz Pérez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 106,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 14 020 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|16|N|5|51|08|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | website = https://www.llanera.es/ | footnotes = }} '''Llanera''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, približno 11 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Gijón]], na severu na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na jugo na Oviedo, na jugovzhodu na [[Siero]], na severozahodu na [[Illas]] in na jugu na [[Las Regueras]]. Središče občine je v [[Posada de Llanera|Posadi]]. Llanera je pomembno prometno vozlišče in industrijsko mesto. == Zgodovina == V Llaneri so odkrili več najdb iz [[paleolitik]]a kot kamnita orodja (npr. [[pestnjak]]e) v Santo Firmeju, La Bérvoli in Caraviésu, ki so stara sto tisoč let. V jami Pruvia so odkrili najdbe človeške prisotnosti iz zgornjega paleolitika. [[Gomilno grobišče|Gomilna grobišča]] v Sotu in nekaj drugih krajih so iz [[neolitik]]a. Iz vidika komuniciranja je bila Llanera pomembna za [[Rimsko cesarstvo|Rimljane]], čeprav ni bilo mesto v tem času v današnji občini. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo več samostanov na območju. Največ zemljišč je posedovala stolna cerkev v Oviedu, ki se je lahko naprej širila po darovanju [[Alfonz III. Asturijski|Alfonz III.]] in [[Ordoño II. Leonski|Ordoñuja II]]. Leonska kraljica Urraca je vse ozemlje Llanera darovala stolni cerkvi. Po razlastitvi cerkvenih zemljišč po [[Filip II. Španski|Filipu II.]] je bila Llanera pod oblastjo Ovieda, kar je povzročalo več spopadov, ki so se ponavljali tudi v 17. in 18. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Llanera |work=Vivir Asturias |url=https://llanera.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60405093/historia-llanera |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] veliko ljudi odpeljali v ujetništvo iz Llanere v [[Francija|Francijo]]. Kraj je pretrpel tudi težave [[karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V 19. stoletju se je Llanera osamosvojila od Ovieda. Začela se je industrializacija in so bile ustanovljene različne tovarne, ki so pridelovale posode, razstreliva in železne izdelke. Bila je tudi izgrajena železniška proga med Gijónom in [[León, Španija|Leónom]], ki je imela pomembno vozlišče v Villaboni. 1936 so [[druga španska republika|republikanci]] zavzeli Llanero v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Mesto je bilo zvesto republiki in je sestavilo tudi delavsko milico za njeno podporo. V 60. 20. stoletja se je naprej razvijala industrija. Na koncu stoletja so se nova podjetja in tovarne naselili v občino. == Geografija == Površina Llanere je večinoma ravnica z nizkimi vrhovi. Najvišji vrh je Grofolí (582 m). Nahajajo se tu predvsem pašniki, hkrati je pomembo tudi gozdarstvo. Glavne vrste dreves so bor, kostanj in hrast. Nekatera območja so pogozdovali z [[evkalipt]]i. Glavna reka je Nora ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ñora''), ki je hkrati mejna reka med Llanero in Oviedom. == Gospodarstvo == V občini se nahaja letališče Morgal, ki ima 890 m dolgo vzletišče. Poljedelstvo ima manjšo vlogo. Pridelujejo pa predvsem krompir in koruzo v tej panogi. Večjo vlogo ima živinoreja (v prvi vrsti govedoreja). == Kultura == ''Lucus Astrum'' so ostanki naselja iz rimljanskega obdobja, kjer je več antičnih spomenikov kot izrezljani kamniti kipi in bronasti kipi ter kovanci. Cerkev sv. Mihaela v Villaderveyu je bila zgrajena v 15. stoletju. Cerkev sv. Jakoba v Arlósu je zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. == Šport == Okrog letališča Morgal je več športnih in prostočasnih ustanov kot gokartno igrišče, ki je poimenovano po [[Fernando Alonso|Fernandu Alonsu]], ki se je rodil tudi v Asturiji. Pri igrišču je še muzej, ki predstavi Alonsovo življenje in kariero. == Znane osebe == * [[Francisco Álvarez Martínez]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] mh814gdl9kt19k5b4z2xd9i0wg2jmp9 6752824 6752823 2026-09-19T12:44:26Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Zgodovina */ 6752824 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanera | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = Planicie entre Lugo de Llanera y Posada de Llanera.jpg | image_flag = Bandera Llanera.svg | image_shield = Coat of Arms of Llanera.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Llanera | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gerardo Sanz Pérez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 106,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 14 020 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|16|N|5|51|08|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | website = https://www.llanera.es/ | footnotes = }} '''Llanera''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, približno 11 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Gijón]], na severu na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na jugo na Oviedo, na jugovzhodu na [[Siero]], na severozahodu na [[Illas]] in na jugu na [[Las Regueras]]. Središče občine je v [[Posada de Llanera|Posadi]]. Llanera je pomembno prometno vozlišče in industrijsko mesto. == Zgodovina == V Llaneri so odkrili več najdb iz [[paleolitik]]a kot kamnita orodja (npr. [[pestnjak]]e) v Santo Firmeju, La Bérvoli in Caraviésu, ki so stara sto tisoč let. V jami Pruvia so odkrili najdbe človeške prisotnosti iz zgornjega paleolitika. [[Gomilno grobišče|Gomilna grobišča]] v Sotu in nekaj drugih krajih so iz [[neolitik]]a. Iz vidika komuniciranja je bila Llanera pomembna za [[Rimsko cesarstvo|Rimljane]], čeprav ni bilo mesto v tem času v današnji občini. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo več samostanov na območju. Največ zemljišč je posedovala stolna cerkev v Oviedu, ki se je lahko naprej širila po darovanju [[Alfonz III. Asturijski|Alfonza III.]] in [[Ordoño II. Leonski|Ordoñuja II]]. Leonska kraljica Urraca je vse ozemlje Llanera darovala stolni cerkvi. Po razlastitvi cerkvenih zemljišč po [[Filip II. Španski|Filipu II.]] je bila Llanera pod oblastjo Ovieda, kar je povzročalo več spopadov, ki so se ponavljali tudi v 17. in 18. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Llanera |work=Vivir Asturias |url=https://llanera.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60405093/historia-llanera |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] veliko ljudi odpeljali v ujetništvo iz Llanere v [[Francija|Francijo]]. Kraj je pretrpel tudi težave [[karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V 19. stoletju se je Llanera osamosvojila od Ovieda. Začela se je industrializacija in so bile ustanovljene različne tovarne, ki so pridelovale posode, razstreliva in železne izdelke. Bila je tudi izgrajena železniška proga med Gijónom in [[León, Španija|Leónom]], ki je imela pomembno vozlišče v Villaboni. 1936 so [[druga španska republika|republikanci]] zavzeli Llanero v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Mesto je bilo zvesto republiki in je sestavilo tudi delavsko milico za njeno podporo. V 60. 20. stoletja se je naprej razvijala industrija. Na koncu stoletja so se nova podjetja in tovarne naselili v občino. == Geografija == Površina Llanere je večinoma ravnica z nizkimi vrhovi. Najvišji vrh je Grofolí (582 m). Nahajajo se tu predvsem pašniki, hkrati je pomembo tudi gozdarstvo. Glavne vrste dreves so bor, kostanj in hrast. Nekatera območja so pogozdovali z [[evkalipt]]i. Glavna reka je Nora ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ñora''), ki je hkrati mejna reka med Llanero in Oviedom. == Gospodarstvo == V občini se nahaja letališče Morgal, ki ima 890 m dolgo vzletišče. Poljedelstvo ima manjšo vlogo. Pridelujejo pa predvsem krompir in koruzo v tej panogi. Večjo vlogo ima živinoreja (v prvi vrsti govedoreja). == Kultura == ''Lucus Astrum'' so ostanki naselja iz rimljanskega obdobja, kjer je več antičnih spomenikov kot izrezljani kamniti kipi in bronasti kipi ter kovanci. Cerkev sv. Mihaela v Villaderveyu je bila zgrajena v 15. stoletju. Cerkev sv. Jakoba v Arlósu je zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. == Šport == Okrog letališča Morgal je več športnih in prostočasnih ustanov kot gokartno igrišče, ki je poimenovano po [[Fernando Alonso|Fernandu Alonsu]], ki se je rodil tudi v Asturiji. Pri igrišču je še muzej, ki predstavi Alonsovo življenje in kariero. == Znane osebe == * [[Francisco Álvarez Martínez]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] gy8wgxs3gbon9m9wrxy9vl48jfss7mj 6752828 6752824 2026-09-19T12:57:22Z Doncsecz~slwiki 9581 6752828 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanera | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = Planicie entre Lugo de Llanera y Posada de Llanera.jpg | image_flag = Bandera Llanera.svg | image_shield = Coat of Arms of Llanera.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Llanera | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gerardo Sanz Pérez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 106,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 14 020 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|16|N|5|51|08|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | website = https://www.llanera.es/ | footnotes = }} '''Llanera''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, približno 11 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Gijón]], na severu na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na jugu na Oviedo, na jugovzhodu na [[Siero]], na severozahodu na [[Illas]] in na jugu na [[Las Regueras]]. Središče občine je v [[Posada de Llanera|Posadi]]. Llanera je pomembno prometno vozlišče in industrijsko mesto. == Zgodovina == V Llaneri so odkrili več najdb iz [[paleolitik]]a kot kamnita orodja (npr. [[pestnjak]]e) v Santo Firmeju, La Bérvoli in Caraviésu, ki so stara sto tisoč let. V jami Pruvia so odkrili najdbe človeške prisotnosti iz zgornjega paleolitika. [[Gomilno grobišče|Gomilna grobišča]] v Sotu in nekaj drugih krajih so iz [[neolitik]]a. Iz vidika komuniciranja je bila Llanera pomembna za [[Rimsko cesarstvo|Rimljane]], čeprav ni bilo mesto v tem času v današnji občini. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo več samostanov na območju. Največ zemljišč je posedovala stolna cerkev v Oviedu, ki se je lahko naprej širila po darovanju [[Alfonz III. Asturijski|Alfonza III.]] in [[Ordoño II. Leonski|Ordoñuja II]]. Leonska kraljica Urraca je vse ozemlje Llanera darovala stolni cerkvi. Po razlastitvi cerkvenih zemljišč po [[Filip II. Španski|Filipu II.]] je bila Llanera pod oblastjo Ovieda, kar je povzročalo več spopadov, ki so se ponavljali tudi v 17. in 18. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Llanera |work=Vivir Asturias |url=https://llanera.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60405093/historia-llanera |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] veliko ljudi odpeljali v ujetništvo iz Llanere v [[Francija|Francijo]]. Kraj je pretrpel tudi težave [[karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V 19. stoletju se je Llanera osamosvojila od Ovieda. Začela se je industrializacija in so bile ustanovljene različne tovarne, ki so pridelovale posode, razstreliva in železne izdelke. Bila je tudi izgrajena železniška proga med Gijónom in [[León, Španija|Leónom]], ki je imela pomembno vozlišče v Villaboni. 1936 so [[druga španska republika|republikanci]] zavzeli Llanero v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Mesto je bilo zvesto republiki in je sestavilo tudi delavsko milico za njeno podporo. V 60. 20. stoletja se je naprej razvijala industrija. Na koncu stoletja so se nova podjetja in tovarne naselili v občino. == Geografija == Površina Llanere je večinoma ravnica z nizkimi vrhovi. Najvišji vrh je Grofolí (582 m). Nahajajo se tu predvsem pašniki, hkrati je pomembo tudi gozdarstvo. Glavne vrste dreves so bor, kostanj in hrast. Nekatera območja so pogozdovali z [[evkalipt]]i. Glavna reka je Nora ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ñora''), ki je hkrati mejna reka med Llanero in Oviedom. == Gospodarstvo == V občini se nahaja letališče Morgal, ki ima 890 m dolgo vzletišče. Poljedelstvo ima manjšo vlogo. Pridelujejo pa predvsem krompir in koruzo v tej panogi. Večjo vlogo ima živinoreja (v prvi vrsti govedoreja). == Kultura == ''Lucus Astrum'' so ostanki naselja iz rimljanskega obdobja, kjer je več antičnih spomenikov kot izrezljani kamniti kipi in bronasti kipi ter kovanci. Cerkev sv. Mihaela v Villaderveyu je bila zgrajena v 15. stoletju. Cerkev sv. Jakoba v Arlósu je zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. == Šport == Okrog letališča Morgal je več športnih in prostočasnih ustanov kot gokartno igrišče, ki je poimenovano po [[Fernando Alonso|Fernandu Alonsu]], ki se je rodil tudi v Asturiji. Pri igrišču je še muzej, ki predstavi Alonsovo življenje in kariero. == Znane osebe == * [[Francisco Álvarez Martínez]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] iwk38xrou2d9qhfk3f49f6hpjfjy08m 6752898 6752828 2026-09-19T18:05:41Z Doncsecz~slwiki 9581 6752898 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanera | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = | image_caption = Planicie entre Lugo de Llanera y Posada de Llanera.jpg | image_flag = Bandera Llanera.svg | image_shield = Coat of Arms of Llanera.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Oviedo | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Llanera | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Gerardo Sanz Pérez (Španska socialistična delavska stranka) | area_total_km2 = 106,69 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 14.020 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|27|16|N|5|51|08|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 317 | website = https://www.llanera.es/ | footnotes = }} '''Llanera''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se na severnem delu osrednje Asturije, približno 11 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severovzhodu meji na [[Gijón]], na severu na [[Corvera de Asturias|Corvero de Asturias]], na jugu na Oviedo, na jugovzhodu na [[Siero]], na severozahodu na [[Illas]] in na jugu na [[Las Regueras]]. Središče občine je v [[Posada de Llanera|Posadi]]. Llanera je pomembno prometno vozlišče in industrijsko mesto. == Zgodovina == V Llaneri so odkrili več najdb iz [[paleolitik]]a kot kamnita orodja (npr. [[pestnjak]]e) v Santo Firmeju, La Bérvoli in Caraviésu, ki so stara sto tisoč let. V jami Pruvia so odkrili najdbe človeške prisotnosti iz zgornjega paleolitika. [[Gomilno grobišče|Gomilna grobišča]] v Sotu in nekaj drugih krajih so iz [[neolitik]]a. Iz vidika komuniciranja je bila Llanera pomembna za [[Rimsko cesarstvo|Rimljane]], čeprav ni bilo mesto v tem času v današnji občini. V [[srednji vek|srednjem veku]] je bilo več samostanov na območju. Največ zemljišč je posedovala stolna cerkev v Oviedu, ki se je lahko naprej širila po darovanju [[Alfonz III. Asturijski|Alfonza III.]] in [[Ordoño II. Leonski|Ordoñuja II]]. Leonska kraljica Urraca je vse ozemlje Llanera darovala stolni cerkvi. Po razlastitvi cerkvenih zemljišč po [[Filip II. Španski|Filipu II.]] je bila Llanera pod oblastjo Ovieda, kar je povzročalo več spopadov, ki so se ponavljali tudi v 17. in 18. stoletju.<ref>{{navedi novice|title=Historia de Llanera |work=Vivir Asturias |url=https://llanera.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60405093/historia-llanera |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] so [[Francozi]] veliko ljudi odpeljali v ujetništvo iz Llanere v [[Francija|Francijo]]. Kraj je pretrpel tudi težave [[karlistične vojne|karlističnih vojn]]. V 19. stoletju se je Llanera osamosvojila od Ovieda. Začela se je industrializacija in so bile ustanovljene različne tovarne, ki so pridelovale posode, razstreliva in železne izdelke. Bila je tudi izgrajena železniška proga med Gijónom in [[León, Španija|Leónom]], ki je imela pomembno vozlišče v Villaboni. 1936 so [[druga španska republika|republikanci]] zavzeli Llanero v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]]. Mesto je bilo zvesto republiki in je sestavilo tudi delavsko milico za njeno podporo. V 60. 20. stoletja se je naprej razvijala industrija. Na koncu stoletja so se nova podjetja in tovarne naselili v občino. == Geografija == Površina Llanere je večinoma ravnica z nizkimi vrhovi. Najvišji vrh je Grofolí (582 m). Nahajajo se tu predvsem pašniki, hkrati je pomembo tudi gozdarstvo. Glavne vrste dreves so bor, kostanj in hrast. Nekatera območja so pogozdovali z [[evkalipt]]i. Glavna reka je Nora ([[asturijščina|asturijsko]] ''Ñora''), ki je hkrati mejna reka med Llanero in Oviedom. == Gospodarstvo == V občini se nahaja letališče Morgal, ki ima 890 m dolgo vzletišče. Poljedelstvo ima manjšo vlogo. Pridelujejo pa predvsem krompir in koruzo v tej panogi. Večjo vlogo ima živinoreja (v prvi vrsti govedoreja). == Kultura == ''Lucus Astrum'' so ostanki naselja iz rimljanskega obdobja, kjer je več antičnih spomenikov kot izrezljani kamniti kipi in bronasti kipi ter kovanci. Cerkev sv. Mihaela v Villaderveyu je bila zgrajena v 15. stoletju. Cerkev sv. Jakoba v Arlósu je zgrajena v [[romanska arhitektura|romanskem slogu]]. == Šport == Okrog letališča Morgal je več športnih in prostočasnih ustanov kot gokartno igrišče, ki je poimenovano po [[Fernando Alonso|Fernandu Alonsu]], ki se je rodil tudi v Asturiji. Pri igrišču je še muzej, ki predstavi Alonsovo življenje in kariero. == Znane osebe == * [[Francisco Álvarez Martínez]], kardinal == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] nfs9219rkihkg7wlxzl3f8hse63lca4 Concepción de Ataco 0 608881 6752827 2026-09-19T12:56:11Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752827 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Concepción de Ataco | settlement_type = Okrožje in mesto | other_name = | native_name = | nickname = | motto = | image_skyline = New Street in Ataco.jpg | imagesize = 300px | image_caption = 1 Avenida. Concepcion de Ataco | image_flag = | flag_size = | image_seal = | seal_size = | image_shield = | shield_size = | pushpin_map = Salvador | pushpin_label_position = bottom | pushpin_mapsize = 300 | pushpin_map_caption = Lega v Salvadorju Salvador | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{flag|Salvador}} | subdivision_type1 = Departma | subdivision_name1 = {{flagicon image|Bandera del Departamento de Ahuachapán.PNG}} Ahuachapán | subdivision_type2 = Občina | subdivision_name2 = Ahuachapán Centro | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | government_footnotes = | government_type = Democratična | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | established_title = Naselitev | established_date = 1770 | established_title2 = Mesto | established_date2 = 1824 | area_magnitude = | unit_pref = | area_footnotes = | area_total_km2 = 61,04 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2024 | population_footnotes = <ref name="m844">{{cite web | title=Concepción de Ataco (District, El Salvador) | website=Population Statistics | date=2024-05-02 | url=https://www.citypopulation.de/en/elsalvador/mun/admin/ahuachap%C3%A1n_centro/010104__concepci%C3%B3n_de_ataco/ | access-date=2026-03-11}}</ref> | population_note = | population_total = 12.968 | population_density_km2 = | population_metro = | population_density_metro_km2 = | population_rank = 104. v Salvadorju | population_urban = 7849 | population_urban_footnotes = <ref name="m844">{{cite web | title=Concepción de Ataco (District, El Salvador) | website=Population Statistics | date=2024-05-02 | url=https://www.citypopulation.de/en/elsalvador/mun/admin/ahuachap%C3%A1n_centro/010104__concepci%C3%B3n_de_ataco/ | access-date=2026-03-11}}</ref> | population_density_urban_km2 = | population_rural = 5119 | population_rural_footnotes = <ref name="m844">{{cite web | title=Concepción de Ataco (District, El Salvador) | website=Population Statistics | date=2024-05-02 | url=https://www.citypopulation.de/en/elsalvador/mun/admin/ahuachap%C3%A1n_centro/010104__concepci%C3%B3n_de_ataco/ | access-date=2026-03-11}}</ref> | timezone = Central America | utc_offset = -6 | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{coord|13|52|N|89|51|W|region:SV|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1240 | elevation_ft = 4068 | postal_code_type = | postal_code = | area_code = (503) | blank_name = | blank_info = | blank1_name = [[Human Development Index|HDI 2010]] | blank1_info = 0,695 – <span style="color:#090">high</span> | website = | footnotes = }} '''Concepción de Ataco''' je okrožje in mesto v departmaju Ahuachapán v [[Salvador]]ju. Ima površino 61,03 km² in 12.968 prebivalcev (ocena 2024). Okrožje je razdeljeno na 11 kantonov: El Arco, El Limo, El Naranjito, El Tronconal, La Ceiba, La Joya de los Apante, La Planxa, San José, Shucutitán in Texusín Chirizo. Prebivalstvo Ataca ima predkolumbovsko poreklo in mesto je ustanovilo ljudstvo Pipil v osrednji Cordillera de Apaneca. V jeziku [[jezik nawat|nawat]] ''Ataco'' pomeni ''visoko mesto izvirov''. Pobrateno mesto Concepción de Ataco je Elk Grove v Kaliforniji.<ref>{{cite web|url=http://www.egcitizen.com/articles/2011/11/14/news/doc4ebc6a6f2a02b304299243.txt|title=Mayor Detrick heads to sister city for relief effort|first=Raina LeGarreta - Lifestyle|last=Editor|publisher=}}</ref> Ataco ima tudi pobrateno mesto s Fountain Hillsom v Arizoni. == Zgodovina == [[File:Alcaldia Municipal de Ataco.jpg|thumb|left|250px|Mestna hiša]] [[File:Artesian Market Ataco.jpg|thumb|left|250px|Tržnica Artesian]] [[File:Ataco Central Market.jpg|thumb|right|300px|Centralna tržnica]] Prvotno naselje Ataco je ustanovilo [[ljudstvo Pipil]]. Okoli leta 1528 so Španci dokončno osvojili nekdanje ozemlje Cuzcatlana, pod katerega oblast je to območje prešlo že okoli leta 1200. V kolonialnem obdobju je Ataco spadal pod okrilje province ''Provincia de los Izalcos'' oziroma upravnega območja ''Alcaldía Mayor de Sonsonate''. Po navedbah nadškofa Pedra Cortesa y Larraza je Ataco leta 1770 spadal pod župnijo Ahuachapán. Prebivalstvo je štelo 303 družine s 784 pripadniki domorodnega prebivalstva, ki so govorili jezik nawat (jezik ljudstva Pipil), prav tako pa so govorili in razumeli [[španščina|španščino]]. V kolonialnem obdobju je Ataco spadal pod upravo province Izalco oziroma občine Sonsonate. Od 12. junija 1824 je bil del občine v okviru takratnega velikega departmaja Sonsonate. Z zakonom z dne 4. julija 1832 je bilo mesto vključeno v pristojnost sodnega okrožja Ahuachapán. Z zakonodajnim odlokom z dne 8. februarja 1855 je bilo mesto priključeno departmaju Santa Ana. Glede na občinsko poročilo z dne 20. aprila 1858 je imel Ataco 972 prebivalcev. Leta 1866 so občinske oblasti mesta Ataco zaprosile pristojne organe za premestitev mesta iz departmaja Santa Ana v departma Sonsonate zaradi lažjega uveljavljanja lokalnih interesov. Prošnja ni bila uspešna. Z zakonodajnim odlokom z dne 26. februarja 1869 je bil Ataco priključen okrožju in departmaju Ahuachapán. Leta 1890 je mesto štelo 2860 prebivalcev. V kraju Concepción de Ataco so na voljo trgovine s pestro ponudbo rokodelskih izdelkov, vključno s skulpturami, okraski, tkaninami, vezeninami, svečami, obeski za ključe in kavo. Domorodno prebivalstvo mesta še vedno ohranja številne običaje in tradicije svojih prednikov; ti se prenašajo iz roda v rod prek ustnega izročila, s čimer se do danes ohranjata del kulture in jezika nawat.<ref>{{Cite web |url=http://www.elsalvador.travel/concepcion-de-ataco/ |title=Concepción de Ataco « El Salvador Travel – Sitio Oficial de Turismo de el Salvador:: Official Tourism Web Site of El Salvador – Official Tourism Web Site of El Salvador |access-date=2011-06-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120326162144/http://www.elsalvador.travel/concepcion-de-ataco/ |archive-date=2012-03-26 |url-status=dead }}</ref> == Občinska uprava == Mesto ima zagotovljene osnovne storitve (oskrba z vodo, elektriko, kanalizacija, sanitarije, telefon, internet, pošta, policija in sodišče). V mestu so zastopane štiri veje kmetijskega sektorja, ki so vse povezane s pridelavo kave, zato je občina pretežno kmetijsko usmerjena. Obstajajo štiri fundacije oziroma organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in razvojem skupnosti: fundacija FUNDATACO (ATAC), ADECOA (Združenje za razvoj skupnosti Ataco), FUNADIC (Fundacija Ataqueña za celostni razvoj skupnosti) in združenje Romero. Na gospodarstvo mesta od leta 2004 vpliva tudi turizem, zaradi česar je mesto postalo uspešno in cvetoče. Številni vlagatelji – tako domači kot tuji – odpirajo različne dejavnosti, kot so hoteli, restavracije, bari in drugo. == Turizem == Ataco je svojo turistično dejavnost začel razvijati konec leta 2004. Pred tem je bila najbolj obiskana kolonialna vas Apaneca, ki je od Ataca oddaljena 20 minut. Ko so ljudje spoznali, da Ataco ponuja več možnosti in da gre za zelo živahno vas, so vanj začeli vlagati. Čeprav Ataco ni zasedel prvega mesta na tekmovanju ''Pueblos Vivos'', je še vedno priljubljena izbira številnih domačih in tujih turistov. == Tkalni stroji tipa Leaver == Na to območje so ponovno uvedli tkalne stroje tipa Leaver; v nekaterih lokalnih obrtniških trgovinah si je mogoče ogledati umetnost izdelave tkanin in jo ceniti. == Znamenitosti == Cerkev Brezmadežnega spočetja (''Iglesia de la Inmaculada Concepción de María'') sprejme 500 vernikov. Leta 2001 jo je uničil potres, leta 2003 pa so jo obnovili. Številne kolonialne stavbe so dobro ohranjene, fasade mnogih hiš pa krasijo barvite stenske poslikave. V bližini kraja Atzumpa so hladni izviri, katerih čista voda je primerna za kopanje. Območje je priljubljeno zaradi hladnejšega podnebja in pokrajine, ki jo zaznamujejo subtropski gozdovi. Mesto ponuja gurmanske užitke in tradicionalne jedi na gastronomskih festivalih, zlasti ob koncih tedna. Ena najpomembnejših tradicij je praznovanje Día de Los Farolitos (dan lučk), ki se ohranja že več kot 200 let. Vsako leto 7. septembra ulice zažarijo v soju lučk ob praznovanju predvečera rojstva Device Marije. == Kultura ljudstva Pipil == Še v prvi polovici 20. stoletja je bil Ataco središče kulture ljudstva Pipil. Jezik pipil (nawat) je skoraj povsem izumrl zaradi hudega zatiranja po genocidu nad tem ljudstvom leta 1932. <gallery> File:La Esquna de Ataco.jpg|La Esquina de Ataco File:Rincon del Arte Ataco.jpg|Rincon del Arte File:Comida Chilena en ataco.jpg|Chilean Restaurant File:Restaurante y Plaza Ataco.jpg File:Diconte y Axul.jpg|Diconte y Axul File:Iglesia Ave Maria Ataco.jpg|Ave Maria Cathedral File:Panamericana Oeste To Ahuachapan - by SCP.jpg|Panameriška cesta CA-1 West]] </gallery> == Podnebje == [[File:Cool climate for flowers in Ataco, El Salvador.jpg|thumb|Hladnejše podnebje omogoča hitro rast in razmnoževanje številnih rastlin]] V Atacu vlada subtropsko gorsko podnebje. Zaradi visoke nadmorske višine (1260 m) ima območje enega najprijetnejših podnebij v Salvadorju. Temperature nikoli ne presežejo 23 °C, ponoči pa ostajajo nizke. Včasih je lahko precej hladno. Najnižja zabeležena temperatura je bila 4 °C, kar se je zgodilo med hladno fronto novembra 2010. Zaradi obilice padavin ter razmeroma hladnega, a ne mrzlega podnebja, je kraj idealen za rast številnih vrst rastlin; v kraju Concepción de Ataco in njegovi okolici je običajno videti obilo cvetja, borovcev in rastlin vrste ''Bougainvillea'' (lokalno imenovanih ''veraneras''). Ker mesto leži na gori, so pločniki zasnovani tako, da so precej dvignjeni nad cestiščem; ob močnem deževju bi namreč voda, ki odteka z gore, lahko poplavila cesto. Mesec z največ padavinami je julij s 316 milimetri dežja. Povprečno najhladnejša meseca v letu sta oktober in november, ko se temperature spustijo do 10 °C (zaradi močnega vetra v tem obdobju). == Prometne povezave == Dostop je mogoč po asfaltirani cesti, ki povezuje kraja Ahuachapán in Sonsonate (cesta CA-8). Do vhoda v vas vozijo redne avtobusne linije iz Sonsonateja in Ahuachapána. CA-8 je manjša podeželska cesta z dvema voznima pasovoma, ki povezuje Ataco z Apaneco in [[San Salvador]]jem. Do ceste CA-8 vodijo različne prometnice, odvisno od dela države, iz katerega prihajate. Če prihajate iz San Salvadorja ali katerega koli drugega dela države, je glavna povezava s tem območjem cesta CA-1 ([[Panameriška cesta]]). Večina cest je asfaltiranih, številni prometno najbolj obremenjeni odseki pa so betonski. Mnoge ceste imajo le dva vozna pasu, saj potekajo skozi visokogorska območja, a takoj ko se cesta spusti v nižje ležeče predele, se prometni sistem običajno razširi na štiri pasove, ki vodijo v vse smeri po državi. == Varnost == Ataco in njegova okolica slovita po visoki stopnji varnosti. Čeprav ni nikakršne nevarnosti ali nasilja, je na tem območju prisotna turistična policija (''Politur''); njena naloga ni le zagotavljanje čim višje stopnje varnosti, temveč tudi usmerjanje obiskovalcev, ki so se izgubili, in pomoč pri morebitnih težavah. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Concepción de Ataco}} *[https://elsalvador.travel/destination/ataco/en/ Concepción de Ataco] *[https://experienceselsalvador.com/en/destinations/concepcion-de-ataco Concepción de Ataco] [[Kategorija:Mesta v Salvadorju]] k8jerzlag330cbl2etunr68ox7bsbyu Pogovor:1011 1 608882 6752836 2026-09-19T13:27:25Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6752836 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j Ljudstvo Pipil 0 608883 6752838 2026-09-19T13:41:06Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752838 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Nahua | image = File:Familia de indigenas "Izalcos" en Sonsonate.jpg | image_caption = Družina Nahua v Sonsonateju v Salvadorju | population = | popplace = Zahodni in osrednji Salvador, Zahodna Nikaragva | region1 = {{Flag|Salvador}} | pop1 = 29.445 <ref>[https://infodemia.com.sv/crece-el-numero-de-salvadorenos-que-se-reconocen-indigenas-y-afrodescendientes-censo-2024 Crece el número de salvadoreños que se reconocen indígenas (2024)]</ref><ref>{{Cite web|url=https://joshuaproject.net/people_groups/14403/ES|title=Pipil in El Salvador}}</ref> | region2 = {{Flag|Nikaragva}} | pop2 = 20.000 <ref>{{cite web |title=Indigenous peoples in Nicaragua |url=https://iwgia.org/en/nicaragua/4671-iw-2022-nicaragua.html |website=IWGIA |access-date=25 June 2026}}</ref> | region3 = {{Flag|Honduras}} | pop3 = 6388 | region4 = {{Flag|Costa Rica}} | pop4 = ~1000 | langs = [[jezik nawat|Nawat]], [[španščina]] | rels = [[krščanstvo]] (pretežno katoliško) in tradicionalna domorodna verovanja | related = Nahue, ljudstvo Nicarao, Lence | native_name = | native_name_lang = }} '''Ljudstvo Pipil''' oziroma ljudstvo Náhuat so domorodno [[Mezoamerika|mezoameriško]] ljudstvo, ki naseljuje zahodna in osrednja območja današnjega [[Salvador]]ja in [[Nikaragva|Nikaragve]]. So podskupina širše etnične skupine Nahua in so tesno povezani z ljudstvom Nicarao, ki velja za podskupino Pipilov. Govorijo jezik nawat, ki je tesno soroden jeziku [[nahuatl]] iz osrednje [[Mehika|Mehike]], a se od njega razlikuje. Govorcev nawata je ostalo le še zelo malo, vendar potekajo prizadevanja za oživitev tega jezika. V času španskega osvajanja so bili Pipili večinoma zbrani na območju Cuzcatlana, ki je obsegalo večino zahodnega Salvadorja. Populacije Pipilov so živele tudi v [[Gvatemala|Gvatemali]] in verjetno na različnih delih [[Honduras]]a. Jezik nawat je v Gvatemali in Hondurasu že izumrl, vendar v departmaju Olancho v vzhodnem Hondurasu živi manjša skupina akulturiranih pripadnikov ljudstva Nahua. Njihova kozmologija je povezana s kozmologijo [[Tolteki|Toltekov]], [[Maji|Majev]] in Lencev.<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=16DV3GDkKu8C|title=Culture and Customs of El Salvador|first=Roy|last=Boland|date=17 October 2017|publisher=Greenwood Publishing Group|isbn=9780313306204|access-date=17 October 2017|via=Google Books}}</ref> == Zgodovina == [[File:Pueblos Indigenas antes de la conquista El Salvador.svg|thumb|right|Zemljevid domorodnih ljudstev v Salvadorju v času španskega osvajanja: 1. Pipil (Nahua), 2. Lenca, 3. Kakawira ali Cacaopera, 4. Xinca, 5. Maji Ch'orti', 6. Maji Poqomam, 7. Mangue/Chorotega]] [[File:Pipil Migration to El Salvador.png|thumb|Predvidene poti selitve ljudstva Pipil v Salvador<ref name=":1" />]] Zapisi o domorodcih, ki jih je zabeležil španski kronist Gonzalo Francisco de Oviedo, kažejo, da se je ljudstvo Pipil iz Salvadorja preselilo z območja današnje Mehike na svoja sedanja ozemlja, pri čemer se je selitev začela okoli 8. stoletja n. št. Potovali so iz osrednje Mehike proti obali [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]]. Po krajšem času so nadaljevali pot proti jugu prek [[Tehuantepeška zemeljska ožina|ožine Tehuantepec]] in svojo pot končali na obali Balsam (''Costa del Bálsamo'') v Salvadorju. Ob naselitvi na tem območju so ustanovili mestno državo Kūskatan; tam so že prebivale različne skupine, med njimi Lenca, Xinca, Ch'orti' in Poqomam. Približno v istem času se je skupina pripadnikov ljudstva Pipil preselila še dlje proti jugu in se naselila v regiji Gran Nicoya v Nikaragvi in [[​​Kostarika|Kostariki]]; ta podskupina je sčasoma postala znana kot Nicarao.<ref>{{Cite web|url=https://www.enriquebolanos.org/data/docs/RC_1966_03_N66/files/assets/seo/page62.html|title= RC_1966_03_N66 Enrique Bolaños}}</ref> Za ljudstvo Nahua, povezano skupino s kulturo osrednje Mehike, velja, da se je v Srednjo Ameriko preselilo v poznem klasičnem in zgodnjem poklasičnem obdobju. Ljudstvo Nahua je jezikovno povezano z [[Azteki]], zato je verjetno, da sta obe skupini izhajali iz [[Tolteki|Toltekov]]. V 10., 11. in 12. stoletju je prišlo do širjenja (diaspore) ljudstva Nahua po Srednji Ameriki; del tega gibanja je bilo tudi ljudstvo Pipil.<ref name=":5" /> Pipili so organizirali konfederacijo Kūskatan, ki je vključevala vsaj dve centralizirani mestni državi, ti pa sta bili morda razdeljeni na manjše kneževine. Značilnost družb Nahua je bilo združevanje naselij, ki so med seboj vzdrževala simetrične odnose, namesto da bi obstajalo eno samo prevladujoče mesto.<ref name=":5">{{Cite journal |last=Sampeck |first=Kathryn E. |date=2010 |title=Late Postclassic to Colonial Transformations of the Landscape in the Izalcos Region of Western El Salvador |url=https://www.jstor.org/stable/26309197 |journal=Ancient Mesoamerica |volume=21 |issue=2 |pages=261–282 |doi=10.1017/S0956536111000174 |jstor=26309197 |issn=0956-5361|url-access=subscription }}</ref> Bili so tudi spretni izdelovalci bombažnih tkanin in so razvili obsežno trgovsko mrežo tako za tkane izdelke kot za kmetijske pridelke. Njihova pridelava [[kakav]]a, ki je bila osredotočena na območje Izalca in je vključevala obsežen ter napreden namakalni sistem, je bila še posebej donosna; trgovske poti so segale vse do [[Teotihuacan]]a na severu in Kostarike na jugu.<ref name=":1">{{Cite book |last=Fowler |first=William R. |title=The cultural evolution of ancient Nahua civilizations : the Pipil-Nicarao of Central America |date=1989 |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2197-1 |location=Norman |oclc=19130791}}</ref> V bližini obale so poleg kakava pridelovali tudi [[bombaž]] in [[indigo]]. Vendar pa se je na tem območju začela naseljevati konkurenčna konfederacija ljudstev Tz'utujil in K'iche, in sicer z namenom, da bi prevzela nadzor nad tamkajšnjimi viri. To je morda razlog, zakaj je arheoloških dokazov o neprekinjeni poselitvi ljudstva Pipil manj v primerjavi z drugimi kulturami, ki so na istih območjih bivale dlje časa.<ref>Van Akkeren, Ruud (1998). "Getting Acquainted with the Pipils from the Pacific Coast of Guatemala: an Ethno historic Study of Indigenous Documents and of the General Archive of Central America." http://www.famsi.org/reports/03101/99ruud/99ruud.pdf</ref> Ko so Španci v 16. stoletju zabeležili njihovo prisotnost, so jih poimenovali »Pipil« in locirali na območju današnjega zahodnega Salvadorja ter v krajih Escuintla in Asunción Mita v Gvatemali.<ref name=":1" /> Na območju Chalchuape so bila razpršena naselja Majev ljudstva Poqomam. Med druge možne enklave ljudstva Pipil spadajo Ocotepeque,<ref>Johnson, Erlend & Gomez Zuniga, Pastor & Kelly, Mary Kate. (2019). Ch'orti', Lenca, and Pipil: An Onomastic Approach to Redefining the Sixteenth-Century Southeastern Maya Frontier. Ethnohistory. 66. 301-328. 10.1215/00141801-7298801.</ref> Nito (majevsko najdišče), Naco v honduraškem departmaju Santa Bárbara, Chapagua, dolina Comayagua, Agalteca, Olancho, Usulután in Nacaome.<ref>{{cite book |last1=Fowler |first1=William R. |title=The cultural evolution of ancient Nahua civilizations: the Pipil-Nicarao of Central America |date=1989 |publisher=University of Oklahoma Press |location=Norman |isbn=0806121971 |pages=50–71}}</ref> Čeprav je prisotnost ljudstev Nahua/Pipil zabeležena tudi v kolonialnem obdobju v okolici kraja San Cristóbal Acasaguastlán, Lyle Campbell trdi, da je to posledica prisilnih premikov prebivalstva po španskem osvajanju.<ref>Campbell, Lyle. (1972). A Note on the So-Called Alaguilac Language. International Journal of American Linguistics - INT J AMER LINGUIST. 38. 10.1086/465207.</ref> Nekatera urbana središča so se razvila v današnja mesta, kot sta Sonsonate in Ahuachapán. Ruševine v Aguilaresu in tiste v bližini vulkana Guazapa veljajo za nekdanje naselbine ljudstva Nahua. === Arheologija ljudstva Pipil === Arheološko preučevanje širše skupine ljudstev Nahua v Mezoameriki in Srednji Ameriki je bilo obsežno in temeljito. Vendar pa so študije, posvečene specifično ljudstvu Pipil, redkejše, a kljub temu pomembne. Velik del arheoloških raziskav o ljudstvu Pipil se je osredotočal na ugotavljanje natančne selitvene poti, ki so jo opravili od osrednje Mehike do Salvadorja, ter na to, kje točno so se sprva naselili. To vključuje sledenje njihovi poti do obale Mehiškega zaliva – pri čemer so si pomagali s preučevanjem preostalih govorcev jezika nawat – ter njihovemu prečkanju mehiške ožine. Številne raziskave na to temo so poskušale pojasniti tudi, zakaj so si za cilj izbrali obalo Balsamo<ref name=":2">{{Cite web |last=Rodriguez |first=Escamilla |date=2022 |title=Nahua-Pipil Diasporic Migration and Symbolic Landscape in Early Postclassic El Salvador |url=https://www.proquest.com/docview/2723811681 |access-date= |website=ProQuest|id={{ProQuest|2723811681}} }}</ref> in zakaj so se sploh odločili za selitev. Escamilla Rodriguez trdi, da so naseljenci v določeni meri spremenili in si prilagodili zgodnja arheološka najdišča na obali Balsamo v Salvadorju v okviru procesa diasporične selitve, pri čemer so svojo identiteto ohranjali s preoblikovanjem pokrajine.<ref name=":2" /> Temeljito je bilo tudi arheološko preučevanje umetnosti ljudstva Pipil, zlasti v 16. in 17. stoletju. Poleg preučevanja tradicionalne umetnosti so arheologi raziskovali razvoj obrti ljudstva Pipil v času španske kolonizacije. Študije so pokazale, da je na velik del njihove tradicionalne lončenine – izdelane v času, ko so bili obrtniki ljudstva Pipil podrejeni [[konkvistador]]jem – vplival evropski slog,<ref name=":3">{{Cite book |last=Card |first=Jeb |title=Italianate Pipil Potters: Mesoamerican Transformation of Renaissance of Material Culture in Early Spanish Colonial San Salvador |date=Oct 22, 2013 |publisher=SIU Press |isbn=978-0809333165}}</ref> ki so ga prinesli Španci. Analize so razkrile, da so bile oblike posod pogosto evropske, čeprav so bile okrašene s tradicionalnimi domorodnimi motivi. Jeb Card<ref name=":3" /> navaja ta umetniški vpliv kot dokaz za proces etnogeneze v času dolgotrajne španske vladavine. Poleg jezikoslovnih analiz so arheologi preučevali tudi oblike pisave ljudstva Pipil kot temeljni del njihove edinstvene kulture. Arheologi, ki so analizirali zapise tega ljudstva, so odkrili močan poudarek na denarju in blagu, kar kaže na gospodarsko napredno predkolonialno kulturo.<ref name=":4">{{Cite web |last=Sempek |first=Kathryn |date=2015 |title=Pipil Writing: An Archaeology of Prototypes and a Political Economy of Literacy |url=https://read.dukeupress.edu/ethnohistory/article-abstract/62/3/469/9250/Pipil-Writing-An-Archaeology-of-Prototypes-and-a |website=Ethnohistory}}</ref> Kathryn Sempeck med drugim izpostavlja edinstven slog pisanja ljudstva Pipil – zlasti na področju politike in gospodarstva – kot zavestno izkazovanje njihove neodvisnosti in kulturne ločenosti od Aztekov in Mistekov, s katerimi si delijo geografski izvor. == Sodobna kultura ljudstva Nahua == Razširjene predstave o ljudstvu Nahua so močno vplivale na nacionalno ustno izročilo Salvadorja, saj velik del prebivalstva trdi, da izhaja iz ljudstva Pipil in drugih skupin. Približno 86 % današnjih Salvadorcev se opredeljuje kot [[mestici]] (ljudje mešanega indijanskega in evropskega porekla). Majhen odstotek prebivalstva (po vladnih ocenah 1 %, po ocenah UNESCO-a 2 %, po ocenah strokovnjakov pa med 2 in 4 %) je izključno ali skoraj izključno domorodnega porekla, čeprav so te številke zaradi političnih razlogov predmet sporov. Še vedno obstajajo domorodci, ki govorijo jezik nawat (nahuat) in živijo v skladu s tradicionalnim načinom življenja. Živijo predvsem v jugozahodnem delu države v majhnih vaseh,<ref>{{Cite book |last=Greg |first=Nickels |title=El Salvador, The People, and Culture |date=June 2002 |publisher=CrabTree Publishing Company |isbn=9780778793687 |publication-date=2002 |pages=11}}</ref> vendar številne skupine, ki se opredeljujejo kot domorodne, živijo tudi na drugih območjih, na primer ljudstvo Nonualco južno od prestolnice in ljudstvo Lenca na vzhodu. Med preostalimi domorodnimi kulturami v Salvadorju, ki se kot takšne tudi opredeljujejo (poleg ljudstva Pipil), so ljudstva Lenca, Pokoman, Chorti in Ulva.<ref>{{Cite web |title=The Pipil Indians of El Salvador |url=https://folkways.si.edu/the-pipil-indians-of-el-salvador/american-indian-world/music/album/smithsonian#:~:text=%22The%20Pipils%20are%20descendants%20of,throughout%20the%20country.... |access-date=2024-05-16 |website=Smithsonian Folkways Recordings |language=en-US}}</ref><ref>{{Cite web |title=Lenca {{!}} Indigenous, Honduras, Central America {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/topic/Lenca |access-date=2024-05-16 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref><ref>{{Cite web |last=Morales |first=Olmedo |date=2021-08-09 |title=¿Quiénes son los Chortís? |url=http://asb-latam.org/en/quienes-son-los-chortis/ |access-date=2024-05-16 |website=ASB América Latina |language=en-US}}</ref> Ljudstvo Pipil pa je potomec ljudstev iz osrednje Mehike, iz katerih so se kasneje razvili Azteki, zaradi česar so v kulturnozgodovinskem smislu edinstveni v primerjavi z drugimi domorodnimi ljudstvi, ki danes živijo v Salvadorju. Pipili ostajajo edina številčnejša skupina prebivalstva v Salvadorju, ki izvira iz osrednje Mehike.<ref name=":2" /> Sredi 20. stoletja je večina prebivalcev Salvadorja verjela, da v državi ni več domorodnega prebivalstva, saj je izobraževalni sistem v Srednji Ameriki večinoma poudarjal mešano kulturo mesticev, ki naj bi združevala države v času prizadevanj za razvoj in državljanskih vojn. Čeprav so mnogi v prestolnici San Salvador trdili, da v celotnem Salvadorju ni več domorodcev, to ni držalo; ocene iz leta 1975 so namreč kazale, da je domorodno prebivalstvo štelo približno 500.000 ljudi, kar je predstavljalo okoli 10 % celotnega prebivalstva Salvadorja. V tem obdobju so arheologi in antropologi domorodno prebivalstvo Salvadorja označevali za »nevidno« populacijo, podobno kot so v ZDA obravnavali temnopolte prebivalce.<ref name=":6">{{Cite journal |last=Chapin |first=Mac |date=December 1989 |title=The Indians of El Salvador |url=https://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABI651.pdf |archive-url=https://web.archive.org/web/20170216071148/http://pdf.usaid.gov/pdf_docs/PNABI651.pdf |url-status=dead |archive-date=February 16, 2017 |journal=U.S. Agency for International Development |pages=3–9 |via=Google Scholar}}</ref> Kot navaja posebno poročilo v časopisu ''El Diario de Hoy'', se je število govorcev jezika nawat v Salvadorju – zaradi prizadevanj za ohranitev in revitalizacijo, ki so jih v sodelovanju z več univerzami vodile različne neprofitne organizacije, ter zaradi ponovnega vzpona identitete ljudstva Nahua po državljanski vojni – povečalo z 200 v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na 3.000 leta 2009. Velika večina teh govorcev je mladih, kar bi lahko omogočilo rešitev jezika pred izumrtjem.<ref>{{cite web |title=Náhuat, el renacimiento de una lengua |url=http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6482&idArt=3957733 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120928064607/http://www.elsalvador.com/mwedh/nota/nota_completa.asp?idCat=6482&idArt=3957733 |archive-date=2012-09-28 |access-date=2012-09-30}}</ref> Prizadevanja za revitalizacijo jezika nawat (nahuat) potekajo še danes, tako v Salvadorju kot zunaj njega. Prav tako se je obnovilo zanimanje za ohranjanje tradicionalnih običajev in drugih kulturnih praks domorodnih ljudstev; povečala se je tudi pripravljenost domorodnih skupnosti v Salvadorju, da svoje obrede izvajajo javno in nosijo tradicionalna oblačila brez strahu pred vladno represijo. Vse večjo priljubljenost pridobiva tradicionalna kuhinja ljudstva Pipil, znana po edinstvenih kombinacijah okusov in uporabi naravnih sestavin, kot so koruza, zeleni paradižnik in čili; med značilne jedi sodita ''pupusa'' (debela koruzna ali riževa palačinka oziroma ploščat kruhek, polnjen z eno ali več sestavinami, kot so sir, fižol, ''chicharrón'' (ocvrti svinjski koščki) ali buča) in ''atol de elote''. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.manfut.org/rivas/ometepe2.html Facts and legends about the arrival of Nicarao to the shores of Grand Lake and Ometepe] * [http://www.manfut.org/monumentos/nicarao.html Fernando Silva article on the historicity of Nicarao] * [http://www.native-languages.org/pipil.htm Pipil (Nawat)] * [http://www.computing.dcu.ie/~mward/nawat/general/html/intro_eng.html Nawat language program] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20081208153339/http://www.computing.dcu.ie/~mward/nawat/general/html/intro_eng.html |date=2008-12-08 }} * [https://web.archive.org/web/20131202223427/http://wwwisis.ufg.edu.sv/wwwisis/documentos/DH/DH004063.html Salvadoran article]{{in lang|es}} * [https://web.archive.org/web/20061029142142/http://www.aolsvc.worldbook.aol.com/wb/Article?id=ar179260 World Book]. [[Kategorija:Etnične skupine]] [[Kategorija:Zgodovina Salvadorja]] [[Kategorija:Predkolumbovska Amerika]] t3fvr18rp05wei81yfnanpkt8nxhvme Ruta de las Flores 0 608884 6752847 2026-09-19T14:28:37Z Ljuba24b 92351 nov 6752847 wikitext text/x-wiki '''Ruta de las Flores''' oziroma »Cesta rož« je ena najslikovitejših turističnih cest v zahodnem goratem predelu [[Salvador]]ja. Dolga je okoli 35 km in povezuje vrsto barvitih kolonialnih vasic med departmajema Sonsonate in Ahuachapán, ki ležijo sredi bujnega visokogorskega območja pridelave kave, vse skupaj pa obdaja dramatična kulisa vulkanov. Vsak kraj zaznamuje določena vrsta cvetja, ki odraža njegovo naravno lepoto. Leta 2014 je zakonodajna skupščina razglasila prvo nedeljo v oktobru za »nacionalni dan poti Ruta de Las Flores« ter tako spodbudila turizem in kulturo na območju, ki privablja tako domače kot tuje obiskovalce. *Nahuizalco: v jeziku náhuat pomeni »štirje Izalcosi« ali »štirje kraji obsidiana« je znan po tradicionalnem nočnem trgu (''Mercado Nocturno''), izdelkih iz protja in lesa ter močni domorodni dediščini [[Ljudstvo Pipil|Pipilov]]. Cvetlica je [[ingver]]. *Salcoatitán: mirno mestece s čudovitimi stenskimi poslikavami, starodavno cerkvijo San Andrés in večstoletnim drevesom ''ceiba''. Je kraj za spoznavanje salvadorske kulture pitja kave. V jeziku náhuat pomeni »mesto Quetzalcoatla, boga vetra in jutranje zvezde. Tu je Muzej tiskarstva (''Museo de la Imprenta''), ki skozi razvoj tipografije prikazuje tok časa. Cvetlica je divja sončnica. *Juayúa: v jeziku nahuat pomeni »Reka vijoličnih orhidej«) je središče dogajanja ob vikendih zaradi slavnega tedenskega festivala hrane (''Feria Gastronomómica''). Znano je tudi po naravnih znamenitostih, kot sta slap Los Chorros de la Calera in pohod na 7 slapov (''7 Cascadas''). Ne gre spregledati cerkve, posvečene čudežnemu Črnemu Kristusu (''Cristo Negro''). Cvetlica je ''Tango'' (vrsta orhideje). *Apaneca: v jeziku nahuat pomeni »Reka vetrov« je najvišje ležeče mesto na poti (okoli 1450 m), obdano s plantažami [[kavovec|kavovcev]]. Je priljubljeno izhodišče za ogled kraterskih jezer, kot sta Laguna Verde in Laguna de las Ninfas, in slapove, kot so Cascadas de Don Juan ter za avanturistične dejavnosti (zip-line, terenska vozila). Svetlica je ''Anturij'' (Flamingovec ''Anthurium andreanum'') Anthurium andreanum??). *[[Concepción de Ataco]]: v jeziku nahuat pomeni »Kraj visokih izvirov« je mestece, prepoznavno po živahnih stenskih poslikavah (muralih), kavarnah, razgledišču Mirador de la Cruz in obrtnih delavnicah. Cvetlica je [[strelicija]]. *Ahuachapán: večje zgodovinsko mesto na severnem robu poti z geotermalnimi vrelci (''ausoles'') v bližini gvatemalske meje. Tu je cerkev Marijinega vnebovzetja (''Iglesia de Nuestra Señora de la Asunción'') iz 18. stoletja, ki je postala kulturno in versko središče mesta Ahuachapán. Cvetlica je [[gerbera]]. == Zunanje povezave == *[https://www.indietraveller.co/ruta-de-las-flores-travel-guide/ Ruta de las Flores – A Cultural Road Trip in the Coffee Region] *[https://www.youtube.com/watch?v=x4aNkOtfv7M Ruta de las Flores] [[Kategorija:Geografija Salvadorja]] dlhni9m3r2wmo5ferh53til4easemuk 6752888 6752847 2026-09-19T16:57:58Z Romanm 13 Romanm je prestavil stran [[Ruta de Las Flores]] na [[Ruta de las Flores]]: Napačno črkovan naslov 6752847 wikitext text/x-wiki '''Ruta de las Flores''' oziroma »Cesta rož« je ena najslikovitejših turističnih cest v zahodnem goratem predelu [[Salvador]]ja. Dolga je okoli 35 km in povezuje vrsto barvitih kolonialnih vasic med departmajema Sonsonate in Ahuachapán, ki ležijo sredi bujnega visokogorskega območja pridelave kave, vse skupaj pa obdaja dramatična kulisa vulkanov. Vsak kraj zaznamuje določena vrsta cvetja, ki odraža njegovo naravno lepoto. Leta 2014 je zakonodajna skupščina razglasila prvo nedeljo v oktobru za »nacionalni dan poti Ruta de Las Flores« ter tako spodbudila turizem in kulturo na območju, ki privablja tako domače kot tuje obiskovalce. *Nahuizalco: v jeziku náhuat pomeni »štirje Izalcosi« ali »štirje kraji obsidiana« je znan po tradicionalnem nočnem trgu (''Mercado Nocturno''), izdelkih iz protja in lesa ter močni domorodni dediščini [[Ljudstvo Pipil|Pipilov]]. Cvetlica je [[ingver]]. *Salcoatitán: mirno mestece s čudovitimi stenskimi poslikavami, starodavno cerkvijo San Andrés in večstoletnim drevesom ''ceiba''. Je kraj za spoznavanje salvadorske kulture pitja kave. V jeziku náhuat pomeni »mesto Quetzalcoatla, boga vetra in jutranje zvezde. Tu je Muzej tiskarstva (''Museo de la Imprenta''), ki skozi razvoj tipografije prikazuje tok časa. Cvetlica je divja sončnica. *Juayúa: v jeziku nahuat pomeni »Reka vijoličnih orhidej«) je središče dogajanja ob vikendih zaradi slavnega tedenskega festivala hrane (''Feria Gastronomómica''). Znano je tudi po naravnih znamenitostih, kot sta slap Los Chorros de la Calera in pohod na 7 slapov (''7 Cascadas''). Ne gre spregledati cerkve, posvečene čudežnemu Črnemu Kristusu (''Cristo Negro''). Cvetlica je ''Tango'' (vrsta orhideje). *Apaneca: v jeziku nahuat pomeni »Reka vetrov« je najvišje ležeče mesto na poti (okoli 1450 m), obdano s plantažami [[kavovec|kavovcev]]. Je priljubljeno izhodišče za ogled kraterskih jezer, kot sta Laguna Verde in Laguna de las Ninfas, in slapove, kot so Cascadas de Don Juan ter za avanturistične dejavnosti (zip-line, terenska vozila). Svetlica je ''Anturij'' (Flamingovec ''Anthurium andreanum'') Anthurium andreanum??). *[[Concepción de Ataco]]: v jeziku nahuat pomeni »Kraj visokih izvirov« je mestece, prepoznavno po živahnih stenskih poslikavah (muralih), kavarnah, razgledišču Mirador de la Cruz in obrtnih delavnicah. Cvetlica je [[strelicija]]. *Ahuachapán: večje zgodovinsko mesto na severnem robu poti z geotermalnimi vrelci (''ausoles'') v bližini gvatemalske meje. Tu je cerkev Marijinega vnebovzetja (''Iglesia de Nuestra Señora de la Asunción'') iz 18. stoletja, ki je postala kulturno in versko središče mesta Ahuachapán. Cvetlica je [[gerbera]]. == Zunanje povezave == *[https://www.indietraveller.co/ruta-de-las-flores-travel-guide/ Ruta de las Flores – A Cultural Road Trip in the Coffee Region] *[https://www.youtube.com/watch?v=x4aNkOtfv7M Ruta de las Flores] [[Kategorija:Geografija Salvadorja]] dlhni9m3r2wmo5ferh53til4easemuk Llanes 0 608885 6752850 2026-09-19T14:44:27Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Llanes */ 6752850 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Etapa 15. Serdio - Llanes (3868466096).jpg | image_caption = | image_flag = Flag of llanes.svg | image_shield = Escudo Llanes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Llanes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Enrique Riestra Rozas | area_total_km2 = 263,59 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 13 486 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|16|N|4|45|11|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,177 | website = https://www.ayuntamientodellanes.com/ | footnotes = }} [[Slika:Cueva de la Riera (15) Arqueoloxicu.jpg|thumb|desno|Šivanke iz pradobe, iz jame La Riera]] '''Llanes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], blizu [[Kantabrija|Kantabrije]], približno 106 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu in severovzhodu meji na morje, na zahodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugozahodu na [[Cangas de Onís]] in [[Onís]], na jugu na [[Cabrales]] in [[Peñamellera Alta|Peñamellero Alto]], na severozahodu na [[Peñamellera Baja|Peñamellero Bajo]] in [[Ribadedeva|Ribadedevo]]. V Španiji Llanes nosi naziv ''Najplemenitejše in najzvestejše'' mesto.<ref>{{navedi novice|title=Por la justicia y regimiento y vezinos de la muy noble y leal villa de Llanes... con don Miguel García Infanzón... - Llanes. Regimiento |work=Gobierno del Principado de Asturias |url=https://bibliotecavirtual.asturias.es/i18n/consulta/registro.cmd?id=593 |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V občini je uradni jezik [[asturijščina]] in se rabi asturijsko poimenovanje zemljepisnih lastnih imen.<ref>{{navedi novice|title=El habla en Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://llanes.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60424324/el-habla-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Najdbe, ki pričajo o človeški prisotnosti, so iz spodnjega [[paleolitik]]a, ki so jih odkrili v jamah La Riera in Balmor. Tudi so najdbe iz zgornjega paleolitika, ki so bile odkrite v jamah Arnero in Cueto de la Mina.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718751/historia-de-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo najdb je iz [[železna doba|železne dobe]] in prerimljanskih obdobij, npr. doslej niso odkrili nobenih ostankov [[kultura Castro|kulture Castro]] kot v drugih občinah.<ref name="costasur">{{navedi novice|title=Historia Llanes |work=Costasur |url=https://llanes.costasur.com/es/historia.html |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] se je imenovalo ozemlje Aguilarjeva dežela, ki je imela središče v gradu Soberrón, katerega ruševine še danes lahko zasledimo. Llanes je dobil 1225 ustanovno listino od [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]], ki jo je potrdil tudi [[Alfonz X. Kastiljski]].<ref name="vivir" /> V 14. stoletju je imel že skoraj 1500 prebivalcev. Tudi je imelo mesto tržne pravice in cvetoče pristanišče, ki je vzdrževalo stike z [[Andaluzija|andaluškimi]], [[Portugalska|portugalskimi]], [[Francija|francoskimi]], [[Flandrija|flamskimi]] in [[Anglija|angleškimi]] pristanišči. [[Alfonz XI. Kastiljski]] je dovolil mestu ustanoviti skladišče soli, vendar je to predpravico 1493 izgubilo mesto. V 13. in 14. stoletju je imel Llanes tesne, prijateljske stike z drugimi mesti v [[provinca Leon|Leonu]] in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastiliji]], da bi se lahko branil pred veleposestniškimi zlorabami. 1490 sta bila dva večja požara v mestu.<ref name="vivir" /> V 16. in 17. stoletju je [[benediktinci|benediktinski]] samostan v Celoriu v veliki meri prispeval k razvijanju ribolova in trgovine v pristanišča Llanisco.<ref name="costasur" /> V 18. stoletju je pristanišče propadalo, ker ni bilo dovolj mornarjev, ki jih je povabila v svoje vrste kraljeva mornarica zaradi številnih vojn kraljevine. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] se je Llanes trdo boril proti [[Francozi|francoskim]] zasednikom, ki so zažgali v mesti arhiv in palačo knezov Estrade.<ref name="vivir" /> Industrializacija se je večinoma izognila občine. V sredi 19. stoletja se je veliko ljudi izselilo iz Llanesa v [[Amerika|Ameriko]].<ref name="costasur" /> Veliki boji so potekali v okolici tudi v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] (tukajšnje [[druga španska republika|republikance]] so podpirali polke iz [[Navara|Navare]]), v katerih so končno [[Francisco Franco|Francove]] sile zmagovale.<ref name="vivir" /> Vzrok poraza je bil med drugim, da so prebivalci občine večinoma simpatizirali z nacionalisti.<ref name="costasur" /> V 20. 20. stoletja se je začelo veliko izseljevanje iz občine, ki je izgubila skoraj polovico takratnega prebivalstva. Izseljenci so odšli večinoma v [[Mehika|Mehiko]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. Drugi so se preselili v večja mesta kot Oviedo, [[Madrid]] ali [[Sevilja]].<ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Palo de Poo 2.jpg|thumb|desno|Otok Poo, ki pripada tudi Llanesu]] Občina se nahaja ob vznožju gorovij [[Picos de Europa]] in Sierra de Cuera.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://llanes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60445578/geografia-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Reke so kratke kot Nueva, Bedón, Purón in Cabra, ki grejo skozi občino. Reka Carrocedo izvira iz gorovja Sierra del Cuera.<ref name="vivirgeo" /> Obalo obrobljajo skale in plaže. Najbolj znane skale so Pría, Arenillas, Santiuste in Santa Clara.<ref name="vivirgeo" /> Na južnem delu občine so [[kras]]i Sierre del Cuera z globokimi dolinami. Najglobokejša je dolina La Llosa de Viango. V občini je veliko jam, ki so hkrati arheološka najdišča. Najpomembnejše so Las Bolugas-Caldueñín, Rales in Cuevón de Pruneda.<ref name="vivirgeo" /> == Gospodarstvo == Gospodarstvo se danes temelji predvsem na turizmu, čeprav so še vedno pomembne panoge ribolov, živinoreja in kmetijstvo, ki zagotavljajo surovino tovarnam konzerv in soli.<ref name="vivirgeo" /> Glavna tarča turizma je pristanišče. Obiskovalci prihajajo predvsem iz drugih krajev Španije. == Kultura == [[Slika:La casona del peregrino, Llanes.jpg|thumb|desno|Hiša, ki je bila zgrajena iz nakazila izseljencev iz Amerike]] Nekoč so bili zelo znani krovci iz Llanesa, ki so večkrat sprejeli daljna dela v drugih vaseh, mestih in oddaljenih pristavah. Opeke so pridelovali na kraju, kamor so jih povabili. Zdoma so prinesli le sredstva, medtem ko so jim naročniki zagotovili osnovne sestavine. Ti krovci so se imenovali {{lang-es|tejeros}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''teyeros''.<ref>{{navedi knjigo|last=Menéndez |first=Carmen-Oliva |year=2008 |title=Teitos. Cubiertas vegetales de Europa Occidental : de Asturias a Islandia |page=143 |isbn=978-84-612-7656-1 |location=Oviedo |publisher=Colegio Oficial de Aparejadores y Arquitectos Técnicos de Asturias |cobiss= |language=es}}</ref> Imeli so značilen žargon [[xíriga]], ki je nastala približno v 18. stoletju. Potomci krovcev še uporabijo xírigo, ki se je preoblikovala v narečne okvire. Llanes ima veliko stavbenih dediščin kot cerkve, palače, rezidence in hiše. Palača grofa Vege del Selle iz 18. stoletja je eden najlepših primerov starih stavb, kjer je danes muzej arheoloških najdb. Zveličarjeva cerkev je bila zgrajena v 12.-13. stoletju, vendar sta ohranjeni le dve izvirni razdalji stavbe. Drugi deli so bili zgrajeni v 17. in 18. stoletju. [[Barok|Baročna]] palača knezov Estrade je bila zgrajena v 17. stoletju. V nekdanjem samostanu [[Avguštinci|avguštinskih]] sester je danes hotel. == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|ESP}} [[Adeje]] * {{Ikonazastave|MEX}} [[Cuautla, Mehika|Cuautla]] * {{Ikonazastave|ESP}} [[Tías (Kanarski otoki)|Tías]] * {{Ikonazastave|HUN}} [[Orosháza]] == Znane osebe == * [[Antonio Trevín]], politik * [[Marta Elola]], glasbena zgodovinarka, glasbenica * [[Pedro Inguanzo Rivero]], kardinal * [[Martín López-Vega]], pesnik == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] 57561tzqzcm6s1f5prsck1ek779datr 6752897 6752850 2026-09-19T18:05:15Z Doncsecz~slwiki 9581 6752897 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Etapa 15. Serdio - Llanes (3868466096).jpg | image_caption = | image_flag = Flag of llanes.svg | image_shield = Escudo Llanes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Llanes | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Enrique Riestra Rozas | area_total_km2 = 263,59 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 13.486 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|16|N|4|45|11|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,177 | website = https://www.ayuntamientodellanes.com/ | footnotes = }} [[Slika:Cueva de la Riera (15) Arqueoloxicu.jpg|thumb|desno|Šivanke iz pradobe, iz jame La Riera]] '''Llanes''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], blizu [[Kantabrija|Kantabrije]], približno 106 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu in severovzhodu meji na morje, na zahodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugozahodu na [[Cangas de Onís]] in [[Onís]], na jugu na [[Cabrales]] in [[Peñamellera Alta|Peñamellero Alto]], na severozahodu na [[Peñamellera Baja|Peñamellero Bajo]] in [[Ribadedeva|Ribadedevo]]. V Španiji Llanes nosi naziv ''Najplemenitejše in najzvestejše'' mesto.<ref>{{navedi novice|title=Por la justicia y regimiento y vezinos de la muy noble y leal villa de Llanes... con don Miguel García Infanzón... - Llanes. Regimiento |work=Gobierno del Principado de Asturias |url=https://bibliotecavirtual.asturias.es/i18n/consulta/registro.cmd?id=593 |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V občini je uradni jezik [[asturijščina]] in se rabi asturijsko poimenovanje zemljepisnih lastnih imen.<ref>{{navedi novice|title=El habla en Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://llanes.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60424324/el-habla-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Najdbe, ki pričajo o človeški prisotnosti, so iz spodnjega [[paleolitik]]a, ki so jih odkrili v jamah La Riera in Balmor. Tudi so najdbe iz zgornjega paleolitika, ki so bile odkrite v jamah Arnero in Cueto de la Mina.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718751/historia-de-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo najdb je iz [[železna doba|železne dobe]] in prerimljanskih obdobij, npr. doslej niso odkrili nobenih ostankov [[kultura Castro|kulture Castro]] kot v drugih občinah.<ref name="costasur">{{navedi novice|title=Historia Llanes |work=Costasur |url=https://llanes.costasur.com/es/historia.html |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] se je imenovalo ozemlje Aguilarjeva dežela, ki je imela središče v gradu Soberrón, katerega ruševine še danes lahko zasledimo. Llanes je dobil 1225 ustanovno listino od [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]], ki jo je potrdil tudi [[Alfonz X. Kastiljski]].<ref name="vivir" /> V 14. stoletju je imel že skoraj 1500 prebivalcev. Tudi je imelo mesto tržne pravice in cvetoče pristanišče, ki je vzdrževalo stike z [[Andaluzija|andaluškimi]], [[Portugalska|portugalskimi]], [[Francija|francoskimi]], [[Flandrija|flamskimi]] in [[Anglija|angleškimi]] pristanišči. [[Alfonz XI. Kastiljski]] je dovolil mestu ustanoviti skladišče soli, vendar je to predpravico 1493 izgubilo mesto. V 13. in 14. stoletju je imel Llanes tesne, prijateljske stike z drugimi mesti v [[provinca Leon|Leonu]] in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastiliji]], da bi se lahko branil pred veleposestniškimi zlorabami. 1490 sta bila dva večja požara v mestu.<ref name="vivir" /> V 16. in 17. stoletju je [[benediktinci|benediktinski]] samostan v Celoriu v veliki meri prispeval k razvijanju ribolova in trgovine v pristanišča Llanisco.<ref name="costasur" /> V 18. stoletju je pristanišče propadalo, ker ni bilo dovolj mornarjev, ki jih je povabila v svoje vrste kraljeva mornarica zaradi številnih vojn kraljevine. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] se je Llanes trdo boril proti [[Francozi|francoskim]] zasednikom, ki so zažgali v mesti arhiv in palačo knezov Estrade.<ref name="vivir" /> Industrializacija se je večinoma izognila občine. V sredi 19. stoletja se je veliko ljudi izselilo iz Llanesa v [[Amerika|Ameriko]].<ref name="costasur" /> Veliki boji so potekali v okolici tudi v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] (tukajšnje [[druga španska republika|republikance]] so podpirali polke iz [[Navara|Navare]]), v katerih so končno [[Francisco Franco|Francove]] sile zmagovale.<ref name="vivir" /> Vzrok poraza je bil med drugim, da so prebivalci občine večinoma simpatizirali z nacionalisti.<ref name="costasur" /> V 20. 20. stoletja se je začelo veliko izseljevanje iz občine, ki je izgubila skoraj polovico takratnega prebivalstva. Izseljenci so odšli večinoma v [[Mehika|Mehiko]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. Drugi so se preselili v večja mesta kot Oviedo, [[Madrid]] ali [[Sevilja]].<ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Palo de Poo 2.jpg|thumb|desno|Otok Poo, ki pripada tudi Llanesu]] Občina se nahaja ob vznožju gorovij [[Picos de Europa]] in Sierra de Cuera.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://llanes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60445578/geografia-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Reke so kratke kot Nueva, Bedón, Purón in Cabra, ki grejo skozi občino. Reka Carrocedo izvira iz gorovja Sierra del Cuera.<ref name="vivirgeo" /> Obalo obrobljajo skale in plaže. Najbolj znane skale so Pría, Arenillas, Santiuste in Santa Clara.<ref name="vivirgeo" /> Na južnem delu občine so [[kras]]i Sierre del Cuera z globokimi dolinami. Najglobokejša je dolina La Llosa de Viango. V občini je veliko jam, ki so hkrati arheološka najdišča. Najpomembnejše so Las Bolugas-Caldueñín, Rales in Cuevón de Pruneda.<ref name="vivirgeo" /> == Gospodarstvo == Gospodarstvo se danes temelji predvsem na turizmu, čeprav so še vedno pomembne panoge ribolov, živinoreja in kmetijstvo, ki zagotavljajo surovino tovarnam konzerv in soli.<ref name="vivirgeo" /> Glavna tarča turizma je pristanišče. Obiskovalci prihajajo predvsem iz drugih krajev Španije. == Kultura == [[Slika:La casona del peregrino, Llanes.jpg|thumb|desno|Hiša, ki je bila zgrajena iz nakazila izseljencev iz Amerike]] Nekoč so bili zelo znani krovci iz Llanesa, ki so večkrat sprejeli daljna dela v drugih vaseh, mestih in oddaljenih pristavah. Opeke so pridelovali na kraju, kamor so jih povabili. Zdoma so prinesli le sredstva, medtem ko so jim naročniki zagotovili osnovne sestavine. Ti krovci so se imenovali {{lang-es|tejeros}}, [[asturijščina|asturijsko]] ''teyeros''.<ref>{{navedi knjigo|last=Menéndez |first=Carmen-Oliva |year=2008 |title=Teitos. Cubiertas vegetales de Europa Occidental : de Asturias a Islandia |page=143 |isbn=978-84-612-7656-1 |location=Oviedo |publisher=Colegio Oficial de Aparejadores y Arquitectos Técnicos de Asturias |cobiss= |language=es}}</ref> Imeli so značilen žargon [[xíriga]], ki je nastala približno v 18. stoletju. Potomci krovcev še uporabijo xírigo, ki se je preoblikovala v narečne okvire. Llanes ima veliko stavbenih dediščin kot cerkve, palače, rezidence in hiše. Palača grofa Vege del Selle iz 18. stoletja je eden najlepših primerov starih stavb, kjer je danes muzej arheoloških najdb. Zveličarjeva cerkev je bila zgrajena v 12.-13. stoletju, vendar sta ohranjeni le dve izvirni razdalji stavbe. Drugi deli so bili zgrajeni v 17. in 18. stoletju. [[Barok|Baročna]] palača knezov Estrade je bila zgrajena v 17. stoletju. V nekdanjem samostanu [[Avguštinci|avguštinskih]] sester je danes hotel. == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|ESP}} [[Adeje]] * {{Ikonazastave|MEX}} [[Cuautla, Mehika|Cuautla]] * {{Ikonazastave|ESP}} [[Tías (Kanarski otoki)|Tías]] * {{Ikonazastave|HUN}} [[Orosháza]] == Znane osebe == * [[Antonio Trevín]], politik * [[Marta Elola]], glasbena zgodovinarka, glasbenica * [[Pedro Inguanzo Rivero]], kardinal * [[Martín López-Vega]], pesnik == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] rsyq4hvskq9zhm1mu75uye8liog4wrc Pogovor:Evropsko prvenstvo v odbojki 1 608886 6752868 2026-09-19T15:59:49Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 /* Naslovi */ nov razdelek 6752868 wikitext text/x-wiki == Naslovi == Ne bi bilo bolje, če se, po zgledu drugih wikijev, preimenuje vse članke v npr. Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026? Strani Evropsko prvenstvo v odbojki 2026 itd. se lahko potem naredi v razločitvene strani. --[[Uporabnik:Jonatan Melik Kurinčič|JMK]] ([[Uporabniški pogovor:Jonatan Melik Kurinčič|pogovor]]) 17:59, 19. september 2026 (CEST) tasjdea88imqjmi2dsnovdtemxc4axu Izabal 0 608887 6752885 2026-09-19T16:52:37Z Ljuba24b 92351 Ljuba24b je prestavila stran [[Izabal]] na [[Izabal (jezero)]]: zaradi prepoznavanja 6752885 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Izabal (jezero)]] nec3ix9swr7sle85pie9ds8vb0qs02l Quiriguá 0 608888 6752887 2026-09-19T16:57:00Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6752887 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Quiriguá | native_names = [[File:Glifo emblema de Quirigua.svg|80px]]<br>{{native name|emy|Ik' Naahb' Nal}} | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/2/1 | image1 = GT Quirigua StelaE.JPG | caption1 = Stela E | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0569.jpg | caption2 = Stela C | image3 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0576.jpg | caption3 = Stela D | image4 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0657.jpg | caption4 = Structure 1B-1 | image5 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0648.jpg | caption5 = Pogled na akropolo | image6 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0580.jpg | caption6 = Delni pogled na arheološko najdišče | color = white }} | image_size = 300px | alt = | caption = | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = Lega v Mesoamerici##Lega v Gvatemali | image_map_size = 300 px | pushpin_relief = | coordinates = {{coord|15|16|10|N|89|2|25|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = departma Izabal, {{Flag|Gvatemala}} | region = | built = Od poznega predklasičnega do zgodnjega poklasičnega obdobja | abandoned = | epochs = | cultures = [[Maji]] | events = | excavations = | archaeologists = | condition = | architecture = | architectural_details = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Archaeological Park and Ruins of Quiriguá | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iv | designation1_date = 1981 <small>(5. zasedanje)</small> | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/149 149] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Quiriguá''' ({{IPA|es|kiɾiˈɣwa}}) je starodavno majevsko arheološko najdišče v departmaju Izabal v jugovzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Gre za srednje veliko najdišče, ki obsega približno 3 kvadratne kilometre vzdolž spodnjega toka [[Motagua (reka)|reke Motagua]],<ref>Ashmore 1980, p.24.</ref> pri čemer je ceremonialno središče približno 1 km od severnega brega.<ref name="Sharer352"/> V času klasičnega obdobja [[Maji|Majev]] (200–900 n. št.) je bila Quiriguá umeščena na stičišče več pomembnih trgovskih poti. Naselbina je bila poseljena že do leta 200, gradnja akropole se je začela okoli leta 550, v 8. stoletju pa je sledil razcvet obsežnejše gradnje. Vsa gradbena dejavnost je zamrla okoli leta 850, z izjemo kratkega obdobja ponovne poselitve v zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900 – ok. 1200). Quiriguá si arhitekturne in kiparske sloge deli z bližnjim mestom [[Copán]] iz klasičnega obdobja, s katerim je tesno povezana tudi zgodovinsko.<ref>Miller 1999, p.49.</ref> Hiter razvoj mesta Quiriguá v 8. stoletju je bil povezan z vojaško zmago kralja K'ak' Tiliw Chan Yopaata nad Copánom leta 738. Ko je bil največji kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil (znan tudi kot »18-zajec«), poražen, so ga ujeli in nato žrtvovali na Velikem trgu v Quiriguáju.<ref>Looper 2003, pp.4&ndash;5, 83.</ref> Pred tem je bila Quiriguá vazalna država Copána, po tem dogodku pa je ohranila svojo neodvisnost. Ceremonialna arhitektura v Quiriguáju je precej skromna, vendar je pomen najdišča v bogastvu kiparskih stvaritev, vključno z najvišjo stelo, postavljeno v majevskem svetu.<ref name="Coe121"/> Zaradi zgodovinskega pomena je bilo najdišče Quiriguá leta 1981 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{cite web |url = https://whc.unesco.org/en/list/149 |title = Archaeological Park and Ruins of Quirigua |website = UNESCO World Heritage Convention |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date = 10 December 2022}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Quirigua}} *[https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ Official Site in Spanish] *[https://web.archive.org/web/20150906185620/http://www.mayadiscovery.com/ing/archaeology/quirigua.htm Enigmatic Quiriguá] *[http://www.baudelet.net/voyage/guatemala/quirigua.htm Good photos of Quiriguá Stela] *[https://web.archive.org/web/20081218133950/http://www.authenticmaya.com/quirigua1.htm History and Photo Gallery] *[http://www.mayaexploration.org/images/maps/quirigua_sharer.pdf Map of Quiriguá site core] *[http://www.wdl.org/en/item/377/ Monument of the Ancient Mayan Race, Quiriguá, Guatemala] as photographed and written by [[Frank G. Carpenter]] {{DEFAULTSORT:Quirigua}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] t9d8py0uq840xfkffgrov9t25fmese4 6752917 6752887 2026-09-19T19:25:40Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6752917 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Quiriguá | native_names = [[File:Glifo emblema de Quirigua.svg|80px]]<br>{{native name|emy|Ik' Naahb' Nal}} | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/2/1 | image1 = GT Quirigua StelaE.JPG | caption1 = Stela E | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0569.jpg | caption2 = Stela C | image3 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0576.jpg | caption3 = Stela D | image4 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0657.jpg | caption4 = Structure 1B-1 | image5 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0648.jpg | caption5 = Pogled na akropolo | image6 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0580.jpg | caption6 = Delni pogled na arheološko najdišče | color = white }} | image_size = 300px | alt = | caption = | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = Lega v Mesoamerici##Lega v Gvatemali | image_map_size = 300 px | pushpin_relief = | coordinates = {{coord|15|16|10|N|89|2|25|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = departma Izabal, {{Flag|Gvatemala}} | region = | built = Od poznega predklasičnega do zgodnjega poklasičnega obdobja | abandoned = | epochs = | cultures = [[Maji]] | events = | excavations = | archaeologists = | condition = | architecture = | architectural_details = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Archaeological Park and Ruins of Quiriguá | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iv | designation1_date = 1981 <small>(5. zasedanje)</small> | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/149 149] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Quiriguá''' ({{IPA|es|kiɾiˈɣwa}}) je starodavno majevsko arheološko najdišče v departmaju Izabal v jugovzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Gre za srednje veliko najdišče, ki obsega približno 3 kvadratne kilometre vzdolž spodnjega toka [[Motagua (reka)|reke Motagua]],<ref>Ashmore 1980, p.24.</ref> pri čemer je ceremonialno središče približno 1 km od severnega brega.<ref name="Sharer352"/> V času klasičnega obdobja [[Maji|Majev]] (200–900 n. št.) je bila Quiriguá umeščena na stičišče več pomembnih trgovskih poti. Naselbina je bila poseljena že do leta 200, gradnja akropole se je začela okoli leta 550, v 8. stoletju pa je sledil razcvet obsežnejše gradnje. Vsa gradbena dejavnost je zamrla okoli leta 850, z izjemo kratkega obdobja ponovne poselitve v zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900 – ok. 1200). Quiriguá si arhitekturne in kiparske sloge deli z bližnjim mestom [[Copán]] iz klasičnega obdobja, s katerim je tesno povezana tudi zgodovinsko.<ref>Miller 1999, p.49.</ref> Hiter razvoj mesta Quiriguá v 8. stoletju je bil povezan z vojaško zmago kralja K'ak' Tiliw Chan Yopaata nad Copánom leta 738. Ko je bil največji kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil (znan tudi kot »18-zajec«), poražen, so ga ujeli in nato žrtvovali na Velikem trgu v Quiriguáju.<ref>Looper 2003, pp.4&ndash;5, 83.</ref> Pred tem je bila Quiriguá vazalna država Copána, po tem dogodku pa je ohranila svojo neodvisnost. Ceremonialna arhitektura v Quiriguáju je precej skromna, vendar je pomen najdišča v bogastvu kiparskih stvaritev, vključno z najvišjo stelo, postavljeno v majevskem svetu.<ref name="Coe121"/> Zaradi zgodovinskega pomena je bilo najdišče Quiriguá leta 1981 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{cite web |url = https://whc.unesco.org/en/list/149 |title = Archaeological Park and Ruins of Quirigua |website = UNESCO World Heritage Convention |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date = 10 December 2022}}</ref> == Ime in lokacija == [[File:Larger Southern Maya area v3.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lokaciji Quiriguá in Copán na skrajnem vzhodu regije; Quiriguá leži severno, Copán pa neposredno južno. Območje se nahaja v Srednji Ameriki in meji na Tihi ocean na jugozahodu, Mehiški zaliv na severozahodu ter Atlantski ocean na vzhodu.|Južno območje Majev s prikazom lokacij Quiriguá in Copán]] [[File:Formative Period southern Mesoamerica 2.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lego mesta Quiriguá na vzhodnem koncu porečja reke Motagua in gosto skupino nahajališč žada gorvodno proti zahodu. Območje na jugozahodu meji na Tihi ocean.|Lega mesta Quiriguá ob reki Motagua glede na nahajališča žada]] Arheološko najdišče Quiriguá je poimenovano po bližnji istoimenski vasi<ref>Looper 2003, viii.</ref> in je nekaj več kot 200 km severovzhodno od mesta Gvatemala;<ref>Stross et al. 1983, p.333.</ref> leži v občini Los Amates v departmaju Izabal na nadmorski višini 75 m.<ref>Inforpress.</ref> Quiriguá leži na severnem bregu spodnjega toka reke Motagua, na mestu, kjer se dolina razširi v poplavno ravnico, zaradi česar je bilo najdišče skozi stoletja izpostavljeno občasnim poplavam.<ref name="Loop1"/><ref name="Loop35">Looper 2003, p.35.</ref> Čeprav je reka v času poselitve mesta tekla blizu najdišča, je od takrat spremenila strugo in zdaj teče 1 km južno od ceremonialnega središča.<ref name="Sharer352"/> Quiriguá je oddaljena 48 km severno od Copána in leži 15,7 km severozahodno od mednarodne meje s [[Honduras]]om. Lokalna kamnina je trd rdeč [[peščenjak]], ki so ga prebivalci uporabljali pri gradnji spomenikov in arhitekture. Ta lokalni peščenjak je zelo trden in ni nagnjen k striženju ali pokanju, kar je kiparjem v Quirigui omogočilo postavitev najvišjih samostoječih kamnitih spomenikov v Ameriki.<ref>Miller 1999, p.82.</ref> Quiriguá je bila zgrajena neposredno nad prelomnico Motagua, zato je mesto v preteklosti utrpelo škodo zaradi močnih [[potres]]ov.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.507.</ref> == Prebivalstvo == Čeprav je bila elita v Quiriguáju po etnični pripadnosti nedvomno majevska,<ref>Looper 1999, p.264.</ref> naselbina leži na južnem obrobju mezoameriškega območja, prebivalstvo pa je bilo vsaj dvoetnično,<ref name="Sheets442">Sheets 2000, p.442.</ref> pri čemer so bili etnični Maji v manjšini. Večina prebivalstva je etnično pripadala manj kompleksnemu vmesnemu območju (t. i. ''Intermediate Area''), ki leži onkraj vzhodne meje Mezoamerike. Gostota prebivalstva v središču mesta je bila v obdobju pozne klasike ocenjena na 400 do 500 ljudi na kvadratni kilometer,<ref>Drew 1999, p.344.</ref> največje ocenjeno število prebivalcev pa je znašalo od 1200 do 1600; raziskave so na območju naselbine odkrile povprečno 130 objektov na kvadratni kilometer, medtem ko jih je bilo v središču Copána 1449 na km².<ref>Sharer & Traxler 2006, p.686.</ref> Nizka gostota prebivalstva kaže na to, da je Quiriguá služil kot središče za razpršeno podeželsko prebivalstvo.<ref name="Loop1">Looper 2003, p.1.</ref> Število prebivalcev v dolini Quiriguá se je po uspešnem uporu proti Copánu leta 738 hitro povečalo, čeprav naselbina nikoli ni bila gosto naseljena.<ref>Martin & Grube 2000, p.219.</ref> V 9. stoletju je prišlo do močnega upada števila prebivalcev, kar je naposled privedlo do opustitve mesta. == Gospodarstvo == Reka Motagua teče iz gorskega sveta zahodne Gvatemale, Quiriguá pa je imel idealno lego za nadzor nad trgovino s surovim [[žad|žadom]] – katerega večina nahajališč je bila v srednjem toku doline Motagua<ref name="Miller54">Miller 1999, p.54.</ref> – ter za nadzor nad pretokom drugih pomembnih dobrin po reki, kot je [[kakav]], ki so ga pridelovali kot lokalno tržno kulturo.<ref name="Drew240">Drew 1999, p.240.</ref> Čeprav so kakav pridelovali za trgovino, je [[koruza]] ostala glavna lokalna poljščina zaradi svoje osrednje vloge v prehrani Majev.<ref name="Ash111">Ashmore 2007, p.111.</ref> Poleg tega je koruza verjetno predstavljala pomemben del dajatev, ki jih je naselbina plačevala svojim gospodarjem v Copánu – mestu, ki je izčrpavalo lastne lokalne vire. Čeprav so na najdišču našli le malo žada, obstajajo dokazi o trgovanju z [[obsidian]]om iz vira Ixtepeque, ki leži blizu zgornjega toka reke Motagua.<ref>Stross ''et al.'' 1983, p.335.</ref> V klasičnem obdobju je lega najdišča postavljala Quiriguá na križišče trgovske poti, ki je vodila iz višavja do karibske obale in poti, ki je povezovala Copán z glavnimi mesti v kotlini Petén.<ref name="Loop2">Looper 2003, p.2.</ref> == Znani vladarji == Kot je razvidno iz hieroglifnih napisov v Quiriguáju, so vsi datumi podani v štetju našega štetja (po letu 0). Napisi o majevskih vladarjih včasih vsebujejo omembo številke (t. i. številka ''tzakbul'' oziroma štetje, poimenovano po njegovem glavnem glifu), za katero se domneva, da določa položaj vladarja v dinastičnem zaporedju nasledstva na oblasti v določenem središču. Tako številka ''tzakbul'' 5 pomeni, da je bil vladar peti v vrsti dinastičnega nasledstva.<ref>Jones 1983, p.122</ref> {|class="wikitable" ! Ime (ali vzdevek)!!Vladal !!Zaporedje dinastičnega nasledstva<ref>The numbers given here follow those noted in Looper 2003, p.205.</ref> |- | "Tok Ch'ich' " | 426&ndash;?<ref name="MG216">Martin & Grube 2000, p.216.</ref> | 1 |- | Tutuum Yohl K'inich | ok. 455<ref name="MG216"/> | 2 |- | Mih Toh | ok. 480<ref name="MG216"/><ref name="Loop0509">Looper 2003, pp. 205–209.</ref> | 3 |- | Chan [Yop]aat<ref>{{Cite web |last=Crasborn |first=José |last2=Luin |first2=Camilo |last3=Garay |first3=Alejandro |date=May 2013 |title=). Una nueva lectura del Monumento 26 de Quiriguá |trans-title=A new reading of Monument 26 of Quiriguá |url=https://www.academia.edu/31312566/UNA_NUEVA_LECTURA_DEL_MONUMENTO_26_DE_QUIRIGUA |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Academia |place=Guatemala City |pages=7, 8 |language=es}}</ref> | 493+<ref name="Loop0509"/> | 4 |- | Unknown rulers | 500+<ref name="Loop0509"/> | 5+ |- | K'awiil Yopaat ("Ruler 5") | ok. 653<ref name="Loop0509"/> | 12? |- |?...Kin Chaahk<ref>{{Cite web |last=Garay |first=Alejandro |date=2019 |title=Una síntesis epigráfica de la época del gobernante Waxaklajuun Ub'aah K'awiil en Copán (695-738 DC |url=https://www.mesoweb.com/Simposio/pdf/32/Garay.2019.pdf |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Mesoweb |place=Ciudad de Guatemala |pages=6, 16 |language=es}}</ref> | |13? |- | K'ak' Tiliw Chan Yopaat ("Cauac Sky" or "Kawak Sky") | 724&ndash;785<ref name="MG218">Martin & Grube 2000, p.218.</ref> | 14? |- | Chan Tiliw Yopaat ("Sky Xul") | 785 &ndash; {{circa|795}}<ref name="MG218"/> | 15? |- | K'ahk' Jolow Chan Yopaat ("Jade Sky") | ok. 800|810<ref name="MG218"/> | 16? |} == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:QuiriguaStelaDNorth.jpg|thumb|alt=Visok, ozek spomenik z izstopajočo skulpturo kralja, obdano z bogatim okrasjem|Stela D – severna stran]] Obstajajo dokazi, da je bilo območje Quiriguá naseljeno že v poznem predklasičnem obdobju (400 pr. n. št. – 200 n. št.). Čeprav nobenih zgradb ni bilo mogoče z gotovostjo datirati v to obdobje, so našli številne artefakte iz poznega predklasičnega obdobja, vključno s 63 figuricami in rezilom iz roženca. Keramika iz zgodnjega klasičnega obdobja, najdena v Quiriguá, je podobna najdbam iz Copána in Chalchuape v Salvadorju, medtem ko figurice grbavcev iz žada iz istega obdobja spominjajo na tiste, najdene v osrednjem Hondurasu in gorskem svetu Gvatemale. Te zgodnje najdbe pričajo o vključenosti Quiriguá v širšo jugovzhodno majevsko regijo že od poznega predklasičnega obdobja dalje.<ref name="Looper 2003, p.38">Looper 2003, p.38.</ref Kombinacija hieroglifskih besedil iz [[Tikal]]a, Copána in Quiriguá, skupaj z arhitekturnimi slogi in kemijskimi analizami kosti ustanovitelja dinastije Copán, nakazuje, da sta mesti Quiriguá in Copán ustanovila elitna kolonista iz velikega mesta Tikal v okviru širjenja tega mesta na jugovzhodno obmejno območje majevske regije.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.333.</ref><ref>Sharer ''et al.'' 2005, p.196.</ref><ref>Looper 2003, pp.37–38.</ref> Zabeležena zgodovina mesta Quiriguá se začne leta 426, v zgodnjem klasičnem obdobju (ok. 200 – ok. 600); glede na hieroglifske napise na drugih najdiščih je bil 5. septembra tistega leta K'inich Yax K'uk' Mo' ustoličen kot kralj Copána.<ref>Martin & Grube 2000, p.192.</ref> Le tri dni pozneje je na prestol v Quiriguá postavil »Tok Casperja«, prvega znanega kralja tega mesta.<ref name="MG216"/> Iz tega je razvidno, da je bilo mesto Quiriguá že od samega začetka svoje zabeležene zgodovine podrejeno svoji južni sosedi in ustanovljeno z namenom, da bi donosno trgovsko pot ob reki Motagua spravili pod nadzor Copána in posredno Tikala. V naslednjih stoletjih, o katerih je znanega le malo, se je obredna arhitektura v Quiriguá omejevala na skupino A na vrhu griča in široko zemeljsko ploščad na dnu doline. Zabeleženo je, da je leta 455 stelo – ki pa še ni bila odkrita – postavil Tutuum Yohl K'inich, drugi kralj Quiriguáje.<ref name="MG217">Martin & Grube 2000, p.217.</ref> Zgodnejši spomenik priča o tem, da je leta 480 obred nadzoroval takratni vladar iz Copána, kar potrjuje, da je Quiriguá še naprej ohranjala status vazala tega mesta. Hieroglifno besedilo iz leta 493 omenja še dva kralja Quiriguáje, vendar pa vrzeli v besedilu močno otežujejo branje in razvozlavanje njunih imen. Obstajajo tesne vzporednice med arhitekturo in spomeniki iz 5. stoletja v Quiriguáji ter v Uaxactúnu na območju severnega Peténa – na najdišču, ki je konec 4. stoletja prišlo pod oblast Tikala. Te podobnosti kažejo, da je Quiriguá ostala tesno povezana z mogočno mrežo zavezništev Tikala.<ref name="Loop50">Looper 2003, p.50.</ref> === Obdobje zastoja in ponovni razcvet === [[File:MUNAE Stela depicting a maya queen trampling a captive.jpg|thumb|upright|Stela iz Quiriguája, ki prikazuje kraljico, kako stopa na ujetnika; ok. 653; MUNAE, Ciudad de Guatemala.]] Quiriguá je od preloma 6. stoletja do sredine 7. stoletja doživljala obdobje zastoja. To je morda povezano z obdobjem zastoja v Tikalu v času srednjega klasičnega obdobja, ki ga je povzročil poraz Tikala v spopadu s [[Calakmul]]om. Obstajajo dokazi, da je bila Quiriguá v tem času tarča napada neznanih sovražnikov; na to kažejo očitno namerne poškodbe na steli U in spomeniku 26, kakršne so značilne za škodo, ki jo povzročijo vdirajoči bojevniki. V tem obdobju zastoja, ki je trajalo od leta 495 do 653, niso postavili nobenih spomenikov.<ref name="Loop50"/> V 6. ali na začetku 7. stoletja je naravna katastrofa povzročila uničujočo poplavo v dolini reke Motagua in površino najdišča prekrila z debelo plastjo mulja, kar je povsem spremenilo pokrajino. V uporabi so ostale le tiste zgradbe, ki so stale nad ravnijo blata, vključno s skupino A, ki jo je pred uničenjem rešila lega na vzpetini. Še naprej so uporabljali tudi zemeljsko ploščad na dnu doline – vsaj tiste dele, ki so segali nad plast mulja – in prav ta manjši kompleks najdišča se je razvil v novo središče Quiriguája, kar dokazujejo spomeniki, ohranjeni do današnjih dni. Ponovni razcvet se kaže v postavitvi prvega novega spomenika po stoletju in pol; leta 653 ga je dal postaviti kralj K'awiil Yopaat, o katerem sicer ni znanih podrobnosti. Vidni so stalni stiki s Copánom ter povezave z bolj oddaljenimi kraji, morda s Caracolom v [[Belize]]ju. Približno takrat so na območju akropole izvedli obsežna gradbena dela, vključno z izgradnjo prvega igrišča za igro z žogo na tem najdišču.<ref>Looper 2003, pp.50–53.</ref> === Vrhunec === Quiriguá je bila tradicionalno podrejena svoji južni sosedi Copánu; leta 724 je kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, na prestol Quiriguáje kot svojega vazala postavil K'ak' Tiliw Chan Yopaata. Že leta 734 pa je K'ak' Tiliw Chan Yopaat pokazal, da ni več poslušen podrejeni Copána, saj se je začel nazivati ''*k'ul ahaw'' (sveti vladar) namesto z manj pomembnim nazivom ''ahaw'' (podrejeni vladar); hkrati je začel uporabljati lasten emblematski glif Quiriguáje.<ref name="Drew241">Drew 1999, p.241.</ref> Do takšnega zgodnjega uveljavljanja neodvisnosti je lahko prišlo le, če je Quiriguá uspela skleniti zavezništvo z zunanjo silo. [[File:Quirigua Stela C.jpg|thumb|left|upright|alt=Stela z izstopajočim reliefom kralja, obdanim z bogatim okrasjem. Spomenik je pokrit s slamnato streho na lesenih stebrih.|Stela C, južna stran, prikazuje K'ak' Tiliw Chan Yopaata<ref>Looper 2003, pp.158, 184.</ref>]] To lokalno dejanje upora je bilo očitno del širšega spopada med majevskima »velesilama«, velikima mestoma Tikal in Calakmul. Leta 736, le dve leti pozneje, je K'ak' Tiliw Chan Yopaata obiskal Wamaw K'awiil, vrhovni kralj oddaljenega Calakmula, medtem ko je bil Copán eden najstarejših zaveznikov Tikala. Čas tega obiska kralja Calakmula je izjemno pomemben, saj se je zgodil med nastopom K'ak' Tiliw Chan Yopaata na prestol Quiriguáje kot vazala Copána in kasnejšim odkritim uporom. To močno nakazuje, da je Calakmul podprl upor Quiriguáje, da bi oslabil Tikal in pridobil dostop do bogate trgovske poti v dolini reke Motagua.<ref name="Loop79">Looper 2003, p.79.</ref> Verjetno je do stikov s Calakmulom prišlo kmalu po tem, ko je na prestol stopil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, saj je Quiriguá kmalu zatem doživela hitro rast, kar nakazuje, da je mesto že tedaj prejemalo zunanjo podporo. Leta 738 je prišlo do presenetljivega preobrata v medsebojno povezani usodi mest Quiriguá in Copán, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat, vladar Quiriguáje, zajel mogočnega, a ostarelega trinajstega kralja Copána, Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila<ref name="Web300">Webster 2002, p.300.</ref> – prav tistega, ki ga je leta 725 postavil na prestol. Zdi se, da ta prevrat ni imel fizičnih posledic niti za Copán niti za Quiriguá; ni dokazov, da bi bilo katero od mest v tistem času napadeno, zmagovalec pa prav tako ni prejel nobenega zaznavnega davka.<ref name="Drew 1999, p.286">Drew 1999, p.286.</ref> Zdi se, da je Quiriguá namesto tega pridobila neodvisnost in nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi.<ref name="Drew 1999, p.286"/> Napis v Quiriguáji, čeprav ga je težko razvozlati, nakazuje, da se je zajetje zgodilo 27. aprila 738, ko je Quiriguá zasegla in zažgala lesene podobe zavetnih božanstev Copána. Vse to kaže na to, da je K'ak' Tiliw Chan Yopaatu nekako uspelo pripraviti zasedo Uaxaclajuunu Ub'aahu K'awiilu, namesto da bi ga premagal v neposrednem spopadu. V klasičnem obdobju so kipe majevskih božanstev pogosto nosili v bitko na nosilnicah, kar je v primeru poraza olajšalo njihovo zajetje. Obstajajo domneve, da je kralj Copána poskušal napasti neko drugo naselbino, da bi zajel ujetnike za žrtvovanje, pri čemer sta mu K'ak' Tiliw Chan Yopaat in njegova vojska iz Quiriguáje pripravila zasedo.<ref name="Loop78">Looper 2003, p.78.</ref> Zajetega vladarja so odpeljali v Quiriguájo, kjer so ga 3. maja 738 v okviru javnega obreda obglavili. Darovanje krvi tako mogočnega vladarja je znatno okrepilo ugled Quiriguáje in njene kraljeve družine v celotni regiji ter mesto uveljavilo kot novo prestolnico jugovzhodnega območja Majev.<ref name="Loop76">Looper 2003, p.76.</ref> Sledilo je obsežno obdobje gradnje spomenikov, pri čemer so tesno posnemali kiparski slog Copána – verjetno s pomočjo zajetih kiparjev iz Copána, ki so izvajali ta dela.<ref name="Miller1345">Miller 1999, pp.134&ndash;35.</ref> Po dogodkih leta 738 je število prebivalcev Quiriguáje in drugih naselbin v dolini hitro naraslo, čeprav je Quiriguá ostala majhno središče in verjetno nikoli ni štela več kot 2000 prebivalcev.<ref>Martin & Grube 2000, p.219. Sharer & Traxler 2006, p.688.</ref> [[File:Quirigua Altar M.jpg|thumb|Oltar M, ki izvira iz leta 734. Različno so ga opredelili kot mačko, krokodila in kačo. Morda gre za tridimenzionalno upodobitev redkega toponimskega glifa.<ref>Looper 2003, pp.58–61.</ref>]] V pozni klasični dobi (ok. 600–900) je bilo zavezništvo s Calakmulom pogosto povezano z obljubo o vojaški podpori. Dejstvo, da se Copán – precej močnejše mesto od Quiriguáje – ni maščeval svojemu nekdanjemu vazalu, nakazuje, da se je bal vojaškega posredovanja Calakmula. Calakmul je bil od Quiriguáje dovolj oddaljen, da se K'ak' Tiliw Chan Yopaat ni bal neposredne podreditve in prehoda v status polnopravne vazalne države, čeprav je verjetno, da je Calakmul poslal bojevnike na pomoč pri porazu Copána. Zdelo se je, da je šlo za obojestransko koristno zavezništvo: Calakmulu je uspelo oslabiti močnega zaveznika Tikala, Quiriguá pa je pridobila neodvisnost.<ref>Looper 1999, p.271.</ref><ref>Looper 2003, p.81.</ref> Leta 718 je Copán pod vodstvom kralja Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila napadel in požgal mesto Xkuy – arheološko najdišče, ki še ni bilo odkrito. Potem ko so kralja Copána leta 738 žrtvovali, je Xkuy očitno postal zvest vazal Quiriguáje; leta 762 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat nadzoroval ustoličenje vladarja z imenom »Jaguar, ki dviga sonce« v tem podrejenem mestu.<ref>Martin & Grube 2000, pp.203, 221.</ref> K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ki je tako dramatično spremenil usodo svojega mesta, je umrl 27. julija 785. Njegov spomenik je tako imenovani ''zoomorf G'', ki opisuje, kako so ga deset dni pozneje pokopali v stavbi »Hiša 13 Kawak« (''13 Kawak House''), katere lokacija še ni bila določena. Velikega kralja je nasledil ''Sky Xul'' ('Nebesni Xul') – kralj, katerega ime ni bilo natančno razvozlano. ''Sky Xul'' je postal vladar Quiriguáje 78 dni po smrti K'ak' Tiliw Chan Yopaata, za katerega velja prepričanje, da je bil njegov oče.<ref name="Sharer494">Sharer & Traxler 2006, p.494</ref> Njegovo vladanje je trajalo od 10 do 15 let in je bilo obdobje nenehne dejavnosti. V večini mest na območju Majev je že potekal proces dokončnega propadanja, ki ga je povzročil zlom klasične majevske civilizacije, toda v Quiriguáju je vladar ''Sky Xul'' dal postaviti tri veličastne zoomorfne skulpture in dva oltarja, ki veljajo za mojstrovine majevskega kiparstva v kamnu. ''Sky Xul'' je umrl nekje med letoma 795 in 800.<ref>Martin & Grube 2000, pp.222&ndash;24.</ref> === Zaton in propad === O vladarju z imenom ''Jade Sky'' (Žadasto nebo), ki je nasledil ''Sky Xula'' in bil zadnji zabeleženi vladar Quiriguáje, je znanega le malo. Moč mesta je takrat že slabela, kar dokazujeta dve manjši, manj dodelani steli, postavljeni v času njegovega vladanja; ti kažeta, da kraljestvo ni imelo več na voljo virov, potrebnih za izdelavo spomenikov, kakovostno primerljivih s tistimi, ki so jih dali postaviti njegovi predhodniki. Kljub temu je ''Jade Sky'' dal zgraditi dve od največjih stavb v akropoli.<ref name="MG224">Martin & Grube 2000, p.224.</ref> [[File:Stela H east.jpg|thumb|left|alt=Eodirani in nečitljivi hieroglifi, ki tvorijo diagonalni prepletni vzorec|Močno erodirana vzhodna stran stele H.<ref>Looper 2003, p.93</ref>]] Quiriguá je očitno ohranila neodvisnost od Copána in še naprej cvetela vse do začetka 9. stoletja. Odnosi med mestoma so se do leta 810 nekoliko izboljšali; takrat je kralj Yax Pasaj Chan Yopaat iz Copána obiskal Quiriguájo, da bi opravil obred ob koncu obdobja ''k'atun''.<ref>Webster 2002, p.303.</ref><ref>Sharer & Traxler 2006, p.483.</ref> Vendar pa je bilo leto 810 tudi leto, ko so v Quiriguáji postavili zadnje spomenike s hieroglifnimi napisi, čeprav se je gradnja v središču mesta v zmanjšanem obsegu nadaljevala.<ref>Demarest ''et al.'' 2005, p.556.</ref> Po tem času je Quiriguá potonila v pozabo, saj jo je zajel širši pojav propada klasične majevske civilizacije – izgubila je svoj razlog za obstoj, ko je trgovina po reki Motagua zamrla;<ref>Sharer & Traxler 2006, p.527.</ref> v nekaj letih je bila Quiriguá skoraj povsem zapuščena, naselbine po vsej dolini reke Motagua pa so doživele hud zaton ali pa so bile opuščene.<ref name="MG225">Martin & Grube 2000, p.225.</ref> === Postklasično obdobje === V zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900–1200) so Quiriguájo naselila ljudstva, tesno povezana s karibskimi obalnimi območji polotoka Jukatan in Belizeja; to je bilo morda posledica nadzora Majev Chontal nad trgovskim omrežjem, ki je vključevalo jukatansko obalo in dolino reke Motagua.<ref>Sharer 2000, p.488.</ref> Med kratkotrajno ponovno naselitvijo so na območju akropole izvedli obsežne gradbene posege. Najdbe, povezane z njihovo prisotnostjo, vključujejo skulpturo ležečega boga (t. i. ''chacmool'') in keramiko z vzhodne obale Jukatana – artefakte, ki pričajo o tesni povezavi z oddaljenim mestom [[Chichen Itza]].<ref>Sharer & Traxler 2006, p.579.</ref> V Quiriguáju so našli nekaj bakrenih zvončkov in okraskov, ki sodijo med najzgodnejše najdbe kovinskih predmetov na območju Majev. Datirani so v obdobje poznega klasičnega obdobja (ok. 800–950) ali v zgodnje postklasično obdobje.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.576.</ref> === Novejša zgodovina === [[File:QuriguaBlockBMaudslay.jpg|thumb|alt=Moški stoji ob veliki izklesani kamniti gmoti|Zoomorf B – fotografija Maudslaya]] Prvi evropski obiskovalec, ki je objavil poročilo o Quiriguáju, je bil angleški arhitekt in umetnik Frederick Catherwood; do ruševin je prispel leta 1840. Prejšnji lastnik zemljišča s priimkom Payés je o obstoju ruševin pripovedoval svojim sinovom in Carlosu Meineyu, Angležu z Jamajke, ki je živel v Gvatemali. Starejši Payés je pred kratkim umrl in zemljišče prepustil sinovom; ker pa ne Meiney ne Payésovi sinovi zemljišča z ruševinami še niso obiskali, so k sodelovanju pri prvem obisku najdišča povabili Johna Lloyda Stephensa in Catherwooda. Stephens je imel druge obveznosti, Catherwood pa se je lahko pridružil bratom Payés na poti v Quiriguá.<ref name="Kelly243">Kelly 1996, p.243.</ref> Zaradi neugodnih razmer je lahko pri ruševinah ostal le kratek čas, vendar je narisal dve steli; ti risbi sta bili leta 1841 objavljeni skupaj s kratkim poročilom o Catherwoodovem obisku v knjigi Johna Lloyda Stephensa ''Incidents of Travel in Central America, Chiapas, and Yucatan'' (Dogodki s potovanja po Srednji Ameriki, Chiapasu in Jukatanu). Quiriguá je bil prvi kraj, za katerega sta lahko Stephens in Catherwood trdila, da sta ga odkrila sama.<ref>Drew 1999, p.65.</ref> Obsežnejše poročilo o ruševinah je leta 1854 pripravil Karl Scherzer. Raziskovalec in arheolog Alfred Maudslay je Quiriguá obiskal leta 1881 in tam preživel tri dni; to so bile prve predkolumbovske ruševine, ki jih je videl, in bile so tako impresivne, da so v njem vzbudile trajno zanimanje za arheologijo Srednje Amerike. Pozneje se je tja vrnil še trikrat, zadnjič leta 1894, in si prizadeval za čiščenje spomenikov, preden jih je dokumentiral. Opravil je zelo temeljito preučevanje in fotografsko zabeležil vse vidne spomenike, izvedel manjša izkopavanja, izdelal papirnate in mavčne odlitke hieroglifskih napisov ter izmeril glavne skulpture;<ref>Drew 1999, p.89.</ref> te odlitke so nato poslali v Muzej Victoria in Albert, kopije (pozitivne odlitke) pa v Britanski muzej.<ref>Trustees of the British Museum, n.d.</ref> Leta 1910 je družba United Fruit Company odkupila Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli ceremonialnega središča so izločili 30 hektarjev (75 akrov) površine za arheološki park, s čimer so sredi nasadov ohranili »otok« džungle.<ref name="Kelly244">Kelly 1996, p.244.</ref> Med letoma 1910 in 1914 sta Edgar Lee Hewett in Sylvanus Morley v imenu Šole za ameriško arheologijo (School of American Archaeology) iz Santa Feja opravila dodatna arheološka dela.<ref name="Sharer352"/><ref name="Kelly244"/> Replike stel iz Quiriguá, izdelane na podlagi Hewettovih mavčnih odlitkov originalov, so bile leta 1915 razstavljene na razstavi Panama–California Exposition v San Diegu v Kaliforniji. Odlitki so še vedno na ogled v muzeju San Diego Museum of Us v okviru razstave »Maja: Srce neba, srce zemlje« (Maya: Heart of Sky, Heart of Earth).<ref>San Diego Museum of Man n.d. (a). San Diego Museum of Man n.d. (b).</ref> Ustanova Carnegie Institution je v Quiriguá med letoma 1915 in 1934 izvedla več občasnih projektov. Aldous Huxley je po obisku najdišča v zgodnjih 1930-ih zapisal, da stele v Quiriguá pričajo o »človekovem zmagoslavju nad časom in snovjo ter o zmagoslavju časa in snovi nad človekom«.<ref>Huxley 1934, 1950, p.42.</ref> Quiriguá je bila eno prvih majevskih arheoloških najdišč, ki so bila deležna intenzivnega raziskovanja, čeprav je bilo izvedenih le malo restavratorskih del, zato so ruševine sčasoma znova prerasle pragozdne rastline. Quiriguá je bila leta 1970 z ministrskim odlokom št. 1210 razglašena za nacionalni spomenik, 19. junija 1974 pa je z vladnim odlokom št. 35-74 pridobila status arheološkega parka. Med letoma 1974 in 1979 je v Quiriguá potekal obsežen arheološki projekt pod pokroviteljstvom Univerze v Pensilvaniji, organizacije National Geographic Society in gvatemalskega Inštituta za antropologijo in zgodovino (Instituto de Antropología e Historia). V okviru projekta, ki sta ga vodila Robert Sharer in William R. Coe, so izkopali akropolo, očistili spomenike in preučili oddaljenejše skupine objektov.<ref name="Sharer352">Sharer & Traxler 2006, p.352.</ref><ref name="Kelly244"/><ref name="MG215">Martin & Grube 2000, p.215.</ref> Leta 1981 je bilo območje uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, leta 1999 pa je Unesco odobril enkratna sredstva v višini 27.248 ameriških dolarjev za »nujno pomoč pri obnovi arheološkega najdišča Quiriguá«.<ref>UNESCO World Heritage Centre.</ref> Ena od stel na tem najdišču je upodobljena na gvatemalskem kovancu za 10 centavov.<ref>Banco de Guatemala.</ref> Območje arheološkega parka Quiriguá, ki meri 34 hektarjev, je bilo turistično urejeno z izgradnjo parkirišča, muzeja in sanitarij ter je vsakodnevno odprto za javnost. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Quirigua}} *[https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ Official Site in Spanish] *[https://web.archive.org/web/20150906185620/http://www.mayadiscovery.com/ing/archaeology/quirigua.htm Enigmatic Quiriguá] *[http://www.baudelet.net/voyage/guatemala/quirigua.htm Good photos of Quiriguá Stela] *[https://web.archive.org/web/20081218133950/http://www.authenticmaya.com/quirigua1.htm History and Photo Gallery] *[http://www.mayaexploration.org/images/maps/quirigua_sharer.pdf Map of Quiriguá site core] *[http://www.wdl.org/en/item/377/ Monument of the Ancient Mayan Race, Quiriguá, Guatemala] as photographed and written by Frank G. Carpenter {{DEFAULTSORT:Quirigua}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] tn7270ssoswufqtu94hcoaeetlmy31g 6753075 6752917 2026-09-20T11:16:38Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ dodano 6753075 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Quiriguá | native_names = [[File:Glifo emblema de Quirigua.svg|80px]]<br>{{native name|emy|Ik' Naahb' Nal}} | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/2/1 | image1 = GT Quirigua StelaE.JPG | caption1 = Stela E | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0569.jpg | caption2 = Stela C | image3 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0576.jpg | caption3 = Stela D | image4 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0657.jpg | caption4 = Structure 1B-1 | image5 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0648.jpg | caption5 = Pogled na akropolo | image6 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0580.jpg | caption6 = Delni pogled na arheološko najdišče | color = white }} | image_size = 300px | alt = | caption = | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = Lega v Mesoamerici##Lega v Gvatemali | image_map_size = 300 px | pushpin_relief = | coordinates = {{coord|15|16|10|N|89|2|25|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = departma Izabal, {{Flag|Gvatemala}} | region = | built = Od poznega predklasičnega do zgodnjega poklasičnega obdobja | abandoned = | epochs = | cultures = [[Maji]] | events = | excavations = | archaeologists = | condition = | architecture = | architectural_details = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Archaeological Park and Ruins of Quiriguá | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iv | designation1_date = 1981 <small>(5. zasedanje)</small> | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/149 149] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Quiriguá''' ({{IPA|es|kiɾiˈɣwa}}) je starodavno majevsko arheološko najdišče v departmaju Izabal v jugovzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Gre za srednje veliko najdišče, ki obsega približno 3 kvadratne kilometre vzdolž spodnjega toka [[Motagua (reka)|reke Motagua]],<ref>Ashmore 1980, p.24.</ref> pri čemer je ceremonialno središče približno 1 km od severnega brega.<ref name="Sharer352"/> V času klasičnega obdobja [[Maji|Majev]] (200–900 n. št.) je bila Quiriguá umeščena na stičišče več pomembnih trgovskih poti. Naselbina je bila poseljena že do leta 200, gradnja akropole se je začela okoli leta 550, v 8. stoletju pa je sledil razcvet obsežnejše gradnje. Vsa gradbena dejavnost je zamrla okoli leta 850, z izjemo kratkega obdobja ponovne poselitve v zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900 – ok. 1200). Quiriguá si arhitekturne in kiparske sloge deli z bližnjim mestom [[Copán]] iz klasičnega obdobja, s katerim je tesno povezana tudi zgodovinsko.<ref>Miller 1999, p.49.</ref> Hiter razvoj mesta Quiriguá v 8. stoletju je bil povezan z vojaško zmago kralja K'ak' Tiliw Chan Yopaata nad Copánom leta 738. Ko je bil največji kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil (znan tudi kot »18-zajec«), poražen, so ga ujeli in nato žrtvovali na Velikem trgu v Quiriguáju.<ref>Looper 2003, pp.4&ndash;5, 83.</ref> Pred tem je bila Quiriguá vazalna država Copána, po tem dogodku pa je ohranila svojo neodvisnost. Ceremonialna arhitektura v Quiriguáju je precej skromna, vendar je pomen najdišča v bogastvu kiparskih stvaritev, vključno z najvišjo stelo, postavljeno v majevskem svetu.<ref name="Coe121"/> Zaradi zgodovinskega pomena je bilo najdišče Quiriguá leta 1981 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{cite web |url = https://whc.unesco.org/en/list/149 |title = Archaeological Park and Ruins of Quirigua |website = UNESCO World Heritage Convention |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date = 10 December 2022}}</ref> == Ime in lokacija == [[File:Larger Southern Maya area v3.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lokaciji Quiriguá in Copán na skrajnem vzhodu regije; Quiriguá leži severno, Copán pa neposredno južno. Območje se nahaja v Srednji Ameriki in meji na Tihi ocean na jugozahodu, Mehiški zaliv na severozahodu ter Atlantski ocean na vzhodu.|Južno območje Majev s prikazom lokacij Quiriguá in Copán]] [[File:Formative Period southern Mesoamerica 2.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lego mesta Quiriguá na vzhodnem koncu porečja reke Motagua in gosto skupino nahajališč žada gorvodno proti zahodu. Območje na jugozahodu meji na Tihi ocean.|Lega mesta Quiriguá ob reki Motagua glede na nahajališča žada]] Arheološko najdišče Quiriguá je poimenovano po bližnji istoimenski vasi<ref>Looper 2003, viii.</ref> in je nekaj več kot 200 km severovzhodno od mesta Gvatemala;<ref>Stross et al. 1983, p.333.</ref> leži v občini Los Amates v departmaju Izabal na nadmorski višini 75 m.<ref>Inforpress.</ref> Quiriguá leži na severnem bregu spodnjega toka reke Motagua, na mestu, kjer se dolina razširi v poplavno ravnico, zaradi česar je bilo najdišče skozi stoletja izpostavljeno občasnim poplavam.<ref name="Loop1"/><ref name="Loop35">Looper 2003, p.35.</ref> Čeprav je reka v času poselitve mesta tekla blizu najdišča, je od takrat spremenila strugo in zdaj teče 1 km južno od ceremonialnega središča.<ref name="Sharer352"/> Quiriguá je oddaljena 48 km severno od Copána in leži 15,7 km severozahodno od mednarodne meje s [[Honduras]]om. Lokalna kamnina je trd rdeč [[peščenjak]], ki so ga prebivalci uporabljali pri gradnji spomenikov in arhitekture. Ta lokalni peščenjak je zelo trden in ni nagnjen k striženju ali pokanju, kar je kiparjem v Quirigui omogočilo postavitev najvišjih samostoječih kamnitih spomenikov v Ameriki.<ref>Miller 1999, p.82.</ref> Quiriguá je bila zgrajena neposredno nad prelomnico Motagua, zato je mesto v preteklosti utrpelo škodo zaradi močnih [[potres]]ov.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.507.</ref> == Prebivalstvo == Čeprav je bila elita v Quiriguáju po etnični pripadnosti nedvomno majevska,<ref>Looper 1999, p.264.</ref> naselbina leži na južnem obrobju mezoameriškega območja, prebivalstvo pa je bilo vsaj dvoetnično,<ref name="Sheets442">Sheets 2000, p.442.</ref> pri čemer so bili etnični Maji v manjšini. Večina prebivalstva je etnično pripadala manj kompleksnemu vmesnemu območju (t. i. ''Intermediate Area''), ki leži onkraj vzhodne meje Mezoamerike. Gostota prebivalstva v središču mesta je bila v obdobju pozne klasike ocenjena na 400 do 500 ljudi na kvadratni kilometer,<ref>Drew 1999, p.344.</ref> največje ocenjeno število prebivalcev pa je znašalo od 1200 do 1600; raziskave so na območju naselbine odkrile povprečno 130 objektov na kvadratni kilometer, medtem ko jih je bilo v središču Copána 1449 na km².<ref>Sharer & Traxler 2006, p.686.</ref> Nizka gostota prebivalstva kaže na to, da je Quiriguá služil kot središče za razpršeno podeželsko prebivalstvo.<ref name="Loop1">Looper 2003, p.1.</ref> Število prebivalcev v dolini Quiriguá se je po uspešnem uporu proti Copánu leta 738 hitro povečalo, čeprav naselbina nikoli ni bila gosto naseljena.<ref>Martin & Grube 2000, p.219.</ref> V 9. stoletju je prišlo do močnega upada števila prebivalcev, kar je naposled privedlo do opustitve mesta. == Gospodarstvo == Reka Motagua teče iz gorskega sveta zahodne Gvatemale, Quiriguá pa je imel idealno lego za nadzor nad trgovino s surovim [[žad|žadom]] – katerega večina nahajališč je bila v srednjem toku doline Motagua<ref name="Miller54">Miller 1999, p.54.</ref> – ter za nadzor nad pretokom drugih pomembnih dobrin po reki, kot je [[kakav]], ki so ga pridelovali kot lokalno tržno kulturo.<ref name="Drew240">Drew 1999, p.240.</ref> Čeprav so kakav pridelovali za trgovino, je [[koruza]] ostala glavna lokalna poljščina zaradi svoje osrednje vloge v prehrani Majev.<ref name="Ash111">Ashmore 2007, p.111.</ref> Poleg tega je koruza verjetno predstavljala pomemben del dajatev, ki jih je naselbina plačevala svojim gospodarjem v Copánu – mestu, ki je izčrpavalo lastne lokalne vire. Čeprav so na najdišču našli le malo žada, obstajajo dokazi o trgovanju z [[obsidian]]om iz vira Ixtepeque, ki leži blizu zgornjega toka reke Motagua.<ref>Stross ''et al.'' 1983, p.335.</ref> V klasičnem obdobju je lega najdišča postavljala Quiriguá na križišče trgovske poti, ki je vodila iz višavja do karibske obale in poti, ki je povezovala Copán z glavnimi mesti v kotlini Petén.<ref name="Loop2">Looper 2003, p.2.</ref> == Znani vladarji == Kot je razvidno iz hieroglifnih napisov v Quiriguáju, so vsi datumi podani v štetju našega štetja (po letu 0). Napisi o majevskih vladarjih včasih vsebujejo omembo številke (t. i. številka ''tzakbul'' oziroma štetje, poimenovano po njegovem glavnem glifu), za katero se domneva, da določa položaj vladarja v dinastičnem zaporedju nasledstva na oblasti v določenem središču. Tako številka ''tzakbul'' 5 pomeni, da je bil vladar peti v vrsti dinastičnega nasledstva.<ref>Jones 1983, p.122</ref> {|class="wikitable" ! Ime (ali vzdevek)!!Vladal !!Zaporedje dinastičnega nasledstva<ref>The numbers given here follow those noted in Looper 2003, p.205.</ref> |- | "Tok Ch'ich' " | 426&ndash;?<ref name="MG216">Martin & Grube 2000, p.216.</ref> | 1 |- | Tutuum Yohl K'inich | ok. 455<ref name="MG216"/> | 2 |- | Mih Toh | ok. 480<ref name="MG216"/><ref name="Loop0509">Looper 2003, pp. 205–209.</ref> | 3 |- | Chan [Yop]aat<ref>{{Cite web |last=Crasborn |first=José |last2=Luin |first2=Camilo |last3=Garay |first3=Alejandro |date=May 2013 |title=). Una nueva lectura del Monumento 26 de Quiriguá |trans-title=A new reading of Monument 26 of Quiriguá |url=https://www.academia.edu/31312566/UNA_NUEVA_LECTURA_DEL_MONUMENTO_26_DE_QUIRIGUA |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Academia |place=Guatemala City |pages=7, 8 |language=es}}</ref> | 493+<ref name="Loop0509"/> | 4 |- | Unknown rulers | 500+<ref name="Loop0509"/> | 5+ |- | K'awiil Yopaat ("Ruler 5") | ok. 653<ref name="Loop0509"/> | 12? |- |?...Kin Chaahk<ref>{{Cite web |last=Garay |first=Alejandro |date=2019 |title=Una síntesis epigráfica de la época del gobernante Waxaklajuun Ub'aah K'awiil en Copán (695-738 DC |url=https://www.mesoweb.com/Simposio/pdf/32/Garay.2019.pdf |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Mesoweb |place=Ciudad de Guatemala |pages=6, 16 |language=es}}</ref> | |13? |- | K'ak' Tiliw Chan Yopaat ("Cauac Sky" or "Kawak Sky") | 724&ndash;785<ref name="MG218">Martin & Grube 2000, p.218.</ref> | 14? |- | Chan Tiliw Yopaat ("Sky Xul") | 785 &ndash; {{circa|795}}<ref name="MG218"/> | 15? |- | K'ahk' Jolow Chan Yopaat ("Jade Sky") | ok. 800|810<ref name="MG218"/> | 16? |} == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:QuiriguaStelaDNorth.jpg|thumb|alt=Visok, ozek spomenik z izstopajočo skulpturo kralja, obdano z bogatim okrasjem|Stela D – severna stran]] Obstajajo dokazi, da je bilo območje Quiriguá naseljeno že v poznem predklasičnem obdobju (400 pr. n. št. – 200 n. št.). Čeprav nobenih zgradb ni bilo mogoče z gotovostjo datirati v to obdobje, so našli številne artefakte iz poznega predklasičnega obdobja, vključno s 63 figuricami in rezilom iz roženca. Keramika iz zgodnjega klasičnega obdobja, najdena v Quiriguá, je podobna najdbam iz Copána in Chalchuape v Salvadorju, medtem ko figurice grbavcev iz žada iz istega obdobja spominjajo na tiste, najdene v osrednjem Hondurasu in gorskem svetu Gvatemale. Te zgodnje najdbe pričajo o vključenosti Quiriguá v širšo jugovzhodno majevsko regijo že od poznega predklasičnega obdobja dalje.<ref name="Looper 2003, p.38">Looper 2003, p.38.</ref Kombinacija hieroglifskih besedil iz [[Tikal]]a, Copána in Quiriguá, skupaj z arhitekturnimi slogi in kemijskimi analizami kosti ustanovitelja dinastije Copán, nakazuje, da sta mesti Quiriguá in Copán ustanovila elitna kolonista iz velikega mesta Tikal v okviru širjenja tega mesta na jugovzhodno obmejno območje majevske regije.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.333.</ref><ref>Sharer ''et al.'' 2005, p.196.</ref><ref>Looper 2003, pp.37–38.</ref> Zabeležena zgodovina mesta Quiriguá se začne leta 426, v zgodnjem klasičnem obdobju (ok. 200 – ok. 600); glede na hieroglifske napise na drugih najdiščih je bil 5. septembra tistega leta K'inich Yax K'uk' Mo' ustoličen kot kralj Copána.<ref>Martin & Grube 2000, p.192.</ref> Le tri dni pozneje je na prestol v Quiriguá postavil »Tok Casperja«, prvega znanega kralja tega mesta.<ref name="MG216"/> Iz tega je razvidno, da je bilo mesto Quiriguá že od samega začetka svoje zabeležene zgodovine podrejeno svoji južni sosedi in ustanovljeno z namenom, da bi donosno trgovsko pot ob reki Motagua spravili pod nadzor Copána in posredno Tikala. V naslednjih stoletjih, o katerih je znanega le malo, se je obredna arhitektura v Quiriguá omejevala na skupino A na vrhu griča in široko zemeljsko ploščad na dnu doline. Zabeleženo je, da je leta 455 stelo – ki pa še ni bila odkrita – postavil Tutuum Yohl K'inich, drugi kralj Quiriguáje.<ref name="MG217">Martin & Grube 2000, p.217.</ref> Zgodnejši spomenik priča o tem, da je leta 480 obred nadzoroval takratni vladar iz Copána, kar potrjuje, da je Quiriguá še naprej ohranjala status vazala tega mesta. Hieroglifno besedilo iz leta 493 omenja še dva kralja Quiriguáje, vendar pa vrzeli v besedilu močno otežujejo branje in razvozlavanje njunih imen. Obstajajo tesne vzporednice med arhitekturo in spomeniki iz 5. stoletja v Quiriguáji ter v Uaxactúnu na območju severnega Peténa – na najdišču, ki je konec 4. stoletja prišlo pod oblast Tikala. Te podobnosti kažejo, da je Quiriguá ostala tesno povezana z mogočno mrežo zavezništev Tikala.<ref name="Loop50">Looper 2003, p.50.</ref> === Obdobje zastoja in ponovni razcvet === [[File:MUNAE Stela depicting a maya queen trampling a captive.jpg|thumb|upright|Stela iz Quiriguája, ki prikazuje kraljico, kako stopa na ujetnika; ok. 653; MUNAE, Ciudad de Guatemala.]] Quiriguá je od preloma 6. stoletja do sredine 7. stoletja doživljala obdobje zastoja. To je morda povezano z obdobjem zastoja v Tikalu v času srednjega klasičnega obdobja, ki ga je povzročil poraz Tikala v spopadu s [[Calakmul]]om. Obstajajo dokazi, da je bila Quiriguá v tem času tarča napada neznanih sovražnikov; na to kažejo očitno namerne poškodbe na steli U in spomeniku 26, kakršne so značilne za škodo, ki jo povzročijo vdirajoči bojevniki. V tem obdobju zastoja, ki je trajalo od leta 495 do 653, niso postavili nobenih spomenikov.<ref name="Loop50"/> V 6. ali na začetku 7. stoletja je naravna katastrofa povzročila uničujočo poplavo v dolini reke Motagua in površino najdišča prekrila z debelo plastjo mulja, kar je povsem spremenilo pokrajino. V uporabi so ostale le tiste zgradbe, ki so stale nad ravnijo blata, vključno s skupino A, ki jo je pred uničenjem rešila lega na vzpetini. Še naprej so uporabljali tudi zemeljsko ploščad na dnu doline – vsaj tiste dele, ki so segali nad plast mulja – in prav ta manjši kompleks najdišča se je razvil v novo središče Quiriguája, kar dokazujejo spomeniki, ohranjeni do današnjih dni. Ponovni razcvet se kaže v postavitvi prvega novega spomenika po stoletju in pol; leta 653 ga je dal postaviti kralj K'awiil Yopaat, o katerem sicer ni znanih podrobnosti. Vidni so stalni stiki s Copánom ter povezave z bolj oddaljenimi kraji, morda s Caracolom v [[Belize]]ju. Približno takrat so na območju akropole izvedli obsežna gradbena dela, vključno z izgradnjo prvega igrišča za igro z žogo na tem najdišču.<ref>Looper 2003, pp.50–53.</ref> === Vrhunec === Quiriguá je bila tradicionalno podrejena svoji južni sosedi Copánu; leta 724 je kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, na prestol Quiriguáje kot svojega vazala postavil K'ak' Tiliw Chan Yopaata. Že leta 734 pa je K'ak' Tiliw Chan Yopaat pokazal, da ni več poslušen podrejeni Copána, saj se je začel nazivati ''*k'ul ahaw'' (sveti vladar) namesto z manj pomembnim nazivom ''ahaw'' (podrejeni vladar); hkrati je začel uporabljati lasten emblematski glif Quiriguáje.<ref name="Drew241">Drew 1999, p.241.</ref> Do takšnega zgodnjega uveljavljanja neodvisnosti je lahko prišlo le, če je Quiriguá uspela skleniti zavezništvo z zunanjo silo. [[File:Quirigua Stela C.jpg|thumb|left|upright|alt=Stela z izstopajočim reliefom kralja, obdanim z bogatim okrasjem. Spomenik je pokrit s slamnato streho na lesenih stebrih.|Stela C, južna stran, prikazuje K'ak' Tiliw Chan Yopaata<ref>Looper 2003, pp.158, 184.</ref>]] To lokalno dejanje upora je bilo očitno del širšega spopada med majevskima »velesilama«, velikima mestoma Tikal in Calakmul. Leta 736, le dve leti pozneje, je K'ak' Tiliw Chan Yopaata obiskal Wamaw K'awiil, vrhovni kralj oddaljenega Calakmula, medtem ko je bil Copán eden najstarejših zaveznikov Tikala. Čas tega obiska kralja Calakmula je izjemno pomemben, saj se je zgodil med nastopom K'ak' Tiliw Chan Yopaata na prestol Quiriguáje kot vazala Copána in kasnejšim odkritim uporom. To močno nakazuje, da je Calakmul podprl upor Quiriguáje, da bi oslabil Tikal in pridobil dostop do bogate trgovske poti v dolini reke Motagua.<ref name="Loop79">Looper 2003, p.79.</ref> Verjetno je do stikov s Calakmulom prišlo kmalu po tem, ko je na prestol stopil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, saj je Quiriguá kmalu zatem doživela hitro rast, kar nakazuje, da je mesto že tedaj prejemalo zunanjo podporo. Leta 738 je prišlo do presenetljivega preobrata v medsebojno povezani usodi mest Quiriguá in Copán, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat, vladar Quiriguáje, zajel mogočnega, a ostarelega trinajstega kralja Copána, Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila<ref name="Web300">Webster 2002, p.300.</ref> – prav tistega, ki ga je leta 725 postavil na prestol. Zdi se, da ta prevrat ni imel fizičnih posledic niti za Copán niti za Quiriguá; ni dokazov, da bi bilo katero od mest v tistem času napadeno, zmagovalec pa prav tako ni prejel nobenega zaznavnega davka.<ref name="Drew 1999, p.286">Drew 1999, p.286.</ref> Zdi se, da je Quiriguá namesto tega pridobila neodvisnost in nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi.<ref name="Drew 1999, p.286"/> Napis v Quiriguáji, čeprav ga je težko razvozlati, nakazuje, da se je zajetje zgodilo 27. aprila 738, ko je Quiriguá zasegla in zažgala lesene podobe zavetnih božanstev Copána. Vse to kaže na to, da je K'ak' Tiliw Chan Yopaatu nekako uspelo pripraviti zasedo Uaxaclajuunu Ub'aahu K'awiilu, namesto da bi ga premagal v neposrednem spopadu. V klasičnem obdobju so kipe majevskih božanstev pogosto nosili v bitko na nosilnicah, kar je v primeru poraza olajšalo njihovo zajetje. Obstajajo domneve, da je kralj Copána poskušal napasti neko drugo naselbino, da bi zajel ujetnike za žrtvovanje, pri čemer sta mu K'ak' Tiliw Chan Yopaat in njegova vojska iz Quiriguáje pripravila zasedo.<ref name="Loop78">Looper 2003, p.78.</ref> Zajetega vladarja so odpeljali v Quiriguájo, kjer so ga 3. maja 738 v okviru javnega obreda obglavili. Darovanje krvi tako mogočnega vladarja je znatno okrepilo ugled Quiriguáje in njene kraljeve družine v celotni regiji ter mesto uveljavilo kot novo prestolnico jugovzhodnega območja Majev.<ref name="Loop76">Looper 2003, p.76.</ref> Sledilo je obsežno obdobje gradnje spomenikov, pri čemer so tesno posnemali kiparski slog Copána – verjetno s pomočjo zajetih kiparjev iz Copána, ki so izvajali ta dela.<ref name="Miller1345">Miller 1999, pp.134&ndash;35.</ref> Po dogodkih leta 738 je število prebivalcev Quiriguáje in drugih naselbin v dolini hitro naraslo, čeprav je Quiriguá ostala majhno središče in verjetno nikoli ni štela več kot 2000 prebivalcev.<ref>Martin & Grube 2000, p.219. Sharer & Traxler 2006, p.688.</ref> [[File:Quirigua Altar M.jpg|thumb|Oltar M, ki izvira iz leta 734. Različno so ga opredelili kot mačko, krokodila in kačo. Morda gre za tridimenzionalno upodobitev redkega toponimskega glifa.<ref>Looper 2003, pp.58–61.</ref>]] V pozni klasični dobi (ok. 600–900) je bilo zavezništvo s Calakmulom pogosto povezano z obljubo o vojaški podpori. Dejstvo, da se Copán – precej močnejše mesto od Quiriguáje – ni maščeval svojemu nekdanjemu vazalu, nakazuje, da se je bal vojaškega posredovanja Calakmula. Calakmul je bil od Quiriguáje dovolj oddaljen, da se K'ak' Tiliw Chan Yopaat ni bal neposredne podreditve in prehoda v status polnopravne vazalne države, čeprav je verjetno, da je Calakmul poslal bojevnike na pomoč pri porazu Copána. Zdelo se je, da je šlo za obojestransko koristno zavezništvo: Calakmulu je uspelo oslabiti močnega zaveznika Tikala, Quiriguá pa je pridobila neodvisnost.<ref>Looper 1999, p.271.</ref><ref>Looper 2003, p.81.</ref> Leta 718 je Copán pod vodstvom kralja Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila napadel in požgal mesto Xkuy – arheološko najdišče, ki še ni bilo odkrito. Potem ko so kralja Copána leta 738 žrtvovali, je Xkuy očitno postal zvest vazal Quiriguáje; leta 762 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat nadzoroval ustoličenje vladarja z imenom »Jaguar, ki dviga sonce« v tem podrejenem mestu.<ref>Martin & Grube 2000, pp.203, 221.</ref> K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ki je tako dramatično spremenil usodo svojega mesta, je umrl 27. julija 785. Njegov spomenik je tako imenovani ''zoomorf G'', ki opisuje, kako so ga deset dni pozneje pokopali v stavbi »Hiša 13 Kawak« (''13 Kawak House''), katere lokacija še ni bila določena. Velikega kralja je nasledil ''Sky Xul'' ('Nebesni Xul') – kralj, katerega ime ni bilo natančno razvozlano. ''Sky Xul'' je postal vladar Quiriguáje 78 dni po smrti K'ak' Tiliw Chan Yopaata, za katerega velja prepričanje, da je bil njegov oče.<ref name="Sharer494">Sharer & Traxler 2006, p.494</ref> Njegovo vladanje je trajalo od 10 do 15 let in je bilo obdobje nenehne dejavnosti. V večini mest na območju Majev je že potekal proces dokončnega propadanja, ki ga je povzročil zlom klasične majevske civilizacije, toda v Quiriguáju je vladar ''Sky Xul'' dal postaviti tri veličastne zoomorfne skulpture in dva oltarja, ki veljajo za mojstrovine majevskega kiparstva v kamnu. ''Sky Xul'' je umrl nekje med letoma 795 in 800.<ref>Martin & Grube 2000, pp.222&ndash;24.</ref> === Zaton in propad === O vladarju z imenom ''Jade Sky'' (Žadasto nebo), ki je nasledil ''Sky Xula'' in bil zadnji zabeleženi vladar Quiriguáje, je znanega le malo. Moč mesta je takrat že slabela, kar dokazujeta dve manjši, manj dodelani steli, postavljeni v času njegovega vladanja; ti kažeta, da kraljestvo ni imelo več na voljo virov, potrebnih za izdelavo spomenikov, kakovostno primerljivih s tistimi, ki so jih dali postaviti njegovi predhodniki. Kljub temu je ''Jade Sky'' dal zgraditi dve od največjih stavb v akropoli.<ref name="MG224">Martin & Grube 2000, p.224.</ref> [[File:Stela H east.jpg|thumb|left|alt=Eodirani in nečitljivi hieroglifi, ki tvorijo diagonalni prepletni vzorec|Močno erodirana vzhodna stran stele H.<ref>Looper 2003, p.93</ref>]] Quiriguá je očitno ohranila neodvisnost od Copána in še naprej cvetela vse do začetka 9. stoletja. Odnosi med mestoma so se do leta 810 nekoliko izboljšali; takrat je kralj Yax Pasaj Chan Yopaat iz Copána obiskal Quiriguájo, da bi opravil obred ob koncu obdobja ''k'atun''.<ref>Webster 2002, p.303.</ref><ref>Sharer & Traxler 2006, p.483.</ref> Vendar pa je bilo leto 810 tudi leto, ko so v Quiriguáji postavili zadnje spomenike s hieroglifnimi napisi, čeprav se je gradnja v središču mesta v zmanjšanem obsegu nadaljevala.<ref>Demarest ''et al.'' 2005, p.556.</ref> Po tem času je Quiriguá potonila v pozabo, saj jo je zajel širši pojav propada klasične majevske civilizacije – izgubila je svoj razlog za obstoj, ko je trgovina po reki Motagua zamrla;<ref>Sharer & Traxler 2006, p.527.</ref> v nekaj letih je bila Quiriguá skoraj povsem zapuščena, naselbine po vsej dolini reke Motagua pa so doživele hud zaton ali pa so bile opuščene.<ref name="MG225">Martin & Grube 2000, p.225.</ref> === Postklasično obdobje === V zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900–1200) so Quiriguájo naselila ljudstva, tesno povezana s karibskimi obalnimi območji polotoka Jukatan in Belizeja; to je bilo morda posledica nadzora Majev Chontal nad trgovskim omrežjem, ki je vključevalo jukatansko obalo in dolino reke Motagua.<ref>Sharer 2000, p.488.</ref> Med kratkotrajno ponovno naselitvijo so na območju akropole izvedli obsežne gradbene posege. Najdbe, povezane z njihovo prisotnostjo, vključujejo skulpturo ležečega boga (t. i. ''chacmool'') in keramiko z vzhodne obale Jukatana – artefakte, ki pričajo o tesni povezavi z oddaljenim mestom [[Chichen Itza]].<ref>Sharer & Traxler 2006, p.579.</ref> V Quiriguáju so našli nekaj bakrenih zvončkov in okraskov, ki sodijo med najzgodnejše najdbe kovinskih predmetov na območju Majev. Datirani so v obdobje poznega klasičnega obdobja (ok. 800–950) ali v zgodnje postklasično obdobje.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.576.</ref> === Novejša zgodovina === [[File:QuriguaBlockBMaudslay.jpg|thumb|alt=Moški stoji ob veliki izklesani kamniti gmoti|Zoomorf B – fotografija Maudslaya]] Prvi evropski obiskovalec, ki je objavil poročilo o Quiriguáju, je bil angleški arhitekt in umetnik Frederick Catherwood; do ruševin je prispel leta 1840. Prejšnji lastnik zemljišča s priimkom Payés je o obstoju ruševin pripovedoval svojim sinovom in Carlosu Meineyu, Angležu z Jamajke, ki je živel v Gvatemali. Starejši Payés je pred kratkim umrl in zemljišče prepustil sinovom; ker pa ne Meiney ne Payésovi sinovi zemljišča z ruševinami še niso obiskali, so k sodelovanju pri prvem obisku najdišča povabili Johna Lloyda Stephensa in Catherwooda. Stephens je imel druge obveznosti, Catherwood pa se je lahko pridružil bratom Payés na poti v Quiriguá.<ref name="Kelly243">Kelly 1996, p.243.</ref> Zaradi neugodnih razmer je lahko pri ruševinah ostal le kratek čas, vendar je narisal dve steli; ti risbi sta bili leta 1841 objavljeni skupaj s kratkim poročilom o Catherwoodovem obisku v knjigi Johna Lloyda Stephensa ''Incidents of Travel in Central America, Chiapas, and Yucatan'' (Dogodki s potovanja po Srednji Ameriki, Chiapasu in Jukatanu). Quiriguá je bil prvi kraj, za katerega sta lahko Stephens in Catherwood trdila, da sta ga odkrila sama.<ref>Drew 1999, p.65.</ref> Obsežnejše poročilo o ruševinah je leta 1854 pripravil Karl Scherzer. Raziskovalec in arheolog Alfred Maudslay je Quiriguá obiskal leta 1881 in tam preživel tri dni; to so bile prve predkolumbovske ruševine, ki jih je videl, in bile so tako impresivne, da so v njem vzbudile trajno zanimanje za arheologijo Srednje Amerike. Pozneje se je tja vrnil še trikrat, zadnjič leta 1894, in si prizadeval za čiščenje spomenikov, preden jih je dokumentiral. Opravil je zelo temeljito preučevanje in fotografsko zabeležil vse vidne spomenike, izvedel manjša izkopavanja, izdelal papirnate in mavčne odlitke hieroglifskih napisov ter izmeril glavne skulpture;<ref>Drew 1999, p.89.</ref> te odlitke so nato poslali v Muzej Victoria in Albert, kopije (pozitivne odlitke) pa v Britanski muzej.<ref>Trustees of the British Museum, n.d.</ref> Leta 1910 je družba United Fruit Company odkupila Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli ceremonialnega središča so izločili 30 hektarjev (75 akrov) površine za arheološki park, s čimer so sredi nasadov ohranili »otok« džungle.<ref name="Kelly244">Kelly 1996, p.244.</ref> Med letoma 1910 in 1914 sta Edgar Lee Hewett in Sylvanus Morley v imenu Šole za ameriško arheologijo (School of American Archaeology) iz Santa Feja opravila dodatna arheološka dela.<ref name="Sharer352"/><ref name="Kelly244"/> Replike stel iz Quiriguá, izdelane na podlagi Hewettovih mavčnih odlitkov originalov, so bile leta 1915 razstavljene na razstavi Panama–California Exposition v San Diegu v Kaliforniji. Odlitki so še vedno na ogled v muzeju San Diego Museum of Us v okviru razstave »Maja: Srce neba, srce zemlje« (Maya: Heart of Sky, Heart of Earth).<ref>San Diego Museum of Man n.d. (a). San Diego Museum of Man n.d. (b).</ref> Ustanova Carnegie Institution je v Quiriguá med letoma 1915 in 1934 izvedla več občasnih projektov. Aldous Huxley je po obisku najdišča v zgodnjih 1930-ih zapisal, da stele v Quiriguá pričajo o »človekovem zmagoslavju nad časom in snovjo ter o zmagoslavju časa in snovi nad človekom«.<ref>Huxley 1934, 1950, p.42.</ref> Quiriguá je bila eno prvih majevskih arheoloških najdišč, ki so bila deležna intenzivnega raziskovanja, čeprav je bilo izvedenih le malo restavratorskih del, zato so ruševine sčasoma znova prerasle pragozdne rastline. Quiriguá je bila leta 1970 z ministrskim odlokom št. 1210 razglašena za nacionalni spomenik, 19. junija 1974 pa je z vladnim odlokom št. 35-74 pridobila status arheološkega parka. Med letoma 1974 in 1979 je v Quiriguá potekal obsežen arheološki projekt pod pokroviteljstvom Univerze v Pensilvaniji, organizacije National Geographic Society in gvatemalskega Inštituta za antropologijo in zgodovino (Instituto de Antropología e Historia). V okviru projekta, ki sta ga vodila Robert Sharer in William R. Coe, so izkopali akropolo, očistili spomenike in preučili oddaljenejše skupine objektov.<ref name="Sharer352">Sharer & Traxler 2006, p.352.</ref><ref name="Kelly244"/><ref name="MG215">Martin & Grube 2000, p.215.</ref> Leta 1981 je bilo območje uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, leta 1999 pa je Unesco odobril enkratna sredstva v višini 27.248 ameriških dolarjev za »nujno pomoč pri obnovi arheološkega najdišča Quiriguá«.<ref>UNESCO World Heritage Centre.</ref> Ena od stel na tem najdišču je upodobljena na gvatemalskem kovancu za 10 centavov.<ref>Banco de Guatemala.</ref> Območje arheološkega parka Quiriguá, ki meri 34 hektarjev, je bilo turistično urejeno z izgradnjo parkirišča, muzeja in sanitarij ter je vsakodnevno odprto za javnost. == Najdišče == === Arhitektura === [[File:QuiriguaGreatPlaza1.jpg|thumb|alt=Ravna, odprta travnata površina, obdana z drevjem, z nekaj slamnatimi strehami nad spomeniki ter potjo in odtočnim kanalom na levi strani.|Veliki trg v Quiriguáju, ki ga je prvotno zasnoval K'ak' Tiliw Chan Yopaat; pogled z akropole proti severu]] Po ključni zmagi Quiriguája nad Copánom leta 738 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat preuredil osrednji del mesta po vzoru samega Copána. Tako so [[akropola]], [[palača]] in igrišče za igro z žogo na južnem koncu Velikega trga. Obredno središče je zasnovano okoli treh trgov; najsevernejši med njimi je Veliki trg. Ta trg v smeri sever–jug meri 325 m in je največji trg na celotnem območju majevske civilizacije. Na južnem koncu Velikega trga leži trg z igriščem za igro z žogo, ki je s treh strani obdan s stavbami, povezanimi z akropolo. Trg akropole je povsem zaprt prostor znotraj same akropole.<ref>Kelly 1996, p.236.</ref><ref>Martin & Grube 2000, p.220.</ref> Območje zahodno od trga z igriščem za igro z žogo je verjetno služilo kot pristanišče ob reki, obstajajo pa tudi dokazi, da je bil južni del Velikega trga tržnica.<ref>Sharer & Traxler 2006, pp.353, 486.</ref> V bližini jedra najdišča so odkrili več vodnjakov, obloženih s keramiko; vsi so bili zgrajeni v 8. stoletju in čeprav so nekatere uporabljali še v 9. stoletju, ni znano, da bi katerega koli zgradili tako pozno.<ref>Ashmore 1984, pp.149, 151.</ref> *'''1A-1''' je ogromna ploščad, ki tvori severni del Velikega trga. Meri 100 krat 85 metrov in se dviga 0,5 metra nad raven južnega dela trga. Predstavlja severni del Velikega trga in jo je zgradil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ko je trg razširil proti severu. Ploščad je bila zgrajena iz rečnih prodnikov in tlakovana s kamnitimi ploščami.<ref name="Loop122">Looper 2003, p.122.</ref> Na ploščadi 1A-1 so stali steli A, C, D, E in F ter zoomorf B.<ref name="Loop123">Looper 2003, p.123.</ref> Ploščad je bila zgrajena v dveh fazah v obdobju približno 20 let.<ref>Looper 2003, p.178.</ref> *'''1A-3''' je velik nasip, ki označuje severni rob Velikega trga. Prvotno je meril 82,5 krat 20 metrov in bil visok 7 metrov. Po južni strani zgradbe je s trga vodilo 63 metrov široko stopnišče. Zgradbo so kasneje razširili proti severu, vendar ta druga gradbena faza ni bila nikoli dokončana. *'''Akropola''' je največji arhitekturni kompleks v Quiriguáju; leži na južnem robu mestnega obrednega središča. Gre za kompleksen gradbeni sklop, ki so mu sčasoma dodajali nove stavbe in elemente. Gradnja akropole se je začela leta 550 in trajala vse do leta 810, ko je bilo najdišče opuščeno.<ref name="Kelly239">Kelly 1996, p.239.</ref> Akropola je bila palačni kompleks, namenjen predvsem bivanju elite in upravnim dejavnostim. Kompleks akropole vključuje zgradbe 1B-1, 1B-2, 1B-3, 1B-4, 1B-5 in 1B-6. Pri izkopavanjih na akropoli so odkrili podrte ostanke konzolnih obokov, vendar nobeden od njih ni ohranjen v pokončnem položaju.<ref name="Kelly241">Kelly 1996, p.241.</ref> *'''1B-sub.1''': struktura je znana tudi kot zid K'inich Ahau. Šlo je za samostoječ zid, dolg več kot 23 metrov in debel 1,5 metra, ki je stal na zahodni ploščadi akropole. Zahodna stran zidu je bila obrnjena proti reki in je vsebovala pet izmenjujočih se mozaičnih mask, ki so predstavljale sončna božanstva in kače s človeškimi rokami. Te maske je podpiral [[friz]], sestavljen iz dveh koncentričnih ovalov, obdanih z glavama kač. Zid je bil dokončan okoli leta 750, v času vladavine K'ak' Tiliw Chan Yopaata.<ref name="Loop119">Looper 2003, p.119.</ref> *'''1B-sub.4''': Izkopavanja na akropoli so pod zgradbami na zahodni strani trga akropole razkrila povsem zasuto igrišče za igro z žogo – redek primer igrišča, ki so ga kasneje prekrili z novo gradnjo; v tem primeru je to storil K'ak' Tiliw Chan Yopaat.<ref>Scarborough 1991, p.130.</ref> To je bilo prvo igrišče za igro z žogo na tem območju in izvira iz sredine 7. stoletja. Zgrajeno je bilo iz blokov [[riolit]]a.<ref name="Loop53">Looper 2003, p.53.</ref> Igrišče je zvesta kopija igrišč v Copánu, saj je bilo zgrajeno v enakem slogu, z enakimi dimenzijami in enako orientacijo.<ref>Looper 2003, pp.53, 55.</ref> Igrišče je bilo zasuto, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat zgradil mogočno zahodno ploščad, da bi omejil dostop do akropole. [[File:QuiriguaAcropolis.jpg|thumb|alt=Ravna travnata površina z nizkimi stopničastimi zgradbami na nasprotni strani, obdana z drevjem|Pogled na akropolo prek trga z igriščem za igro z žogo (''Ballcourt Plaza'')]] *'''1B-1''' tvori južno mejo trga Akropole (''Acropolis Plaza''); s severne strani stavbe vodi na trg široko stopnišče. Spodnji zidovi stavbe so ohranjeni; stavba ima tri vhode, od katerih vsak vodi v majhno sobo. V vsaki od treh sob je na zadnji steni stopnica z [[hieroglif]]i, ki vodi v drugo majhno sobo. Prvotno je stavbo krasil zunanji pas hieroglifov. Tako zunanji kot notranji znaki vsebujejo zadnji znani datum, zabeležen v Quiriguáju, ki ustreza juniju leta 810. Stavba je bila zgrajena v času vladavine vladarja z imenom »Jade Sky« (Nefritno nebo).<ref>Kelly 1996, p.240.</ref> *'''1B-2''' prav tako leži južno od trga Akropole, v njegovem jugozahodnem kotu. Je manjša od stavbe 1B-1, s katero meji, in tudi njeni spodnji zidovi so ohranjeni. Šlo je za manjšo stanovanjsko stavbo, bogato okrašeno s kamnitimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Ta stavba je bila verjetno rezidenca vladarja K'ak' Tiliw Chan Yopaata.<ref name="Kelly236-40">Kelly 1996, pp.236, 240.</ref> *'''1B-3''' in '''1B-4''' stojita na zahodni strani trga Akropole; ohranjeni so le njuni spodnji zidovi. Med njima stoji starejši samostoječi zid. Ta zid ima mozaični friz, obrnjen proti zahodu, ki prikazuje poškodovane in danes brezglave podobe boga sonca Kinich Ahaua. *'''1B-5''' leži severno od trga Akropole, v jugovzhodnem kotu trga z igriščem za igro z žogo. Do nje je vodilo široko stopnišče s trga Akropole na jugu; vzpenjalo se je do enega samega vhoda, ki je vodil v sedem med seboj povezanih sob. To je največja stavba z ohranjenimi zidovi v Quiriguáju.<ref name="Kelly236-41">Kelly 1996, pp.236, 241.</ref> Zgrajena je bila v času vladavine vladarja »Jade Sky«. *'''1B-6''' leži vzhodno od trga Akropole in je vsebovala svetišče prednikov, kar odraža dolgo uveljavljeno tradicijo, ki se je najprej pojavila v Tikalu. Pod stavbo se bila grobnica, obložena s skrilavčevimi ploščami, v kateri je bil pokopan pripadnik elite. Posmrtni ostanki so verjetno pripadali moškemu; zobje so bili okrašeni z vstavki iz žada, v usta pa je bila položena kroglica iz istega materiala. Keramični darovi, najdeni ob ostankih, grobnico umeščajo v obdobje zgodnje klasike.<ref name="Loop36">Looper 2003, p.36.</ref> *'''1B-7''' je igrišče za igro z žogo, ki ga je dal zgraditi K'ak' Tiliw Chan Yopaat kot nadomestek za igrišče, ki je bilo zasuto med širitvijo akropole. Igrišče je na trgu, poimenovanem prav po njem (Trg igrišča za igro z žogo), severozahodno od akropole.<ref>Looper 2003, pp.20, 119.</ref> Usmerjeno je v smeri vzhod–zahod, kar je za območje Majev nenavadno, saj so bila igrišča tradicionalno usmerjena v smeri sever–jug. [[File:Stela E north.jpg|thumb|upright|alt=Posnetek zgornjega dela bogato izrezljane stele od blizu; prikazuje obraz kralja z razkošnim pokrivalom in nakitom.|Detajl severne strani stele E, ki prikazuje K'ak'a Tiliwa Chan Yopaata, kako drži žezlo v obliki božanstva K.<ref>Looper 2003, pp.149–152.</ref>]] *'''3C-1''' je široka zemeljska ploščad na dnu doline; izvira iz sredine klasičnega obdobja in sodi med zgodnejše gradnje na tem območju, deli objekta pa so ostali v uporabi tudi po katastrofalni poplavi. *'''3C-7''' je skupina stavb iz obdobja zgodnje klasike. Je na poplavnem območju, nekoliko severno od akropole. *'''3C-8''' je še ena skupina stavb iz obdobja zgodnje klasike, ki je severno od akropole. *'''Locus 011''' in '''Locus 057''': objekta sta morda služila kot opazovalni točki; stali sta na mestih, kjer sta reki Quiriguá in Jubuco vstopali v dolino Motagua, in sta verjetno služili za nadzor prometa na teh poteh. Lokacija 057 je ležala na eni od najverjetnejših poti proti Copánu in je morda služila kot opazovalnica za zaznavanje sovražnih bojevnikov po tem, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat porazil Copán.<ref>Looper 2003, p.120.</ref> *'''Locus 122''' in '''Locus 123''' sta skupini stavb na poplavnem območju južno od reke. Lokus 122, čeprav še ni bil raziskan z izkopavanji, je kompleksen objekt, sestavljen iz piramidastega gomilastega nasipa in trga, usmerjenega v smeri severovzhod–jugozahod; po svoji zasnovi spominja na nekatere komplekse iz predklasičnega obdobja v višavju, zato se domneva, da izvira iz tega časa. Skupine A, B in C ležijo na razdalji 1,5–5 kilometrov od jedra najdišča. *'''Skupina A''' je kompleks na vrhu griča, ki okvirno izvira iz zgodnjega klasičnega obdobja. Stela, najdena v tej skupini, datira v leto 493. *'''Skupina B''', znana tudi kot skupina 7A-1, leži severno od jedra najdišča.<ref>Looper 2003, p.195.</ref> Na tem mestu se nahaja močno erodirana stela S, ki so jo sem v davnini prestavili z Velikega trga. *'''Skupina C''' vključuje neokrašeno stelo. === Spomeniki === [[File:QuiriguáGlyphs1.jpg|upright|thumb|alt=Stranica stele, razdeljena na kvadratna polja z vklesanimi hieroglifi|Hieroglifi v obliki celih figur na zahodni strani stele D v Quiriguáju<ref>Looper 2003, p.144.</ref>]] Med spomeniki v Quiriguáju so nenavadno velike [[stela (spomenik)|stele]], skrbno izklesane iz enotnih blokov rdečega [[peščenjak]]a, ki so ga prinesli iz kamnolomov, oddaljenih 5 kilometrov. Lastnosti te trde kamnine so lokalnim kiparjem omogočile izdelavo nizkih reliefov s poudarjenimi tridimenzionalnimi obrazi, kar je bilo v nasprotju s takratnim dvodimenzionalnim kiparstvom v regiji Petén. Po porazu in usmrtitvi kralja Copána leta 738 je kiparski slog Quiriguája močno spominjal na slog njegovega nekdanjega vladarja. Ogromne stele v Quiriguáju so bile prvotno vidne z reke Motagua, ki je nekoč tekla mimo zahodne strani Velikega trga, in so mimoidočim trgovcem naznanjale novo pridobljeno moč mesta.<ref name="Sharer486">Sharer & Traxler 2006, p.486.</ref> Spomeniki vključujejo dolge pasove besedil v hieroglifih, ki veljajo za ene najbolj zapletenih in najlepših med vsemi majevskimi kamnitimi napisi. Značilnost teh besedil je uporaba hieroglifov v obliki celih figur, pri čemer so običajni majevski znaki za števila (črtice in pike) nadomeščeni z mojstrsko izklesanimi upodobitvami božanstev. Vendar pa je Quiriguá v drugi polovici 8. stoletja razvila izviren slog z izdelavo velikih kamnitih blokov, skrbno oblikovanih v podobe sestavljenih mitoloških živali, ki združujejo značilnosti krastač, jaguarjev, krokodilov in ptic ujed; te skulpture imenujemo zoomorfi in so jih po smrti vladarja K'ak' Tiliw Chan Yopaata leta 785 dokončali njegovi nasledniki. Prisotni so tudi različni oltarji in skulpture, ki so služili kot okras na fasadah stavb; večina spomenikov v Quiriguáju izžareva veličastno, formalno monumentalnost, ki deluje precej togo v primerjavi z naturalistično eleganco umetnosti na nekaterih drugih majevskih najdiščih. Na nekaterih spomenikih so odkrili sledi rdečega [[pigment]]a, zato je verjetno, da je bila večina spomenikov pobarvana rdeče – v barvo rojstva, žrtvovanja in prenove.<ref name="Loop17">Looper 2003, p.17.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Quirigua}} *[https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ Official Site in Spanish] *[https://web.archive.org/web/20150906185620/http://www.mayadiscovery.com/ing/archaeology/quirigua.htm Enigmatic Quiriguá] *[http://www.baudelet.net/voyage/guatemala/quirigua.htm Good photos of Quiriguá Stela] *[https://web.archive.org/web/20081218133950/http://www.authenticmaya.com/quirigua1.htm History and Photo Gallery] *[http://www.mayaexploration.org/images/maps/quirigua_sharer.pdf Map of Quiriguá site core] *[http://www.wdl.org/en/item/377/ Monument of the Ancient Mayan Race, Quiriguá, Guatemala] as photographed and written by Frank G. Carpenter {{DEFAULTSORT:Quirigua}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] 2sah17baql6n7qrew1wd70pkplr07dl 6753079 6753075 2026-09-20T11:23:03Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6753079 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Quiriguá | native_names = [[File:Glifo emblema de Quirigua.svg|80px]]<br>{{native name|emy|Ik' Naahb' Nal}} | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/2/1 | image1 = GT Quirigua StelaE.JPG | caption1 = Stela E | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0569.jpg | caption2 = Stela C | image3 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0576.jpg | caption3 = Stela D | image4 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0657.jpg | caption4 = Structure 1B-1 | image5 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0648.jpg | caption5 = Pogled na akropolo | image6 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0580.jpg | caption6 = Delni pogled na arheološko najdišče | color = white }} | image_size = 300px | alt = | caption = | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = Lega v Mesoamerici##Lega v Gvatemali | image_map_size = 300 px | pushpin_relief = | coordinates = {{coord|15|16|10|N|89|2|25|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = departma Izabal, {{Flag|Gvatemala}} | region = | built = Od poznega predklasičnega do zgodnjega poklasičnega obdobja | abandoned = | epochs = | cultures = [[Maji]] | events = | excavations = | archaeologists = | condition = | architecture = | architectural_details = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Archaeological Park and Ruins of Quiriguá | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iv | designation1_date = 1981 <small>(5. zasedanje)</small> | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/149 149] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Quiriguá''' ({{IPA|es|kiɾiˈɣwa}}) je starodavno majevsko arheološko najdišče v departmaju Izabal v jugovzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Gre za srednje veliko najdišče, ki obsega približno 3 kvadratne kilometre vzdolž spodnjega toka [[Motagua (reka)|reke Motagua]],<ref>Ashmore 1980, p.24.</ref> pri čemer je ceremonialno središče približno 1 km od severnega brega.<ref name="Sharer352"/> V času klasičnega obdobja [[Maji|Majev]] (200–900 n. št.) je bila Quiriguá umeščena na stičišče več pomembnih trgovskih poti. Naselbina je bila poseljena že do leta 200, gradnja akropole se je začela okoli leta 550, v 8. stoletju pa je sledil razcvet obsežnejše gradnje. Vsa gradbena dejavnost je zamrla okoli leta 850, z izjemo kratkega obdobja ponovne poselitve v zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900 – ok. 1200). Quiriguá si arhitekturne in kiparske sloge deli z bližnjim mestom [[Copán]] iz klasičnega obdobja, s katerim je tesno povezana tudi zgodovinsko.<ref>Miller 1999, p.49.</ref> Hiter razvoj mesta Quiriguá v 8. stoletju je bil povezan z vojaško zmago kralja K'ak' Tiliw Chan Yopaata nad Copánom leta 738. Ko je bil največji kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil (znan tudi kot »18-zajec«), poražen, so ga ujeli in nato žrtvovali na Velikem trgu v Quiriguáju.<ref>Looper 2003, pp.4&ndash;5, 83.</ref> Pred tem je bila Quiriguá vazalna država Copána, po tem dogodku pa je ohranila svojo neodvisnost. Ceremonialna arhitektura v Quiriguáju je precej skromna, vendar je pomen najdišča v bogastvu kiparskih stvaritev, vključno z najvišjo stelo, postavljeno v majevskem svetu.<ref name="Coe121">Coe 1999, p.121.</ref> Zaradi zgodovinskega pomena je bilo najdišče Quiriguá leta 1981 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{cite web |url = https://whc.unesco.org/en/list/149 |title = Archaeological Park and Ruins of Quirigua |website = UNESCO World Heritage Convention |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date = 10 December 2022}}</ref> == Ime in lokacija == [[File:Larger Southern Maya area v3.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lokaciji Quiriguá in Copán na skrajnem vzhodu regije; Quiriguá leži severno, Copán pa neposredno južno. Območje se nahaja v Srednji Ameriki in meji na Tihi ocean na jugozahodu, Mehiški zaliv na severozahodu ter Atlantski ocean na vzhodu.|Južno območje Majev s prikazom lokacij Quiriguá in Copán]] [[File:Formative Period southern Mesoamerica 2.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lego mesta Quiriguá na vzhodnem koncu porečja reke Motagua in gosto skupino nahajališč žada gorvodno proti zahodu. Območje na jugozahodu meji na Tihi ocean.|Lega mesta Quiriguá ob reki Motagua glede na nahajališča žada]] Arheološko najdišče Quiriguá je poimenovano po bližnji istoimenski vasi<ref>Looper 2003, viii.</ref> in je nekaj več kot 200 km severovzhodno od mesta Gvatemala;<ref>Stross et al. 1983, p.333.</ref> leži v občini Los Amates v departmaju Izabal na nadmorski višini 75 m.<ref>Inforpress.</ref> Quiriguá leži na severnem bregu spodnjega toka reke Motagua, na mestu, kjer se dolina razširi v poplavno ravnico, zaradi česar je bilo najdišče skozi stoletja izpostavljeno občasnim poplavam.<ref name="Loop1"/><ref name="Loop35">Looper 2003, p.35.</ref> Čeprav je reka v času poselitve mesta tekla blizu najdišča, je od takrat spremenila strugo in zdaj teče 1 km južno od ceremonialnega središča.<ref name="Sharer352"/> Quiriguá je oddaljena 48 km severno od Copána in leži 15,7 km severozahodno od mednarodne meje s [[Honduras]]om. Lokalna kamnina je trd rdeč [[peščenjak]], ki so ga prebivalci uporabljali pri gradnji spomenikov in arhitekture. Ta lokalni peščenjak je zelo trden in ni nagnjen k striženju ali pokanju, kar je kiparjem v Quirigui omogočilo postavitev najvišjih samostoječih kamnitih spomenikov v Ameriki.<ref>Miller 1999, p.82.</ref> Quiriguá je bila zgrajena neposredno nad prelomnico Motagua, zato je mesto v preteklosti utrpelo škodo zaradi močnih [[potres]]ov.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.507.</ref> == Prebivalstvo == Čeprav je bila elita v Quiriguáju po etnični pripadnosti nedvomno majevska,<ref>Looper 1999, p.264.</ref> naselbina leži na južnem obrobju mezoameriškega območja, prebivalstvo pa je bilo vsaj dvoetnično,<ref name="Sheets442">Sheets 2000, p.442.</ref> pri čemer so bili etnični Maji v manjšini. Večina prebivalstva je etnično pripadala manj kompleksnemu vmesnemu območju (t. i. ''Intermediate Area''), ki leži onkraj vzhodne meje Mezoamerike. Gostota prebivalstva v središču mesta je bila v obdobju pozne klasike ocenjena na 400 do 500 ljudi na kvadratni kilometer,<ref>Drew 1999, p.344.</ref> največje ocenjeno število prebivalcev pa je znašalo od 1200 do 1600; raziskave so na območju naselbine odkrile povprečno 130 objektov na kvadratni kilometer, medtem ko jih je bilo v središču Copána 1449 na km².<ref>Sharer & Traxler 2006, p.686.</ref> Nizka gostota prebivalstva kaže na to, da je Quiriguá služil kot središče za razpršeno podeželsko prebivalstvo.<ref name="Loop1">Looper 2003, p.1.</ref> Število prebivalcev v dolini Quiriguá se je po uspešnem uporu proti Copánu leta 738 hitro povečalo, čeprav naselbina nikoli ni bila gosto naseljena.<ref>Martin & Grube 2000, p.219.</ref> V 9. stoletju je prišlo do močnega upada števila prebivalcev, kar je naposled privedlo do opustitve mesta. == Gospodarstvo == Reka Motagua teče iz gorskega sveta zahodne Gvatemale, Quiriguá pa je imel idealno lego za nadzor nad trgovino s surovim [[žad|žadom]] – katerega večina nahajališč je bila v srednjem toku doline Motagua<ref name="Miller54">Miller 1999, p.54.</ref> – ter za nadzor nad pretokom drugih pomembnih dobrin po reki, kot je [[kakav]], ki so ga pridelovali kot lokalno tržno kulturo.<ref name="Drew240">Drew 1999, p.240.</ref> Čeprav so kakav pridelovali za trgovino, je [[koruza]] ostala glavna lokalna poljščina zaradi svoje osrednje vloge v prehrani Majev.<ref name="Ash111">Ashmore 2007, p.111.</ref> Poleg tega je koruza verjetno predstavljala pomemben del dajatev, ki jih je naselbina plačevala svojim gospodarjem v Copánu – mestu, ki je izčrpavalo lastne lokalne vire. Čeprav so na najdišču našli le malo žada, obstajajo dokazi o trgovanju z [[obsidian]]om iz vira Ixtepeque, ki leži blizu zgornjega toka reke Motagua.<ref>Stross ''et al.'' 1983, p.335.</ref> V klasičnem obdobju je lega najdišča postavljala Quiriguá na križišče trgovske poti, ki je vodila iz višavja do karibske obale in poti, ki je povezovala Copán z glavnimi mesti v kotlini Petén.<ref name="Loop2">Looper 2003, p.2.</ref> == Znani vladarji == Kot je razvidno iz hieroglifnih napisov v Quiriguáju, so vsi datumi podani v štetju našega štetja (po letu 0). Napisi o majevskih vladarjih včasih vsebujejo omembo številke (t. i. številka ''tzakbul'' oziroma štetje, poimenovano po njegovem glavnem glifu), za katero se domneva, da določa položaj vladarja v dinastičnem zaporedju nasledstva na oblasti v določenem središču. Tako številka ''tzakbul'' 5 pomeni, da je bil vladar peti v vrsti dinastičnega nasledstva.<ref>Jones 1983, p.122</ref> {|class="wikitable" ! Ime (ali vzdevek)!!Vladal !!Zaporedje dinastičnega nasledstva<ref>The numbers given here follow those noted in Looper 2003, p.205.</ref> |- | "Tok Ch'ich' " | 426&ndash;?<ref name="MG216">Martin & Grube 2000, p.216.</ref> | 1 |- | Tutuum Yohl K'inich | ok. 455<ref name="MG216"/> | 2 |- | Mih Toh | ok. 480<ref name="MG216"/><ref name="Loop0509">Looper 2003, pp. 205–209.</ref> | 3 |- | Chan [Yop]aat<ref>{{Cite web |last=Crasborn |first=José |last2=Luin |first2=Camilo |last3=Garay |first3=Alejandro |date=May 2013 |title=). Una nueva lectura del Monumento 26 de Quiriguá |trans-title=A new reading of Monument 26 of Quiriguá |url=https://www.academia.edu/31312566/UNA_NUEVA_LECTURA_DEL_MONUMENTO_26_DE_QUIRIGUA |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Academia |place=Guatemala City |pages=7, 8 |language=es}}</ref> | 493+<ref name="Loop0509"/> | 4 |- | Unknown rulers | 500+<ref name="Loop0509"/> | 5+ |- | K'awiil Yopaat ("Ruler 5") | ok. 653<ref name="Loop0509"/> | 12? |- |?...Kin Chaahk<ref>{{Cite web |last=Garay |first=Alejandro |date=2019 |title=Una síntesis epigráfica de la época del gobernante Waxaklajuun Ub'aah K'awiil en Copán (695-738 DC |url=https://www.mesoweb.com/Simposio/pdf/32/Garay.2019.pdf |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Mesoweb |place=Ciudad de Guatemala |pages=6, 16 |language=es}}</ref> | |13? |- | K'ak' Tiliw Chan Yopaat ("Cauac Sky" or "Kawak Sky") | 724&ndash;785<ref name="MG218">Martin & Grube 2000, p.218.</ref> | 14? |- | Chan Tiliw Yopaat ("Sky Xul") | 785 &ndash; {{circa|795}}<ref name="MG218"/> | 15? |- | K'ahk' Jolow Chan Yopaat ("Jade Sky") | ok. 800|810<ref name="MG218"/> | 16? |} == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:QuiriguaStelaDNorth.jpg|thumb|alt=Visok, ozek spomenik z izstopajočo skulpturo kralja, obdano z bogatim okrasjem|Stela D – severna stran]] Obstajajo dokazi, da je bilo območje Quiriguá naseljeno že v poznem predklasičnem obdobju (400 pr. n. št. – 200 n. št.). Čeprav nobenih zgradb ni bilo mogoče z gotovostjo datirati v to obdobje, so našli številne artefakte iz poznega predklasičnega obdobja, vključno s 63 figuricami in rezilom iz roženca. Keramika iz zgodnjega klasičnega obdobja, najdena v Quiriguá, je podobna najdbam iz Copána in Chalchuape v Salvadorju, medtem ko figurice grbavcev iz žada iz istega obdobja spominjajo na tiste, najdene v osrednjem Hondurasu in gorskem svetu Gvatemale. Te zgodnje najdbe pričajo o vključenosti Quiriguá v širšo jugovzhodno majevsko regijo že od poznega predklasičnega obdobja dalje.<ref name="Looper 2003, p.38">Looper 2003, p.38.</ref Kombinacija hieroglifskih besedil iz [[Tikal]]a, Copána in Quiriguá, skupaj z arhitekturnimi slogi in kemijskimi analizami kosti ustanovitelja dinastije Copán, nakazuje, da sta mesti Quiriguá in Copán ustanovila elitna kolonista iz velikega mesta Tikal v okviru širjenja tega mesta na jugovzhodno obmejno območje majevske regije.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.333.</ref><ref>Sharer ''et al.'' 2005, p.196.</ref><ref>Looper 2003, pp.37–38.</ref> Zabeležena zgodovina mesta Quiriguá se začne leta 426, v zgodnjem klasičnem obdobju (ok. 200 – ok. 600); glede na hieroglifske napise na drugih najdiščih je bil 5. septembra tistega leta K'inich Yax K'uk' Mo' ustoličen kot kralj Copána.<ref>Martin & Grube 2000, p.192.</ref> Le tri dni pozneje je na prestol v Quiriguá postavil »Tok Casperja«, prvega znanega kralja tega mesta.<ref name="MG216"/> Iz tega je razvidno, da je bilo mesto Quiriguá že od samega začetka svoje zabeležene zgodovine podrejeno svoji južni sosedi in ustanovljeno z namenom, da bi donosno trgovsko pot ob reki Motagua spravili pod nadzor Copána in posredno Tikala. V naslednjih stoletjih, o katerih je znanega le malo, se je obredna arhitektura v Quiriguá omejevala na skupino A na vrhu griča in široko zemeljsko ploščad na dnu doline. Zabeleženo je, da je leta 455 stelo – ki pa še ni bila odkrita – postavil Tutuum Yohl K'inich, drugi kralj Quiriguáje.<ref name="MG217">Martin & Grube 2000, p.217.</ref> Zgodnejši spomenik priča o tem, da je leta 480 obred nadzoroval takratni vladar iz Copána, kar potrjuje, da je Quiriguá še naprej ohranjala status vazala tega mesta. Hieroglifno besedilo iz leta 493 omenja še dva kralja Quiriguáje, vendar pa vrzeli v besedilu močno otežujejo branje in razvozlavanje njunih imen. Obstajajo tesne vzporednice med arhitekturo in spomeniki iz 5. stoletja v Quiriguáji ter v Uaxactúnu na območju severnega Peténa – na najdišču, ki je konec 4. stoletja prišlo pod oblast Tikala. Te podobnosti kažejo, da je Quiriguá ostala tesno povezana z mogočno mrežo zavezništev Tikala.<ref name="Loop50">Looper 2003, p.50.</ref> === Obdobje zastoja in ponovni razcvet === [[File:MUNAE Stela depicting a maya queen trampling a captive.jpg|thumb|upright|Stela iz Quiriguája, ki prikazuje kraljico, kako stopa na ujetnika; ok. 653; MUNAE, Ciudad de Guatemala.]] Quiriguá je od preloma 6. stoletja do sredine 7. stoletja doživljala obdobje zastoja. To je morda povezano z obdobjem zastoja v Tikalu v času srednjega klasičnega obdobja, ki ga je povzročil poraz Tikala v spopadu s [[Calakmul]]om. Obstajajo dokazi, da je bila Quiriguá v tem času tarča napada neznanih sovražnikov; na to kažejo očitno namerne poškodbe na steli U in spomeniku 26, kakršne so značilne za škodo, ki jo povzročijo vdirajoči bojevniki. V tem obdobju zastoja, ki je trajalo od leta 495 do 653, niso postavili nobenih spomenikov.<ref name="Loop50"/> V 6. ali na začetku 7. stoletja je naravna katastrofa povzročila uničujočo poplavo v dolini reke Motagua in površino najdišča prekrila z debelo plastjo mulja, kar je povsem spremenilo pokrajino. V uporabi so ostale le tiste zgradbe, ki so stale nad ravnijo blata, vključno s skupino A, ki jo je pred uničenjem rešila lega na vzpetini. Še naprej so uporabljali tudi zemeljsko ploščad na dnu doline – vsaj tiste dele, ki so segali nad plast mulja – in prav ta manjši kompleks najdišča se je razvil v novo središče Quiriguája, kar dokazujejo spomeniki, ohranjeni do današnjih dni. Ponovni razcvet se kaže v postavitvi prvega novega spomenika po stoletju in pol; leta 653 ga je dal postaviti kralj K'awiil Yopaat, o katerem sicer ni znanih podrobnosti. Vidni so stalni stiki s Copánom ter povezave z bolj oddaljenimi kraji, morda s Caracolom v [[Belize]]ju. Približno takrat so na območju akropole izvedli obsežna gradbena dela, vključno z izgradnjo prvega igrišča za igro z žogo na tem najdišču.<ref>Looper 2003, pp.50–53.</ref> === Vrhunec === Quiriguá je bila tradicionalno podrejena svoji južni sosedi Copánu; leta 724 je kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, na prestol Quiriguáje kot svojega vazala postavil K'ak' Tiliw Chan Yopaata. Že leta 734 pa je K'ak' Tiliw Chan Yopaat pokazal, da ni več poslušen podrejeni Copána, saj se je začel nazivati ''*k'ul ahaw'' (sveti vladar) namesto z manj pomembnim nazivom ''ahaw'' (podrejeni vladar); hkrati je začel uporabljati lasten emblematski glif Quiriguáje.<ref name="Drew241">Drew 1999, p.241.</ref> Do takšnega zgodnjega uveljavljanja neodvisnosti je lahko prišlo le, če je Quiriguá uspela skleniti zavezništvo z zunanjo silo. [[File:Quirigua Stela C.jpg|thumb|left|upright|alt=Stela z izstopajočim reliefom kralja, obdanim z bogatim okrasjem. Spomenik je pokrit s slamnato streho na lesenih stebrih.|Stela C, južna stran, prikazuje K'ak' Tiliw Chan Yopaata<ref>Looper 2003, pp.158, 184.</ref>]] To lokalno dejanje upora je bilo očitno del širšega spopada med majevskima »velesilama«, velikima mestoma Tikal in Calakmul. Leta 736, le dve leti pozneje, je K'ak' Tiliw Chan Yopaata obiskal Wamaw K'awiil, vrhovni kralj oddaljenega Calakmula, medtem ko je bil Copán eden najstarejših zaveznikov Tikala. Čas tega obiska kralja Calakmula je izjemno pomemben, saj se je zgodil med nastopom K'ak' Tiliw Chan Yopaata na prestol Quiriguáje kot vazala Copána in kasnejšim odkritim uporom. To močno nakazuje, da je Calakmul podprl upor Quiriguáje, da bi oslabil Tikal in pridobil dostop do bogate trgovske poti v dolini reke Motagua.<ref name="Loop79">Looper 2003, p.79.</ref> Verjetno je do stikov s Calakmulom prišlo kmalu po tem, ko je na prestol stopil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, saj je Quiriguá kmalu zatem doživela hitro rast, kar nakazuje, da je mesto že tedaj prejemalo zunanjo podporo. Leta 738 je prišlo do presenetljivega preobrata v medsebojno povezani usodi mest Quiriguá in Copán, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat, vladar Quiriguáje, zajel mogočnega, a ostarelega trinajstega kralja Copána, Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila<ref name="Web300">Webster 2002, p.300.</ref> – prav tistega, ki ga je leta 725 postavil na prestol. Zdi se, da ta prevrat ni imel fizičnih posledic niti za Copán niti za Quiriguá; ni dokazov, da bi bilo katero od mest v tistem času napadeno, zmagovalec pa prav tako ni prejel nobenega zaznavnega davka.<ref name="Drew 1999, p.286">Drew 1999, p.286.</ref> Zdi se, da je Quiriguá namesto tega pridobila neodvisnost in nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi.<ref name="Drew 1999, p.286"/> Napis v Quiriguáji, čeprav ga je težko razvozlati, nakazuje, da se je zajetje zgodilo 27. aprila 738, ko je Quiriguá zasegla in zažgala lesene podobe zavetnih božanstev Copána. Vse to kaže na to, da je K'ak' Tiliw Chan Yopaatu nekako uspelo pripraviti zasedo Uaxaclajuunu Ub'aahu K'awiilu, namesto da bi ga premagal v neposrednem spopadu. V klasičnem obdobju so kipe majevskih božanstev pogosto nosili v bitko na nosilnicah, kar je v primeru poraza olajšalo njihovo zajetje. Obstajajo domneve, da je kralj Copána poskušal napasti neko drugo naselbino, da bi zajel ujetnike za žrtvovanje, pri čemer sta mu K'ak' Tiliw Chan Yopaat in njegova vojska iz Quiriguáje pripravila zasedo.<ref name="Loop78">Looper 2003, p.78.</ref> Zajetega vladarja so odpeljali v Quiriguájo, kjer so ga 3. maja 738 v okviru javnega obreda obglavili. Darovanje krvi tako mogočnega vladarja je znatno okrepilo ugled Quiriguáje in njene kraljeve družine v celotni regiji ter mesto uveljavilo kot novo prestolnico jugovzhodnega območja Majev.<ref name="Loop76">Looper 2003, p.76.</ref> Sledilo je obsežno obdobje gradnje spomenikov, pri čemer so tesno posnemali kiparski slog Copána – verjetno s pomočjo zajetih kiparjev iz Copána, ki so izvajali ta dela.<ref name="Miller1345">Miller 1999, pp.134&ndash;35.</ref> Po dogodkih leta 738 je število prebivalcev Quiriguáje in drugih naselbin v dolini hitro naraslo, čeprav je Quiriguá ostala majhno središče in verjetno nikoli ni štela več kot 2000 prebivalcev.<ref>Martin & Grube 2000, p.219. Sharer & Traxler 2006, p.688.</ref> [[File:Quirigua Altar M.jpg|thumb|Oltar M, ki izvira iz leta 734. Različno so ga opredelili kot mačko, krokodila in kačo. Morda gre za tridimenzionalno upodobitev redkega toponimskega glifa.<ref>Looper 2003, pp.58–61.</ref>]] V pozni klasični dobi (ok. 600–900) je bilo zavezništvo s Calakmulom pogosto povezano z obljubo o vojaški podpori. Dejstvo, da se Copán – precej močnejše mesto od Quiriguáje – ni maščeval svojemu nekdanjemu vazalu, nakazuje, da se je bal vojaškega posredovanja Calakmula. Calakmul je bil od Quiriguáje dovolj oddaljen, da se K'ak' Tiliw Chan Yopaat ni bal neposredne podreditve in prehoda v status polnopravne vazalne države, čeprav je verjetno, da je Calakmul poslal bojevnike na pomoč pri porazu Copána. Zdelo se je, da je šlo za obojestransko koristno zavezništvo: Calakmulu je uspelo oslabiti močnega zaveznika Tikala, Quiriguá pa je pridobila neodvisnost.<ref>Looper 1999, p.271.</ref><ref>Looper 2003, p.81.</ref> Leta 718 je Copán pod vodstvom kralja Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila napadel in požgal mesto Xkuy – arheološko najdišče, ki še ni bilo odkrito. Potem ko so kralja Copána leta 738 žrtvovali, je Xkuy očitno postal zvest vazal Quiriguáje; leta 762 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat nadzoroval ustoličenje vladarja z imenom »Jaguar, ki dviga sonce« v tem podrejenem mestu.<ref>Martin & Grube 2000, pp.203, 221.</ref> K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ki je tako dramatično spremenil usodo svojega mesta, je umrl 27. julija 785. Njegov spomenik je tako imenovani ''zoomorf G'', ki opisuje, kako so ga deset dni pozneje pokopali v stavbi »Hiša 13 Kawak« (''13 Kawak House''), katere lokacija še ni bila določena. Velikega kralja je nasledil ''Sky Xul'' ('Nebesni Xul') – kralj, katerega ime ni bilo natančno razvozlano. ''Sky Xul'' je postal vladar Quiriguáje 78 dni po smrti K'ak' Tiliw Chan Yopaata, za katerega velja prepričanje, da je bil njegov oče.<ref name="Sharer494">Sharer & Traxler 2006, p.494</ref> Njegovo vladanje je trajalo od 10 do 15 let in je bilo obdobje nenehne dejavnosti. V večini mest na območju Majev je že potekal proces dokončnega propadanja, ki ga je povzročil zlom klasične majevske civilizacije, toda v Quiriguáju je vladar ''Sky Xul'' dal postaviti tri veličastne zoomorfne skulpture in dva oltarja, ki veljajo za mojstrovine majevskega kiparstva v kamnu. ''Sky Xul'' je umrl nekje med letoma 795 in 800.<ref>Martin & Grube 2000, pp.222&ndash;24.</ref> === Zaton in propad === O vladarju z imenom ''Jade Sky'' (Žadasto nebo), ki je nasledil ''Sky Xula'' in bil zadnji zabeleženi vladar Quiriguáje, je znanega le malo. Moč mesta je takrat že slabela, kar dokazujeta dve manjši, manj dodelani steli, postavljeni v času njegovega vladanja; ti kažeta, da kraljestvo ni imelo več na voljo virov, potrebnih za izdelavo spomenikov, kakovostno primerljivih s tistimi, ki so jih dali postaviti njegovi predhodniki. Kljub temu je ''Jade Sky'' dal zgraditi dve od največjih stavb v akropoli.<ref name="MG224">Martin & Grube 2000, p.224.</ref> [[File:Stela H east.jpg|thumb|left|alt=Eodirani in nečitljivi hieroglifi, ki tvorijo diagonalni prepletni vzorec|Močno erodirana vzhodna stran stele H.<ref>Looper 2003, p.93</ref>]] Quiriguá je očitno ohranila neodvisnost od Copána in še naprej cvetela vse do začetka 9. stoletja. Odnosi med mestoma so se do leta 810 nekoliko izboljšali; takrat je kralj Yax Pasaj Chan Yopaat iz Copána obiskal Quiriguájo, da bi opravil obred ob koncu obdobja ''k'atun''.<ref>Webster 2002, p.303.</ref><ref>Sharer & Traxler 2006, p.483.</ref> Vendar pa je bilo leto 810 tudi leto, ko so v Quiriguáji postavili zadnje spomenike s hieroglifnimi napisi, čeprav se je gradnja v središču mesta v zmanjšanem obsegu nadaljevala.<ref>Demarest ''et al.'' 2005, p.556.</ref> Po tem času je Quiriguá potonila v pozabo, saj jo je zajel širši pojav propada klasične majevske civilizacije – izgubila je svoj razlog za obstoj, ko je trgovina po reki Motagua zamrla;<ref>Sharer & Traxler 2006, p.527.</ref> v nekaj letih je bila Quiriguá skoraj povsem zapuščena, naselbine po vsej dolini reke Motagua pa so doživele hud zaton ali pa so bile opuščene.<ref name="MG225">Martin & Grube 2000, p.225.</ref> === Postklasično obdobje === V zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900–1200) so Quiriguájo naselila ljudstva, tesno povezana s karibskimi obalnimi območji polotoka Jukatan in Belizeja; to je bilo morda posledica nadzora Majev Chontal nad trgovskim omrežjem, ki je vključevalo jukatansko obalo in dolino reke Motagua.<ref>Sharer 2000, p.488.</ref> Med kratkotrajno ponovno naselitvijo so na območju akropole izvedli obsežne gradbene posege. Najdbe, povezane z njihovo prisotnostjo, vključujejo skulpturo ležečega boga (t. i. ''chacmool'') in keramiko z vzhodne obale Jukatana – artefakte, ki pričajo o tesni povezavi z oddaljenim mestom [[Chichen Itza]].<ref>Sharer & Traxler 2006, p.579.</ref> V Quiriguáju so našli nekaj bakrenih zvončkov in okraskov, ki sodijo med najzgodnejše najdbe kovinskih predmetov na območju Majev. Datirani so v obdobje poznega klasičnega obdobja (ok. 800–950) ali v zgodnje postklasično obdobje.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.576.</ref> === Novejša zgodovina === [[File:QuriguaBlockBMaudslay.jpg|thumb|alt=Moški stoji ob veliki izklesani kamniti gmoti|Zoomorf B – fotografija Maudslaya]] Prvi evropski obiskovalec, ki je objavil poročilo o Quiriguáju, je bil angleški arhitekt in umetnik Frederick Catherwood; do ruševin je prispel leta 1840. Prejšnji lastnik zemljišča s priimkom Payés je o obstoju ruševin pripovedoval svojim sinovom in Carlosu Meineyu, Angležu z Jamajke, ki je živel v Gvatemali. Starejši Payés je pred kratkim umrl in zemljišče prepustil sinovom; ker pa ne Meiney ne Payésovi sinovi zemljišča z ruševinami še niso obiskali, so k sodelovanju pri prvem obisku najdišča povabili Johna Lloyda Stephensa in Catherwooda. Stephens je imel druge obveznosti, Catherwood pa se je lahko pridružil bratom Payés na poti v Quiriguá.<ref name="Kelly243">Kelly 1996, p.243.</ref> Zaradi neugodnih razmer je lahko pri ruševinah ostal le kratek čas, vendar je narisal dve steli; ti risbi sta bili leta 1841 objavljeni skupaj s kratkim poročilom o Catherwoodovem obisku v knjigi Johna Lloyda Stephensa ''Incidents of Travel in Central America, Chiapas, and Yucatan'' (Dogodki s potovanja po Srednji Ameriki, Chiapasu in Jukatanu). Quiriguá je bil prvi kraj, za katerega sta lahko Stephens in Catherwood trdila, da sta ga odkrila sama.<ref>Drew 1999, p.65.</ref> Obsežnejše poročilo o ruševinah je leta 1854 pripravil Karl Scherzer. Raziskovalec in arheolog Alfred Maudslay je Quiriguá obiskal leta 1881 in tam preživel tri dni; to so bile prve predkolumbovske ruševine, ki jih je videl, in bile so tako impresivne, da so v njem vzbudile trajno zanimanje za arheologijo Srednje Amerike. Pozneje se je tja vrnil še trikrat, zadnjič leta 1894, in si prizadeval za čiščenje spomenikov, preden jih je dokumentiral. Opravil je zelo temeljito preučevanje in fotografsko zabeležil vse vidne spomenike, izvedel manjša izkopavanja, izdelal papirnate in mavčne odlitke hieroglifskih napisov ter izmeril glavne skulpture;<ref>Drew 1999, p.89.</ref> te odlitke so nato poslali v Muzej Victoria in Albert, kopije (pozitivne odlitke) pa v Britanski muzej.<ref>Trustees of the British Museum, n.d.</ref> Leta 1910 je družba United Fruit Company odkupila Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli ceremonialnega središča so izločili 30 hektarjev (75 akrov) površine za arheološki park, s čimer so sredi nasadov ohranili »otok« džungle.<ref name="Kelly244">Kelly 1996, p.244.</ref> Med letoma 1910 in 1914 sta Edgar Lee Hewett in Sylvanus Morley v imenu Šole za ameriško arheologijo (School of American Archaeology) iz Santa Feja opravila dodatna arheološka dela.<ref name="Sharer352"/><ref name="Kelly244"/> Replike stel iz Quiriguá, izdelane na podlagi Hewettovih mavčnih odlitkov originalov, so bile leta 1915 razstavljene na razstavi Panama–California Exposition v San Diegu v Kaliforniji. Odlitki so še vedno na ogled v muzeju San Diego Museum of Us v okviru razstave »Maja: Srce neba, srce zemlje« (Maya: Heart of Sky, Heart of Earth).<ref>San Diego Museum of Man n.d. (a). San Diego Museum of Man n.d. (b).</ref> Ustanova Carnegie Institution je v Quiriguá med letoma 1915 in 1934 izvedla več občasnih projektov. Aldous Huxley je po obisku najdišča v zgodnjih 1930-ih zapisal, da stele v Quiriguá pričajo o »človekovem zmagoslavju nad časom in snovjo ter o zmagoslavju časa in snovi nad človekom«.<ref>Huxley 1934, 1950, p.42.</ref> Quiriguá je bila eno prvih majevskih arheoloških najdišč, ki so bila deležna intenzivnega raziskovanja, čeprav je bilo izvedenih le malo restavratorskih del, zato so ruševine sčasoma znova prerasle pragozdne rastline. Quiriguá je bila leta 1970 z ministrskim odlokom št. 1210 razglašena za nacionalni spomenik, 19. junija 1974 pa je z vladnim odlokom št. 35-74 pridobila status arheološkega parka. Med letoma 1974 in 1979 je v Quiriguá potekal obsežen arheološki projekt pod pokroviteljstvom Univerze v Pensilvaniji, organizacije National Geographic Society in gvatemalskega Inštituta za antropologijo in zgodovino (Instituto de Antropología e Historia). V okviru projekta, ki sta ga vodila Robert Sharer in William R. Coe, so izkopali akropolo, očistili spomenike in preučili oddaljenejše skupine objektov.<ref name="Sharer352">Sharer & Traxler 2006, p.352.</ref><ref name="Kelly244"/><ref name="MG215">Martin & Grube 2000, p.215.</ref> Leta 1981 je bilo območje uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, leta 1999 pa je Unesco odobril enkratna sredstva v višini 27.248 ameriških dolarjev za »nujno pomoč pri obnovi arheološkega najdišča Quiriguá«.<ref>UNESCO World Heritage Centre.</ref> Ena od stel na tem najdišču je upodobljena na gvatemalskem kovancu za 10 centavov.<ref>Banco de Guatemala.</ref> Območje arheološkega parka Quiriguá, ki meri 34 hektarjev, je bilo turistično urejeno z izgradnjo parkirišča, muzeja in sanitarij ter je vsakodnevno odprto za javnost. == Najdišče == === Arhitektura === [[File:QuiriguaGreatPlaza1.jpg|thumb|alt=Ravna, odprta travnata površina, obdana z drevjem, z nekaj slamnatimi strehami nad spomeniki ter potjo in odtočnim kanalom na levi strani.|Veliki trg v Quiriguáju, ki ga je prvotno zasnoval K'ak' Tiliw Chan Yopaat; pogled z akropole proti severu]] Po ključni zmagi Quiriguája nad Copánom leta 738 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat preuredil osrednji del mesta po vzoru samega Copána. Tako so [[akropola]], [[palača]] in igrišče za igro z žogo na južnem koncu Velikega trga. Obredno središče je zasnovano okoli treh trgov; najsevernejši med njimi je Veliki trg. Ta trg v smeri sever–jug meri 325 m in je največji trg na celotnem območju majevske civilizacije. Na južnem koncu Velikega trga leži trg z igriščem za igro z žogo, ki je s treh strani obdan s stavbami, povezanimi z akropolo. Trg akropole je povsem zaprt prostor znotraj same akropole.<ref>Kelly 1996, p.236.</ref><ref>Martin & Grube 2000, p.220.</ref> Območje zahodno od trga z igriščem za igro z žogo je verjetno služilo kot pristanišče ob reki, obstajajo pa tudi dokazi, da je bil južni del Velikega trga tržnica.<ref>Sharer & Traxler 2006, pp.353, 486.</ref> V bližini jedra najdišča so odkrili več vodnjakov, obloženih s keramiko; vsi so bili zgrajeni v 8. stoletju in čeprav so nekatere uporabljali še v 9. stoletju, ni znano, da bi katerega koli zgradili tako pozno.<ref>Ashmore 1984, pp.149, 151.</ref> *'''1A-1''' je ogromna ploščad, ki tvori severni del Velikega trga. Meri 100 krat 85 metrov in se dviga 0,5 metra nad raven južnega dela trga. Predstavlja severni del Velikega trga in jo je zgradil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ko je trg razširil proti severu. Ploščad je bila zgrajena iz rečnih prodnikov in tlakovana s kamnitimi ploščami.<ref name="Loop122">Looper 2003, p.122.</ref> Na ploščadi 1A-1 so stali steli A, C, D, E in F ter zoomorf B.<ref name="Loop123">Looper 2003, p.123.</ref> Ploščad je bila zgrajena v dveh fazah v obdobju približno 20 let.<ref>Looper 2003, p.178.</ref> *'''1A-3''' je velik nasip, ki označuje severni rob Velikega trga. Prvotno je meril 82,5 krat 20 metrov in bil visok 7 metrov. Po južni strani zgradbe je s trga vodilo 63 metrov široko stopnišče. Zgradbo so kasneje razširili proti severu, vendar ta druga gradbena faza ni bila nikoli dokončana. *'''Akropola''' je največji arhitekturni kompleks v Quiriguáju; leži na južnem robu mestnega obrednega središča. Gre za kompleksen gradbeni sklop, ki so mu sčasoma dodajali nove stavbe in elemente. Gradnja akropole se je začela leta 550 in trajala vse do leta 810, ko je bilo najdišče opuščeno.<ref name="Kelly239">Kelly 1996, p.239.</ref> Akropola je bila palačni kompleks, namenjen predvsem bivanju elite in upravnim dejavnostim. Kompleks akropole vključuje zgradbe 1B-1, 1B-2, 1B-3, 1B-4, 1B-5 in 1B-6. Pri izkopavanjih na akropoli so odkrili podrte ostanke konzolnih obokov, vendar nobeden od njih ni ohranjen v pokončnem položaju.<ref name="Kelly241">Kelly 1996, p.241.</ref> *'''1B-sub.1''': struktura je znana tudi kot zid K'inich Ahau. Šlo je za samostoječ zid, dolg več kot 23 metrov in debel 1,5 metra, ki je stal na zahodni ploščadi akropole. Zahodna stran zidu je bila obrnjena proti reki in je vsebovala pet izmenjujočih se mozaičnih mask, ki so predstavljale sončna božanstva in kače s človeškimi rokami. Te maske je podpiral [[friz]], sestavljen iz dveh koncentričnih ovalov, obdanih z glavama kač. Zid je bil dokončan okoli leta 750, v času vladavine K'ak' Tiliw Chan Yopaata.<ref name="Loop119">Looper 2003, p.119.</ref> *'''1B-sub.4''': Izkopavanja na akropoli so pod zgradbami na zahodni strani trga akropole razkrila povsem zasuto igrišče za igro z žogo – redek primer igrišča, ki so ga kasneje prekrili z novo gradnjo; v tem primeru je to storil K'ak' Tiliw Chan Yopaat.<ref>Scarborough 1991, p.130.</ref> To je bilo prvo igrišče za igro z žogo na tem območju in izvira iz sredine 7. stoletja. Zgrajeno je bilo iz blokov [[riolit]]a.<ref name="Loop53">Looper 2003, p.53.</ref> Igrišče je zvesta kopija igrišč v Copánu, saj je bilo zgrajeno v enakem slogu, z enakimi dimenzijami in enako orientacijo.<ref>Looper 2003, pp.53, 55.</ref> Igrišče je bilo zasuto, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat zgradil mogočno zahodno ploščad, da bi omejil dostop do akropole. [[File:QuiriguaAcropolis.jpg|thumb|alt=Ravna travnata površina z nizkimi stopničastimi zgradbami na nasprotni strani, obdana z drevjem|Pogled na akropolo prek trga z igriščem za igro z žogo (''Ballcourt Plaza'')]] *'''1B-1''' tvori južno mejo trga Akropole (''Acropolis Plaza''); s severne strani stavbe vodi na trg široko stopnišče. Spodnji zidovi stavbe so ohranjeni; stavba ima tri vhode, od katerih vsak vodi v majhno sobo. V vsaki od treh sob je na zadnji steni stopnica z [[hieroglif]]i, ki vodi v drugo majhno sobo. Prvotno je stavbo krasil zunanji pas hieroglifov. Tako zunanji kot notranji znaki vsebujejo zadnji znani datum, zabeležen v Quiriguáju, ki ustreza juniju leta 810. Stavba je bila zgrajena v času vladavine vladarja z imenom »Jade Sky« (Nefritno nebo).<ref>Kelly 1996, p.240.</ref> *'''1B-2''' prav tako leži južno od trga Akropole, v njegovem jugozahodnem kotu. Je manjša od stavbe 1B-1, s katero meji, in tudi njeni spodnji zidovi so ohranjeni. Šlo je za manjšo stanovanjsko stavbo, bogato okrašeno s kamnitimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Ta stavba je bila verjetno rezidenca vladarja K'ak' Tiliw Chan Yopaata.<ref name="Kelly236-40">Kelly 1996, pp.236, 240.</ref> *'''1B-3''' in '''1B-4''' stojita na zahodni strani trga Akropole; ohranjeni so le njuni spodnji zidovi. Med njima stoji starejši samostoječi zid. Ta zid ima mozaični friz, obrnjen proti zahodu, ki prikazuje poškodovane in danes brezglave podobe boga sonca Kinich Ahaua. *'''1B-5''' leži severno od trga Akropole, v jugovzhodnem kotu trga z igriščem za igro z žogo. Do nje je vodilo široko stopnišče s trga Akropole na jugu; vzpenjalo se je do enega samega vhoda, ki je vodil v sedem med seboj povezanih sob. To je največja stavba z ohranjenimi zidovi v Quiriguáju.<ref name="Kelly236-41">Kelly 1996, pp.236, 241.</ref> Zgrajena je bila v času vladavine vladarja »Jade Sky«. *'''1B-6''' leži vzhodno od trga Akropole in je vsebovala svetišče prednikov, kar odraža dolgo uveljavljeno tradicijo, ki se je najprej pojavila v Tikalu. Pod stavbo se bila grobnica, obložena s skrilavčevimi ploščami, v kateri je bil pokopan pripadnik elite. Posmrtni ostanki so verjetno pripadali moškemu; zobje so bili okrašeni z vstavki iz žada, v usta pa je bila položena kroglica iz istega materiala. Keramični darovi, najdeni ob ostankih, grobnico umeščajo v obdobje zgodnje klasike.<ref name="Loop36">Looper 2003, p.36.</ref> *'''1B-7''' je igrišče za igro z žogo, ki ga je dal zgraditi K'ak' Tiliw Chan Yopaat kot nadomestek za igrišče, ki je bilo zasuto med širitvijo akropole. Igrišče je na trgu, poimenovanem prav po njem (Trg igrišča za igro z žogo), severozahodno od akropole.<ref>Looper 2003, pp.20, 119.</ref> Usmerjeno je v smeri vzhod–zahod, kar je za območje Majev nenavadno, saj so bila igrišča tradicionalno usmerjena v smeri sever–jug. [[File:Stela E north.jpg|thumb|upright|alt=Posnetek zgornjega dela bogato izrezljane stele od blizu; prikazuje obraz kralja z razkošnim pokrivalom in nakitom.|Detajl severne strani stele E, ki prikazuje K'ak'a Tiliwa Chan Yopaata, kako drži žezlo v obliki božanstva K.<ref>Looper 2003, pp.149–152.</ref>]] *'''3C-1''' je široka zemeljska ploščad na dnu doline; izvira iz sredine klasičnega obdobja in sodi med zgodnejše gradnje na tem območju, deli objekta pa so ostali v uporabi tudi po katastrofalni poplavi. *'''3C-7''' je skupina stavb iz obdobja zgodnje klasike. Je na poplavnem območju, nekoliko severno od akropole. *'''3C-8''' je še ena skupina stavb iz obdobja zgodnje klasike, ki je severno od akropole. *'''Locus 011''' in '''Locus 057''': objekta sta morda služila kot opazovalni točki; stali sta na mestih, kjer sta reki Quiriguá in Jubuco vstopali v dolino Motagua, in sta verjetno služili za nadzor prometa na teh poteh. Lokacija 057 je ležala na eni od najverjetnejših poti proti Copánu in je morda služila kot opazovalnica za zaznavanje sovražnih bojevnikov po tem, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat porazil Copán.<ref>Looper 2003, p.120.</ref> *'''Locus 122''' in '''Locus 123''' sta skupini stavb na poplavnem območju južno od reke. Lokus 122, čeprav še ni bil raziskan z izkopavanji, je kompleksen objekt, sestavljen iz piramidastega gomilastega nasipa in trga, usmerjenega v smeri severovzhod–jugozahod; po svoji zasnovi spominja na nekatere komplekse iz predklasičnega obdobja v višavju, zato se domneva, da izvira iz tega časa. Skupine A, B in C ležijo na razdalji 1,5–5 kilometrov od jedra najdišča. *'''Skupina A''' je kompleks na vrhu griča, ki okvirno izvira iz zgodnjega klasičnega obdobja. Stela, najdena v tej skupini, datira v leto 493. *'''Skupina B''', znana tudi kot skupina 7A-1, leži severno od jedra najdišča.<ref>Looper 2003, p.195.</ref> Na tem mestu se nahaja močno erodirana stela S, ki so jo sem v davnini prestavili z Velikega trga. *'''Skupina C''' vključuje neokrašeno stelo. === Spomeniki === [[File:QuiriguáGlyphs1.jpg|upright|thumb|alt=Stranica stele, razdeljena na kvadratna polja z vklesanimi hieroglifi|Hieroglifi v obliki celih figur na zahodni strani stele D v Quiriguáju<ref>Looper 2003, p.144.</ref>]] Med spomeniki v Quiriguáju so nenavadno velike [[stela (spomenik)|stele]], skrbno izklesane iz enotnih blokov rdečega [[peščenjak]]a, ki so ga prinesli iz kamnolomov, oddaljenih 5 kilometrov. Lastnosti te trde kamnine so lokalnim kiparjem omogočile izdelavo nizkih reliefov s poudarjenimi tridimenzionalnimi obrazi, kar je bilo v nasprotju s takratnim dvodimenzionalnim kiparstvom v regiji Petén. Po porazu in usmrtitvi kralja Copána leta 738 je kiparski slog Quiriguája močno spominjal na slog njegovega nekdanjega vladarja. Ogromne stele v Quiriguáju so bile prvotno vidne z reke Motagua, ki je nekoč tekla mimo zahodne strani Velikega trga, in so mimoidočim trgovcem naznanjale novo pridobljeno moč mesta.<ref name="Sharer486">Sharer & Traxler 2006, p.486.</ref> Spomeniki vključujejo dolge pasove besedil v hieroglifih, ki veljajo za ene najbolj zapletenih in najlepših med vsemi majevskimi kamnitimi napisi. Značilnost teh besedil je uporaba hieroglifov v obliki celih figur, pri čemer so običajni majevski znaki za števila (črtice in pike) nadomeščeni z mojstrsko izklesanimi upodobitvami božanstev. Vendar pa je Quiriguá v drugi polovici 8. stoletja razvila izviren slog z izdelavo velikih kamnitih blokov, skrbno oblikovanih v podobe sestavljenih mitoloških živali, ki združujejo značilnosti krastač, jaguarjev, krokodilov in ptic ujed; te skulpture imenujemo zoomorfi in so jih po smrti vladarja K'ak' Tiliw Chan Yopaata leta 785 dokončali njegovi nasledniki. Prisotni so tudi različni oltarji in skulpture, ki so služili kot okras na fasadah stavb; večina spomenikov v Quiriguáju izžareva veličastno, formalno monumentalnost, ki deluje precej togo v primerjavi z naturalistično eleganco umetnosti na nekaterih drugih majevskih najdiščih. Na nekaterih spomenikih so odkrili sledi rdečega [[pigment]]a, zato je verjetno, da je bila večina spomenikov pobarvana rdeče – v barvo rojstva, žrtvovanja in prenove.<ref name="Loop17">Looper 2003, p.17.</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|indent=yes}} * {{cite web |author=Ashmore, Wendy |year=1980 |url=http://penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/23-1/The%20Classic.pdf |title=The Classic Maya Settlement at Quirigua: Recent agricultural activities have helped reveal the extent of the buried settlement |access-date=2009-08-20 |format=PDF online publication |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |archive-date=2019-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191205200208/https://www.penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/23-1/The%20Classic.pdf |url-status=dead }} * {{cite journal|author=Ashmore, Wendy | date=January 1984 |title=Classic Maya Wells at Quirigua, Guatemala: Household Facilities in a Water-Rich Setting |journal=American Antiquity |location=Menasha, Wisconsin |publisher=Society for American Archaeology |volume=49 |issue=1 |pages=147–153 |issn=0002-7316 |oclc=1479302|doi=10.2307/280519|jstor=280519}} * {{cite book |author=Ashmore, Wendy |year=2007 |title=Settlement Archaeology at Quiriguá, Guatemala |series=University Museum monograph, no. 126; Quirigua Reports, vol. 4|location=Philadelphia |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |isbn=978-1-931707-91-6 |oclc=74460023}} * {{cite web |author=Banco de Guatemala |url=http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/monedasybilletes/ilustraciones-11-denominaciones.htm&e=40306 |title=Monedas |access-date=2009-02-10 |publisher=Banco de Guatemala |language=es |archive-date=2019-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190527223624/http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/monedasybilletes/ilustraciones-11-denominaciones.htm |url-status=dead }} * {{cite book |author=Coe, Michael D. |author-link= |year=1999 |title=The Maya |edition=6th, fully revised and expanded |series=Ancient peoples and places series|location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-28066-5 |oclc=59432778}} * {{cite book |author=Demarest, Arthur A. |author-link=|author2=Prudence M. Rice |author2-link= |author3=Don Stephen Rice |year=2005 |chapter=The Terminal Classic in the Maya lowlands: Assessing collapses, transitions, and transformations |editor=Arthur A. Demarest |editor2=Prudence M. Rice |editor3=Don S. Rice |title=The Terminal Classic in the Maya lowlands: Collapse, transition, and transformation |edition=1st pbk |location=Boulder |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/terminalclassici00arth/page/545 545–572] |isbn=0-87081-822-8 |oclc=61719499 |chapter-url=https://archive.org/details/terminalclassici00arth/page/545 }} * {{cite book |author=Drew, David |year=1999 |title=The Lost Chronicles of the Maya Kings |location=London |publisher=[[Weidenfeld & Nicolson]] |isbn=0-297-81699-3 |oclc=43401096 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/lostchroniclesof0000drew_j2y5 }} * {{cite book |author=Huxley, Aldous |author-link= |year=1950 |orig-year=1934 |title=Beyond the Mexique Bay: A Traveller's Journal |edition=Reprint |location=London |publisher=Chatto & Windus |oclc=256049361}} * {{cite web |author=Inforpress |url=http://www.inforpressca.com/losamates/diagnostico.pdf |title=Diagnóstico de la Municipalidad de Los Amates Departamento de Izabal |access-date=2009-02-10 |publisher=Inforpress Centroamericana |language=es }} * {{cite book |author=Jones, Christopher |year=1983 |chapter=Paper No. 13: Monument 26, Quirigua, Guatemala |editor=Edward M. Schortman and Patricia A. Urban (volume eds.) |others=Robert J. Sharer (general ed.) |title=Quirigua Reports&nbsp;II: Papers 6–15 |edition=1st, cloth |series=University Museum monograph, no. 49; Quirigua reports, vol. 2 |location=Philadelphia. PA |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |pages=118–128|isbn=978-0-934718-48-6|oclc=67294894}} * {{cite book |author=Kelly, Joyce |year=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5 |oclc=34658843}} * {{cite journal|author=Looper, Matthew G. |year=1999 |title=New Perspectives on the Late Classic Political History of Quirigua, Guatemala |journal=Ancient Mesoamerica |location=Cambridge and New York|publisher=Cambridge University Press |volume=10 |issue=2 |pages=263–280 |issn=0956-5361 |oclc=86542758|doi=10.1017/S0956536199101135}} * {{cite book |author=Looper, Matthew G. |year=2003 |title=Lightning Warrior: Maya Art and Kingship at Quirigua |series=Linda Schele series in Maya and pre-Columbian studies |location=Austin |publisher=University of Texas Press |isbn=0-292-70556-5 |oclc=52208614 |url=https://archive.org/details/lightningwarrior0000loop }} * {{cite book |author=Martin, Simon |author-link=|author2=Nikolai Grube |author2-link= |year=2000 |title=Chronicle of the Maya Kings and Queens: Deciphering the Dynasties of the Ancient Maya |location=London and New York |publisher=[[Thames & Hudson]] |isbn=0-500-05103-8 |oclc=47358325 |url=https://archive.org/details/chronicleofmayak00mart }} * {{cite book |author=Miller, Mary Ellen |author-link= |year=1999 |title=Maya Art and Architecture |location=London and New York |publisher=[[ames & Hudson]]isbn=0-500-20327-X |oclc=41659173 |url=https://archive.org/details/mayaartarchitect00mill }} * {{cite web |author=San Diego Museum of Man (a) |author-link=|url=http://www.museumofman.org/casts-our-maya-monuments |date=n.d. |title=Casts of our Maya Monuments |publisher=San Diego Museum of Man |access-date=2010-06-16 |archive-date=2015-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151013202158/http://www.museumofman.org/casts-our-maya-monuments |url-status=dead }} * {{cite web |author=San Diego Museum of Man (b) |url=http://www.museumofman.org/exhibit/maya-heart-sky-heart-earth |date=n.d. |title=Maya: Heart of Sky, Heart of Earth |publisher=San Diego Museum of Man |access-date=2010-06-16 |archive-date=2015-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151008080942/http://www.museumofman.org/exhibit/maya-heart-sky-heart-earth |url-status=dead }} * {{cite book|author=Scarborough, Vernon L.|author-link=|year=1991|chapter=Courting in the Southern Maya Lowlands: A Study in Pre-Hispanic Ballgame Architecture|editor=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|pages=[https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/129 129–144]|isbn=0-8165-1360-0|oclc=51873028|chapter-url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/129}} * {{cite web |author=Schele, Linda |author-link= |author2=Khristaan D. Villela |title=Creation, Cosmos, and the Imagery of Palenque and Copan |url=https://www.mesoweb.com/pari/publications/RT10/Creation.pdf |format=[[PDF]] online publication |work=Mesoweb articles |publisher=Mesoweb: An Exploration of Mesoamerican Cultures |access-date=2009-01-11 }} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |year=2000 |chapter=The Maya Highlands and the Adjacent Pacific Coast |editor=Richard E.W. Adams |editor2=Murdo J. Macleod |title=The Cambridge History of the Native Peoples of the Americas, Vol. II: Mesoamerica, part 1 |location=Cambridge, UK |publisher=Cambridge University Press |pages=449–499|isbn=0-521-35165-0 |oclc=33359444}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=David W. Sedat|author3=Loa P. Traxler|author4=Julia C. Miller|author5=Ellen E. Bell |year=2005 |chapter=Early Classic Royal Power in Copan: The Origins and Development of the Acropolis (ca. AD&nbsp;250&ndash;600) |editor=E. Wyllys Andrews V |editor2=William L. Fash |title=Copán: The History of an Ancient Maya Kingdom |location=Santa Fe and Oxford|publisher=School of American Research Press and James Currey Ltd. |isbn=0-85255-981-X|oclc=56194789}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th, fully revised |location=Stanford, California |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} * {{cite book |author=Sheets, Payson D. |year=2000 |chapter=The Southeast Frontiers of Mesoamerica |editor=Richard E.W. Adams |editor2=Murdo J. Macleod |title=The Cambridge History of the Native Peoples of the Americas, Vol. II: Mesoamerica, part 1 |location=Cambridge, UK |publisher=Cambridge University Press |pages=407–448|isbn=0-521-35165-0 |oclc=33359444}} * {{cite journal |author=Stross, Fred H. |author2=Payson Sheets |author3=Frank Asaro |author4=Helen V. Michel |date=April 1983 |title=Precise Characterization of Guatemalan Obsidian Sources, and Source Determination of Artifacts from Quirigua |journal=American Antiquity |location=Menasha, Wisconsin |publisher=Society for American Archaeology |volume=48 |issue=2 |pages=323–346 |issn=0002-7316 |oclc=1479302 |doi=10.2307/280454 |jstor=280454 |bibcode=1983AmAnt..48..323S |url=https://escholarship.org/uc/item/6jp2h309 |url-access=subscription }} * {{cite book |author=Stuart, David |author-link= |author2=George Stuart |year=2008 |title=Palenque: Eternal City of the Maya |location=London |publisher=Thames & Hudson |isbn=978-0-500-05156-6|oclc=227016561}} * {{cite web |author=Torres, Estuardo |url=http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ |title=Parque Arqueológico Quiriguá |access-date=2009-08-14 |publisher=Ministerio de Cultura y Deportes |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ |archive-date=May 13, 2009 }} * {{cite web |author=Trustees of the British Museum |url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/article_index/a/alfred_p_maudslay_1850-1931.aspx |date=n.d. |title=Alfred P. Maudslay (1850–1931) |work=The British Museum: Explore/Highlights |publisher=Trustees of the British Museum |access-date=2009-02-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090120175510/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/article_index/a/alfred_p_maudslay_1850-1931.aspx |archive-date=2009-01-20 }} * {{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/149 |title=Archaeological Park and Ruins of Quirigua |access-date=2009-02-10 |publisher=UNESCO World Heritage Centre }} * {{cite book |author=Webster, David L. |year=2002 |title=The Fall of the Ancient Maya: Solving the Mystery of the Maya Collapse |location=London |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05113-5 |oclc=48753878 |url=https://archive.org/details/fallofancientmay0000webs }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Quirigua}} *[https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ Official Site in Spanish] *[https://web.archive.org/web/20150906185620/http://www.mayadiscovery.com/ing/archaeology/quirigua.htm Enigmatic Quiriguá] *[http://www.baudelet.net/voyage/guatemala/quirigua.htm Good photos of Quiriguá Stela] *[https://web.archive.org/web/20081218133950/http://www.authenticmaya.com/quirigua1.htm History and Photo Gallery] *[http://www.mayaexploration.org/images/maps/quirigua_sharer.pdf Map of Quiriguá site core] *[http://www.wdl.org/en/item/377/ Monument of the Ancient Mayan Race, Quiriguá, Guatemala] as photographed and written by Frank G. Carpenter {{DEFAULTSORT:Quirigua}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] mw29lmncb15dyiqbzyadhmxviaydjp6 6753081 6753079 2026-09-20T11:24:12Z Ljuba24b 92351 /* Viri */ 6753081 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Quiriguá | native_names = [[File:Glifo emblema de Quirigua.svg|80px]]<br>{{native name|emy|Ik' Naahb' Nal}} | image = {{multiple image | caption_align = center | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 1/2/2/1 | image1 = GT Quirigua StelaE.JPG | caption1 = Stela E | image2 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0569.jpg | caption2 = Stela C | image3 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0576.jpg | caption3 = Stela D | image4 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0657.jpg | caption4 = Structure 1B-1 | image5 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0648.jpg | caption5 = Pogled na akropolo | image6 = Flickr - archer10 (Dennis) - Guatemala-0580.jpg | caption6 = Delni pogled na arheološko najdišče | color = white }} | image_size = 300px | alt = | caption = | image_map = | locmapin = Mesoamerica # Guatemala | pushpin_caption = Lega v Mesoamerici##Lega v Gvatemali | image_map_size = 300 px | pushpin_relief = | coordinates = {{coord|15|16|10|N|89|2|25|W|display=inline}} | pushpin_label = | location = departma Izabal, {{Flag|Gvatemala}} | region = | built = Od poznega predklasičnega do zgodnjega poklasičnega obdobja | abandoned = | epochs = | cultures = [[Maji]] | events = | excavations = | archaeologists = | condition = | architecture = | architectural_details = | notes = | designation1 = WHS | designation1_offname = Archaeological Park and Ruins of Quiriguá | designation1_type = Kulturno | designation1_criteria = i, ii, iv | designation1_date = 1981 <small>(5. zasedanje)</small> | delisted1_date = | designation1_partof = | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/149 149] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Latinska Amerika in Karibi }} '''Quiriguá''' ({{IPA|es|kiɾiˈɣwa}}) je starodavno majevsko arheološko najdišče v departmaju Izabal v jugovzhodni [[Gvatemala|Gvatemali]]. Gre za srednje veliko najdišče, ki obsega približno 3 kvadratne kilometre vzdolž spodnjega toka [[Motagua (reka)|reke Motagua]],<ref>Ashmore 1980, p.24.</ref> pri čemer je ceremonialno središče približno 1 km od severnega brega.<ref name="Sharer352"/> V času klasičnega obdobja [[Maji|Majev]] (200–900 n. št.) je bila Quiriguá umeščena na stičišče več pomembnih trgovskih poti. Naselbina je bila poseljena že do leta 200, gradnja akropole se je začela okoli leta 550, v 8. stoletju pa je sledil razcvet obsežnejše gradnje. Vsa gradbena dejavnost je zamrla okoli leta 850, z izjemo kratkega obdobja ponovne poselitve v zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900 – ok. 1200). Quiriguá si arhitekturne in kiparske sloge deli z bližnjim mestom [[Copán]] iz klasičnega obdobja, s katerim je tesno povezana tudi zgodovinsko.<ref>Miller 1999, p.49.</ref> Hiter razvoj mesta Quiriguá v 8. stoletju je bil povezan z vojaško zmago kralja K'ak' Tiliw Chan Yopaata nad Copánom leta 738. Ko je bil največji kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil (znan tudi kot »18-zajec«), poražen, so ga ujeli in nato žrtvovali na Velikem trgu v Quiriguáju.<ref>Looper 2003, pp.4&ndash;5, 83.</ref> Pred tem je bila Quiriguá vazalna država Copána, po tem dogodku pa je ohranila svojo neodvisnost. Ceremonialna arhitektura v Quiriguáju je precej skromna, vendar je pomen najdišča v bogastvu kiparskih stvaritev, vključno z najvišjo stelo, postavljeno v majevskem svetu.<ref name="Coe121">Coe 1999, p.121.</ref> Zaradi zgodovinskega pomena je bilo najdišče Quiriguá leta 1981 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name = "unesco">{{cite web |url = https://whc.unesco.org/en/list/149 |title = Archaeological Park and Ruins of Quirigua |website = UNESCO World Heritage Convention |publisher = United Nations Educational Scientific and Cultural Organization |access-date = 10 December 2022}}</ref> == Ime in lokacija == [[File:Larger Southern Maya area v3.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lokaciji Quiriguá in Copán na skrajnem vzhodu regije; Quiriguá leži severno, Copán pa neposredno južno. Območje se nahaja v Srednji Ameriki in meji na Tihi ocean na jugozahodu, Mehiški zaliv na severozahodu ter Atlantski ocean na vzhodu.|Južno območje Majev s prikazom lokacij Quiriguá in Copán]] [[File:Formative Period southern Mesoamerica 2.svg|thumb|upright=1.4|alt=Zemljevid, ki prikazuje lego mesta Quiriguá na vzhodnem koncu porečja reke Motagua in gosto skupino nahajališč žada gorvodno proti zahodu. Območje na jugozahodu meji na Tihi ocean.|Lega mesta Quiriguá ob reki Motagua glede na nahajališča žada]] Arheološko najdišče Quiriguá je poimenovano po bližnji istoimenski vasi<ref>Looper 2003, viii.</ref> in je nekaj več kot 200 km severovzhodno od mesta Gvatemala;<ref>Stross et al. 1983, p.333.</ref> leži v občini Los Amates v departmaju Izabal na nadmorski višini 75 m.<ref>Inforpress.</ref> Quiriguá leži na severnem bregu spodnjega toka reke Motagua, na mestu, kjer se dolina razširi v poplavno ravnico, zaradi česar je bilo najdišče skozi stoletja izpostavljeno občasnim poplavam.<ref name="Loop1"/><ref name="Loop35">Looper 2003, p.35.</ref> Čeprav je reka v času poselitve mesta tekla blizu najdišča, je od takrat spremenila strugo in zdaj teče 1 km južno od ceremonialnega središča.<ref name="Sharer352"/> Quiriguá je oddaljena 48 km severno od Copána in leži 15,7 km severozahodno od mednarodne meje s [[Honduras]]om. Lokalna kamnina je trd rdeč [[peščenjak]], ki so ga prebivalci uporabljali pri gradnji spomenikov in arhitekture. Ta lokalni peščenjak je zelo trden in ni nagnjen k striženju ali pokanju, kar je kiparjem v Quirigui omogočilo postavitev najvišjih samostoječih kamnitih spomenikov v Ameriki.<ref>Miller 1999, p.82.</ref> Quiriguá je bila zgrajena neposredno nad prelomnico Motagua, zato je mesto v preteklosti utrpelo škodo zaradi močnih [[potres]]ov.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.507.</ref> == Prebivalstvo == Čeprav je bila elita v Quiriguáju po etnični pripadnosti nedvomno majevska,<ref>Looper 1999, p.264.</ref> naselbina leži na južnem obrobju mezoameriškega območja, prebivalstvo pa je bilo vsaj dvoetnično,<ref name="Sheets442">Sheets 2000, p.442.</ref> pri čemer so bili etnični Maji v manjšini. Večina prebivalstva je etnično pripadala manj kompleksnemu vmesnemu območju (t. i. ''Intermediate Area''), ki leži onkraj vzhodne meje Mezoamerike. Gostota prebivalstva v središču mesta je bila v obdobju pozne klasike ocenjena na 400 do 500 ljudi na kvadratni kilometer,<ref>Drew 1999, p.344.</ref> največje ocenjeno število prebivalcev pa je znašalo od 1200 do 1600; raziskave so na območju naselbine odkrile povprečno 130 objektov na kvadratni kilometer, medtem ko jih je bilo v središču Copána 1449 na km².<ref>Sharer & Traxler 2006, p.686.</ref> Nizka gostota prebivalstva kaže na to, da je Quiriguá služil kot središče za razpršeno podeželsko prebivalstvo.<ref name="Loop1">Looper 2003, p.1.</ref> Število prebivalcev v dolini Quiriguá se je po uspešnem uporu proti Copánu leta 738 hitro povečalo, čeprav naselbina nikoli ni bila gosto naseljena.<ref>Martin & Grube 2000, p.219.</ref> V 9. stoletju je prišlo do močnega upada števila prebivalcev, kar je naposled privedlo do opustitve mesta. == Gospodarstvo == Reka Motagua teče iz gorskega sveta zahodne Gvatemale, Quiriguá pa je imel idealno lego za nadzor nad trgovino s surovim [[žad|žadom]] – katerega večina nahajališč je bila v srednjem toku doline Motagua<ref name="Miller54">Miller 1999, p.54.</ref> – ter za nadzor nad pretokom drugih pomembnih dobrin po reki, kot je [[kakav]], ki so ga pridelovali kot lokalno tržno kulturo.<ref name="Drew240">Drew 1999, p.240.</ref> Čeprav so kakav pridelovali za trgovino, je [[koruza]] ostala glavna lokalna poljščina zaradi svoje osrednje vloge v prehrani Majev.<ref name="Ash111">Ashmore 2007, p.111.</ref> Poleg tega je koruza verjetno predstavljala pomemben del dajatev, ki jih je naselbina plačevala svojim gospodarjem v Copánu – mestu, ki je izčrpavalo lastne lokalne vire. Čeprav so na najdišču našli le malo žada, obstajajo dokazi o trgovanju z [[obsidian]]om iz vira Ixtepeque, ki leži blizu zgornjega toka reke Motagua.<ref>Stross ''et al.'' 1983, p.335.</ref> V klasičnem obdobju je lega najdišča postavljala Quiriguá na križišče trgovske poti, ki je vodila iz višavja do karibske obale in poti, ki je povezovala Copán z glavnimi mesti v kotlini Petén.<ref name="Loop2">Looper 2003, p.2.</ref> == Znani vladarji == Kot je razvidno iz hieroglifnih napisov v Quiriguáju, so vsi datumi podani v štetju našega štetja (po letu 0). Napisi o majevskih vladarjih včasih vsebujejo omembo številke (t. i. številka ''tzakbul'' oziroma štetje, poimenovano po njegovem glavnem glifu), za katero se domneva, da določa položaj vladarja v dinastičnem zaporedju nasledstva na oblasti v določenem središču. Tako številka ''tzakbul'' 5 pomeni, da je bil vladar peti v vrsti dinastičnega nasledstva.<ref>Jones 1983, p.122</ref> {|class="wikitable" ! Ime (ali vzdevek)!!Vladal !!Zaporedje dinastičnega nasledstva<ref>The numbers given here follow those noted in Looper 2003, p.205.</ref> |- | "Tok Ch'ich' " | 426&ndash;?<ref name="MG216">Martin & Grube 2000, p.216.</ref> | 1 |- | Tutuum Yohl K'inich | ok. 455<ref name="MG216"/> | 2 |- | Mih Toh | ok. 480<ref name="MG216"/><ref name="Loop0509">Looper 2003, pp. 205–209.</ref> | 3 |- | Chan [Yop]aat<ref>{{Cite web |last=Crasborn |first=José |last2=Luin |first2=Camilo |last3=Garay |first3=Alejandro |date=May 2013 |title=). Una nueva lectura del Monumento 26 de Quiriguá |trans-title=A new reading of Monument 26 of Quiriguá |url=https://www.academia.edu/31312566/UNA_NUEVA_LECTURA_DEL_MONUMENTO_26_DE_QUIRIGUA |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Academia |place=Guatemala City |pages=7, 8 |language=es}}</ref> | 493+<ref name="Loop0509"/> | 4 |- | Unknown rulers | 500+<ref name="Loop0509"/> | 5+ |- | K'awiil Yopaat ("Ruler 5") | ok. 653<ref name="Loop0509"/> | 12? |- |?...Kin Chaahk<ref>{{Cite web |last=Garay |first=Alejandro |date=2019 |title=Una síntesis epigráfica de la época del gobernante Waxaklajuun Ub'aah K'awiil en Copán (695-738 DC |url=https://www.mesoweb.com/Simposio/pdf/32/Garay.2019.pdf |url-status=live |access-date=April 15, 2026 |website=Mesoweb |place=Ciudad de Guatemala |pages=6, 16 |language=es}}</ref> | |13? |- | K'ak' Tiliw Chan Yopaat ("Cauac Sky" or "Kawak Sky") | 724&ndash;785<ref name="MG218">Martin & Grube 2000, p.218.</ref> | 14? |- | Chan Tiliw Yopaat ("Sky Xul") | 785 &ndash; {{circa|795}}<ref name="MG218"/> | 15? |- | K'ahk' Jolow Chan Yopaat ("Jade Sky") | ok. 800|810<ref name="MG218"/> | 16? |} == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === [[File:QuiriguaStelaDNorth.jpg|thumb|alt=Visok, ozek spomenik z izstopajočo skulpturo kralja, obdano z bogatim okrasjem|Stela D – severna stran]] Obstajajo dokazi, da je bilo območje Quiriguá naseljeno že v poznem predklasičnem obdobju (400 pr. n. št. – 200 n. št.). Čeprav nobenih zgradb ni bilo mogoče z gotovostjo datirati v to obdobje, so našli številne artefakte iz poznega predklasičnega obdobja, vključno s 63 figuricami in rezilom iz roženca. Keramika iz zgodnjega klasičnega obdobja, najdena v Quiriguá, je podobna najdbam iz Copána in Chalchuape v Salvadorju, medtem ko figurice grbavcev iz žada iz istega obdobja spominjajo na tiste, najdene v osrednjem Hondurasu in gorskem svetu Gvatemale. Te zgodnje najdbe pričajo o vključenosti Quiriguá v širšo jugovzhodno majevsko regijo že od poznega predklasičnega obdobja dalje.<ref name="Looper 2003, p.38">Looper 2003, p.38.</ref Kombinacija hieroglifskih besedil iz [[Tikal]]a, Copána in Quiriguá, skupaj z arhitekturnimi slogi in kemijskimi analizami kosti ustanovitelja dinastije Copán, nakazuje, da sta mesti Quiriguá in Copán ustanovila elitna kolonista iz velikega mesta Tikal v okviru širjenja tega mesta na jugovzhodno obmejno območje majevske regije.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.333.</ref><ref>Sharer ''et al.'' 2005, p.196.</ref><ref>Looper 2003, pp.37–38.</ref> Zabeležena zgodovina mesta Quiriguá se začne leta 426, v zgodnjem klasičnem obdobju (ok. 200 – ok. 600); glede na hieroglifske napise na drugih najdiščih je bil 5. septembra tistega leta K'inich Yax K'uk' Mo' ustoličen kot kralj Copána.<ref>Martin & Grube 2000, p.192.</ref> Le tri dni pozneje je na prestol v Quiriguá postavil »Tok Casperja«, prvega znanega kralja tega mesta.<ref name="MG216"/> Iz tega je razvidno, da je bilo mesto Quiriguá že od samega začetka svoje zabeležene zgodovine podrejeno svoji južni sosedi in ustanovljeno z namenom, da bi donosno trgovsko pot ob reki Motagua spravili pod nadzor Copána in posredno Tikala. V naslednjih stoletjih, o katerih je znanega le malo, se je obredna arhitektura v Quiriguá omejevala na skupino A na vrhu griča in široko zemeljsko ploščad na dnu doline. Zabeleženo je, da je leta 455 stelo – ki pa še ni bila odkrita – postavil Tutuum Yohl K'inich, drugi kralj Quiriguáje.<ref name="MG217">Martin & Grube 2000, p.217.</ref> Zgodnejši spomenik priča o tem, da je leta 480 obred nadzoroval takratni vladar iz Copána, kar potrjuje, da je Quiriguá še naprej ohranjala status vazala tega mesta. Hieroglifno besedilo iz leta 493 omenja še dva kralja Quiriguáje, vendar pa vrzeli v besedilu močno otežujejo branje in razvozlavanje njunih imen. Obstajajo tesne vzporednice med arhitekturo in spomeniki iz 5. stoletja v Quiriguáji ter v Uaxactúnu na območju severnega Peténa – na najdišču, ki je konec 4. stoletja prišlo pod oblast Tikala. Te podobnosti kažejo, da je Quiriguá ostala tesno povezana z mogočno mrežo zavezništev Tikala.<ref name="Loop50">Looper 2003, p.50.</ref> === Obdobje zastoja in ponovni razcvet === [[File:MUNAE Stela depicting a maya queen trampling a captive.jpg|thumb|upright|Stela iz Quiriguája, ki prikazuje kraljico, kako stopa na ujetnika; ok. 653; MUNAE, Ciudad de Guatemala.]] Quiriguá je od preloma 6. stoletja do sredine 7. stoletja doživljala obdobje zastoja. To je morda povezano z obdobjem zastoja v Tikalu v času srednjega klasičnega obdobja, ki ga je povzročil poraz Tikala v spopadu s [[Calakmul]]om. Obstajajo dokazi, da je bila Quiriguá v tem času tarča napada neznanih sovražnikov; na to kažejo očitno namerne poškodbe na steli U in spomeniku 26, kakršne so značilne za škodo, ki jo povzročijo vdirajoči bojevniki. V tem obdobju zastoja, ki je trajalo od leta 495 do 653, niso postavili nobenih spomenikov.<ref name="Loop50"/> V 6. ali na začetku 7. stoletja je naravna katastrofa povzročila uničujočo poplavo v dolini reke Motagua in površino najdišča prekrila z debelo plastjo mulja, kar je povsem spremenilo pokrajino. V uporabi so ostale le tiste zgradbe, ki so stale nad ravnijo blata, vključno s skupino A, ki jo je pred uničenjem rešila lega na vzpetini. Še naprej so uporabljali tudi zemeljsko ploščad na dnu doline – vsaj tiste dele, ki so segali nad plast mulja – in prav ta manjši kompleks najdišča se je razvil v novo središče Quiriguája, kar dokazujejo spomeniki, ohranjeni do današnjih dni. Ponovni razcvet se kaže v postavitvi prvega novega spomenika po stoletju in pol; leta 653 ga je dal postaviti kralj K'awiil Yopaat, o katerem sicer ni znanih podrobnosti. Vidni so stalni stiki s Copánom ter povezave z bolj oddaljenimi kraji, morda s Caracolom v [[Belize]]ju. Približno takrat so na območju akropole izvedli obsežna gradbena dela, vključno z izgradnjo prvega igrišča za igro z žogo na tem najdišču.<ref>Looper 2003, pp.50–53.</ref> === Vrhunec === Quiriguá je bila tradicionalno podrejena svoji južni sosedi Copánu; leta 724 je kralj Copána, Uaxaclajuun Ub'aah K'awiil, na prestol Quiriguáje kot svojega vazala postavil K'ak' Tiliw Chan Yopaata. Že leta 734 pa je K'ak' Tiliw Chan Yopaat pokazal, da ni več poslušen podrejeni Copána, saj se je začel nazivati ''*k'ul ahaw'' (sveti vladar) namesto z manj pomembnim nazivom ''ahaw'' (podrejeni vladar); hkrati je začel uporabljati lasten emblematski glif Quiriguáje.<ref name="Drew241">Drew 1999, p.241.</ref> Do takšnega zgodnjega uveljavljanja neodvisnosti je lahko prišlo le, če je Quiriguá uspela skleniti zavezništvo z zunanjo silo. [[File:Quirigua Stela C.jpg|thumb|left|upright|alt=Stela z izstopajočim reliefom kralja, obdanim z bogatim okrasjem. Spomenik je pokrit s slamnato streho na lesenih stebrih.|Stela C, južna stran, prikazuje K'ak' Tiliw Chan Yopaata<ref>Looper 2003, pp.158, 184.</ref>]] To lokalno dejanje upora je bilo očitno del širšega spopada med majevskima »velesilama«, velikima mestoma Tikal in Calakmul. Leta 736, le dve leti pozneje, je K'ak' Tiliw Chan Yopaata obiskal Wamaw K'awiil, vrhovni kralj oddaljenega Calakmula, medtem ko je bil Copán eden najstarejših zaveznikov Tikala. Čas tega obiska kralja Calakmula je izjemno pomemben, saj se je zgodil med nastopom K'ak' Tiliw Chan Yopaata na prestol Quiriguáje kot vazala Copána in kasnejšim odkritim uporom. To močno nakazuje, da je Calakmul podprl upor Quiriguáje, da bi oslabil Tikal in pridobil dostop do bogate trgovske poti v dolini reke Motagua.<ref name="Loop79">Looper 2003, p.79.</ref> Verjetno je do stikov s Calakmulom prišlo kmalu po tem, ko je na prestol stopil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, saj je Quiriguá kmalu zatem doživela hitro rast, kar nakazuje, da je mesto že tedaj prejemalo zunanjo podporo. Leta 738 je prišlo do presenetljivega preobrata v medsebojno povezani usodi mest Quiriguá in Copán, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat, vladar Quiriguáje, zajel mogočnega, a ostarelega trinajstega kralja Copána, Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila<ref name="Web300">Webster 2002, p.300.</ref> – prav tistega, ki ga je leta 725 postavil na prestol. Zdi se, da ta prevrat ni imel fizičnih posledic niti za Copán niti za Quiriguá; ni dokazov, da bi bilo katero od mest v tistem času napadeno, zmagovalec pa prav tako ni prejel nobenega zaznavnega davka.<ref name="Drew 1999, p.286">Drew 1999, p.286.</ref> Zdi se, da je Quiriguá namesto tega pridobila neodvisnost in nadzor nad pomembnimi trgovskimi potmi.<ref name="Drew 1999, p.286"/> Napis v Quiriguáji, čeprav ga je težko razvozlati, nakazuje, da se je zajetje zgodilo 27. aprila 738, ko je Quiriguá zasegla in zažgala lesene podobe zavetnih božanstev Copána. Vse to kaže na to, da je K'ak' Tiliw Chan Yopaatu nekako uspelo pripraviti zasedo Uaxaclajuunu Ub'aahu K'awiilu, namesto da bi ga premagal v neposrednem spopadu. V klasičnem obdobju so kipe majevskih božanstev pogosto nosili v bitko na nosilnicah, kar je v primeru poraza olajšalo njihovo zajetje. Obstajajo domneve, da je kralj Copána poskušal napasti neko drugo naselbino, da bi zajel ujetnike za žrtvovanje, pri čemer sta mu K'ak' Tiliw Chan Yopaat in njegova vojska iz Quiriguáje pripravila zasedo.<ref name="Loop78">Looper 2003, p.78.</ref> Zajetega vladarja so odpeljali v Quiriguájo, kjer so ga 3. maja 738 v okviru javnega obreda obglavili. Darovanje krvi tako mogočnega vladarja je znatno okrepilo ugled Quiriguáje in njene kraljeve družine v celotni regiji ter mesto uveljavilo kot novo prestolnico jugovzhodnega območja Majev.<ref name="Loop76">Looper 2003, p.76.</ref> Sledilo je obsežno obdobje gradnje spomenikov, pri čemer so tesno posnemali kiparski slog Copána – verjetno s pomočjo zajetih kiparjev iz Copána, ki so izvajali ta dela.<ref name="Miller1345">Miller 1999, pp.134&ndash;35.</ref> Po dogodkih leta 738 je število prebivalcev Quiriguáje in drugih naselbin v dolini hitro naraslo, čeprav je Quiriguá ostala majhno središče in verjetno nikoli ni štela več kot 2000 prebivalcev.<ref>Martin & Grube 2000, p.219. Sharer & Traxler 2006, p.688.</ref> [[File:Quirigua Altar M.jpg|thumb|Oltar M, ki izvira iz leta 734. Različno so ga opredelili kot mačko, krokodila in kačo. Morda gre za tridimenzionalno upodobitev redkega toponimskega glifa.<ref>Looper 2003, pp.58–61.</ref>]] V pozni klasični dobi (ok. 600–900) je bilo zavezništvo s Calakmulom pogosto povezano z obljubo o vojaški podpori. Dejstvo, da se Copán – precej močnejše mesto od Quiriguáje – ni maščeval svojemu nekdanjemu vazalu, nakazuje, da se je bal vojaškega posredovanja Calakmula. Calakmul je bil od Quiriguáje dovolj oddaljen, da se K'ak' Tiliw Chan Yopaat ni bal neposredne podreditve in prehoda v status polnopravne vazalne države, čeprav je verjetno, da je Calakmul poslal bojevnike na pomoč pri porazu Copána. Zdelo se je, da je šlo za obojestransko koristno zavezništvo: Calakmulu je uspelo oslabiti močnega zaveznika Tikala, Quiriguá pa je pridobila neodvisnost.<ref>Looper 1999, p.271.</ref><ref>Looper 2003, p.81.</ref> Leta 718 je Copán pod vodstvom kralja Uaxaclajuuna Ub'aaha K'awiila napadel in požgal mesto Xkuy – arheološko najdišče, ki še ni bilo odkrito. Potem ko so kralja Copána leta 738 žrtvovali, je Xkuy očitno postal zvest vazal Quiriguáje; leta 762 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat nadzoroval ustoličenje vladarja z imenom »Jaguar, ki dviga sonce« v tem podrejenem mestu.<ref>Martin & Grube 2000, pp.203, 221.</ref> K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ki je tako dramatično spremenil usodo svojega mesta, je umrl 27. julija 785. Njegov spomenik je tako imenovani ''zoomorf G'', ki opisuje, kako so ga deset dni pozneje pokopali v stavbi »Hiša 13 Kawak« (''13 Kawak House''), katere lokacija še ni bila določena. Velikega kralja je nasledil ''Sky Xul'' ('Nebesni Xul') – kralj, katerega ime ni bilo natančno razvozlano. ''Sky Xul'' je postal vladar Quiriguáje 78 dni po smrti K'ak' Tiliw Chan Yopaata, za katerega velja prepričanje, da je bil njegov oče.<ref name="Sharer494">Sharer & Traxler 2006, p.494</ref> Njegovo vladanje je trajalo od 10 do 15 let in je bilo obdobje nenehne dejavnosti. V večini mest na območju Majev je že potekal proces dokončnega propadanja, ki ga je povzročil zlom klasične majevske civilizacije, toda v Quiriguáju je vladar ''Sky Xul'' dal postaviti tri veličastne zoomorfne skulpture in dva oltarja, ki veljajo za mojstrovine majevskega kiparstva v kamnu. ''Sky Xul'' je umrl nekje med letoma 795 in 800.<ref>Martin & Grube 2000, pp.222&ndash;24.</ref> === Zaton in propad === O vladarju z imenom ''Jade Sky'' (Žadasto nebo), ki je nasledil ''Sky Xula'' in bil zadnji zabeleženi vladar Quiriguáje, je znanega le malo. Moč mesta je takrat že slabela, kar dokazujeta dve manjši, manj dodelani steli, postavljeni v času njegovega vladanja; ti kažeta, da kraljestvo ni imelo več na voljo virov, potrebnih za izdelavo spomenikov, kakovostno primerljivih s tistimi, ki so jih dali postaviti njegovi predhodniki. Kljub temu je ''Jade Sky'' dal zgraditi dve od največjih stavb v akropoli.<ref name="MG224">Martin & Grube 2000, p.224.</ref> [[File:Stela H east.jpg|thumb|left|alt=Eodirani in nečitljivi hieroglifi, ki tvorijo diagonalni prepletni vzorec|Močno erodirana vzhodna stran stele H.<ref>Looper 2003, p.93</ref>]] Quiriguá je očitno ohranila neodvisnost od Copána in še naprej cvetela vse do začetka 9. stoletja. Odnosi med mestoma so se do leta 810 nekoliko izboljšali; takrat je kralj Yax Pasaj Chan Yopaat iz Copána obiskal Quiriguájo, da bi opravil obred ob koncu obdobja ''k'atun''.<ref>Webster 2002, p.303.</ref><ref>Sharer & Traxler 2006, p.483.</ref> Vendar pa je bilo leto 810 tudi leto, ko so v Quiriguáji postavili zadnje spomenike s hieroglifnimi napisi, čeprav se je gradnja v središču mesta v zmanjšanem obsegu nadaljevala.<ref>Demarest ''et al.'' 2005, p.556.</ref> Po tem času je Quiriguá potonila v pozabo, saj jo je zajel širši pojav propada klasične majevske civilizacije – izgubila je svoj razlog za obstoj, ko je trgovina po reki Motagua zamrla;<ref>Sharer & Traxler 2006, p.527.</ref> v nekaj letih je bila Quiriguá skoraj povsem zapuščena, naselbine po vsej dolini reke Motagua pa so doživele hud zaton ali pa so bile opuščene.<ref name="MG225">Martin & Grube 2000, p.225.</ref> === Postklasično obdobje === V zgodnjem postklasičnem obdobju (ok. 900–1200) so Quiriguájo naselila ljudstva, tesno povezana s karibskimi obalnimi območji polotoka Jukatan in Belizeja; to je bilo morda posledica nadzora Majev Chontal nad trgovskim omrežjem, ki je vključevalo jukatansko obalo in dolino reke Motagua.<ref>Sharer 2000, p.488.</ref> Med kratkotrajno ponovno naselitvijo so na območju akropole izvedli obsežne gradbene posege. Najdbe, povezane z njihovo prisotnostjo, vključujejo skulpturo ležečega boga (t. i. ''chacmool'') in keramiko z vzhodne obale Jukatana – artefakte, ki pričajo o tesni povezavi z oddaljenim mestom [[Chichen Itza]].<ref>Sharer & Traxler 2006, p.579.</ref> V Quiriguáju so našli nekaj bakrenih zvončkov in okraskov, ki sodijo med najzgodnejše najdbe kovinskih predmetov na območju Majev. Datirani so v obdobje poznega klasičnega obdobja (ok. 800–950) ali v zgodnje postklasično obdobje.<ref>Sharer & Traxler 2006, p.576.</ref> === Novejša zgodovina === [[File:QuriguaBlockBMaudslay.jpg|thumb|alt=Moški stoji ob veliki izklesani kamniti gmoti|Zoomorf B – fotografija Maudslaya]] Prvi evropski obiskovalec, ki je objavil poročilo o Quiriguáju, je bil angleški arhitekt in umetnik Frederick Catherwood; do ruševin je prispel leta 1840. Prejšnji lastnik zemljišča s priimkom Payés je o obstoju ruševin pripovedoval svojim sinovom in Carlosu Meineyu, Angležu z Jamajke, ki je živel v Gvatemali. Starejši Payés je pred kratkim umrl in zemljišče prepustil sinovom; ker pa ne Meiney ne Payésovi sinovi zemljišča z ruševinami še niso obiskali, so k sodelovanju pri prvem obisku najdišča povabili Johna Lloyda Stephensa in Catherwooda. Stephens je imel druge obveznosti, Catherwood pa se je lahko pridružil bratom Payés na poti v Quiriguá.<ref name="Kelly243">Kelly 1996, p.243.</ref> Zaradi neugodnih razmer je lahko pri ruševinah ostal le kratek čas, vendar je narisal dve steli; ti risbi sta bili leta 1841 objavljeni skupaj s kratkim poročilom o Catherwoodovem obisku v knjigi Johna Lloyda Stephensa ''Incidents of Travel in Central America, Chiapas, and Yucatan'' (Dogodki s potovanja po Srednji Ameriki, Chiapasu in Jukatanu). Quiriguá je bil prvi kraj, za katerega sta lahko Stephens in Catherwood trdila, da sta ga odkrila sama.<ref>Drew 1999, p.65.</ref> Obsežnejše poročilo o ruševinah je leta 1854 pripravil Karl Scherzer. Raziskovalec in arheolog Alfred Maudslay je Quiriguá obiskal leta 1881 in tam preživel tri dni; to so bile prve predkolumbovske ruševine, ki jih je videl, in bile so tako impresivne, da so v njem vzbudile trajno zanimanje za arheologijo Srednje Amerike. Pozneje se je tja vrnil še trikrat, zadnjič leta 1894, in si prizadeval za čiščenje spomenikov, preden jih je dokumentiral. Opravil je zelo temeljito preučevanje in fotografsko zabeležil vse vidne spomenike, izvedel manjša izkopavanja, izdelal papirnate in mavčne odlitke hieroglifskih napisov ter izmeril glavne skulpture;<ref>Drew 1999, p.89.</ref> te odlitke so nato poslali v Muzej Victoria in Albert, kopije (pozitivne odlitke) pa v Britanski muzej.<ref>Trustees of the British Museum, n.d.</ref> Leta 1910 je družba United Fruit Company odkupila Quiriguá in vso okoliško zemljo za pridelavo banan; okoli ceremonialnega središča so izločili 30 hektarjev (75 akrov) površine za arheološki park, s čimer so sredi nasadov ohranili »otok« džungle.<ref name="Kelly244">Kelly 1996, p.244.</ref> Med letoma 1910 in 1914 sta Edgar Lee Hewett in Sylvanus Morley v imenu Šole za ameriško arheologijo (School of American Archaeology) iz Santa Feja opravila dodatna arheološka dela.<ref name="Sharer352"/><ref name="Kelly244"/> Replike stel iz Quiriguá, izdelane na podlagi Hewettovih mavčnih odlitkov originalov, so bile leta 1915 razstavljene na razstavi Panama–California Exposition v San Diegu v Kaliforniji. Odlitki so še vedno na ogled v muzeju San Diego Museum of Us v okviru razstave »Maja: Srce neba, srce zemlje« (Maya: Heart of Sky, Heart of Earth).<ref>San Diego Museum of Man n.d. (a). San Diego Museum of Man n.d. (b).</ref> Ustanova Carnegie Institution je v Quiriguá med letoma 1915 in 1934 izvedla več občasnih projektov. Aldous Huxley je po obisku najdišča v zgodnjih 1930-ih zapisal, da stele v Quiriguá pričajo o »človekovem zmagoslavju nad časom in snovjo ter o zmagoslavju časa in snovi nad človekom«.<ref>Huxley 1934, 1950, p.42.</ref> Quiriguá je bila eno prvih majevskih arheoloških najdišč, ki so bila deležna intenzivnega raziskovanja, čeprav je bilo izvedenih le malo restavratorskih del, zato so ruševine sčasoma znova prerasle pragozdne rastline. Quiriguá je bila leta 1970 z ministrskim odlokom št. 1210 razglašena za nacionalni spomenik, 19. junija 1974 pa je z vladnim odlokom št. 35-74 pridobila status arheološkega parka. Med letoma 1974 in 1979 je v Quiriguá potekal obsežen arheološki projekt pod pokroviteljstvom Univerze v Pensilvaniji, organizacije National Geographic Society in gvatemalskega Inštituta za antropologijo in zgodovino (Instituto de Antropología e Historia). V okviru projekta, ki sta ga vodila Robert Sharer in William R. Coe, so izkopali akropolo, očistili spomenike in preučili oddaljenejše skupine objektov.<ref name="Sharer352">Sharer & Traxler 2006, p.352.</ref><ref name="Kelly244"/><ref name="MG215">Martin & Grube 2000, p.215.</ref> Leta 1981 je bilo območje uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine, leta 1999 pa je Unesco odobril enkratna sredstva v višini 27.248 ameriških dolarjev za »nujno pomoč pri obnovi arheološkega najdišča Quiriguá«.<ref>UNESCO World Heritage Centre.</ref> Ena od stel na tem najdišču je upodobljena na gvatemalskem kovancu za 10 centavov.<ref>Banco de Guatemala.</ref> Območje arheološkega parka Quiriguá, ki meri 34 hektarjev, je bilo turistično urejeno z izgradnjo parkirišča, muzeja in sanitarij ter je vsakodnevno odprto za javnost. == Najdišče == === Arhitektura === [[File:QuiriguaGreatPlaza1.jpg|thumb|alt=Ravna, odprta travnata površina, obdana z drevjem, z nekaj slamnatimi strehami nad spomeniki ter potjo in odtočnim kanalom na levi strani.|Veliki trg v Quiriguáju, ki ga je prvotno zasnoval K'ak' Tiliw Chan Yopaat; pogled z akropole proti severu]] Po ključni zmagi Quiriguája nad Copánom leta 738 je K'ak' Tiliw Chan Yopaat preuredil osrednji del mesta po vzoru samega Copána. Tako so [[akropola]], [[palača]] in igrišče za igro z žogo na južnem koncu Velikega trga. Obredno središče je zasnovano okoli treh trgov; najsevernejši med njimi je Veliki trg. Ta trg v smeri sever–jug meri 325 m in je največji trg na celotnem območju majevske civilizacije. Na južnem koncu Velikega trga leži trg z igriščem za igro z žogo, ki je s treh strani obdan s stavbami, povezanimi z akropolo. Trg akropole je povsem zaprt prostor znotraj same akropole.<ref>Kelly 1996, p.236.</ref><ref>Martin & Grube 2000, p.220.</ref> Območje zahodno od trga z igriščem za igro z žogo je verjetno služilo kot pristanišče ob reki, obstajajo pa tudi dokazi, da je bil južni del Velikega trga tržnica.<ref>Sharer & Traxler 2006, pp.353, 486.</ref> V bližini jedra najdišča so odkrili več vodnjakov, obloženih s keramiko; vsi so bili zgrajeni v 8. stoletju in čeprav so nekatere uporabljali še v 9. stoletju, ni znano, da bi katerega koli zgradili tako pozno.<ref>Ashmore 1984, pp.149, 151.</ref> *'''1A-1''' je ogromna ploščad, ki tvori severni del Velikega trga. Meri 100 krat 85 metrov in se dviga 0,5 metra nad raven južnega dela trga. Predstavlja severni del Velikega trga in jo je zgradil K'ak' Tiliw Chan Yopaat, ko je trg razširil proti severu. Ploščad je bila zgrajena iz rečnih prodnikov in tlakovana s kamnitimi ploščami.<ref name="Loop122">Looper 2003, p.122.</ref> Na ploščadi 1A-1 so stali steli A, C, D, E in F ter zoomorf B.<ref name="Loop123">Looper 2003, p.123.</ref> Ploščad je bila zgrajena v dveh fazah v obdobju približno 20 let.<ref>Looper 2003, p.178.</ref> *'''1A-3''' je velik nasip, ki označuje severni rob Velikega trga. Prvotno je meril 82,5 krat 20 metrov in bil visok 7 metrov. Po južni strani zgradbe je s trga vodilo 63 metrov široko stopnišče. Zgradbo so kasneje razširili proti severu, vendar ta druga gradbena faza ni bila nikoli dokončana. *'''Akropola''' je največji arhitekturni kompleks v Quiriguáju; leži na južnem robu mestnega obrednega središča. Gre za kompleksen gradbeni sklop, ki so mu sčasoma dodajali nove stavbe in elemente. Gradnja akropole se je začela leta 550 in trajala vse do leta 810, ko je bilo najdišče opuščeno.<ref name="Kelly239">Kelly 1996, p.239.</ref> Akropola je bila palačni kompleks, namenjen predvsem bivanju elite in upravnim dejavnostim. Kompleks akropole vključuje zgradbe 1B-1, 1B-2, 1B-3, 1B-4, 1B-5 in 1B-6. Pri izkopavanjih na akropoli so odkrili podrte ostanke konzolnih obokov, vendar nobeden od njih ni ohranjen v pokončnem položaju.<ref name="Kelly241">Kelly 1996, p.241.</ref> *'''1B-sub.1''': struktura je znana tudi kot zid K'inich Ahau. Šlo je za samostoječ zid, dolg več kot 23 metrov in debel 1,5 metra, ki je stal na zahodni ploščadi akropole. Zahodna stran zidu je bila obrnjena proti reki in je vsebovala pet izmenjujočih se mozaičnih mask, ki so predstavljale sončna božanstva in kače s človeškimi rokami. Te maske je podpiral [[friz]], sestavljen iz dveh koncentričnih ovalov, obdanih z glavama kač. Zid je bil dokončan okoli leta 750, v času vladavine K'ak' Tiliw Chan Yopaata.<ref name="Loop119">Looper 2003, p.119.</ref> *'''1B-sub.4''': Izkopavanja na akropoli so pod zgradbami na zahodni strani trga akropole razkrila povsem zasuto igrišče za igro z žogo – redek primer igrišča, ki so ga kasneje prekrili z novo gradnjo; v tem primeru je to storil K'ak' Tiliw Chan Yopaat.<ref>Scarborough 1991, p.130.</ref> To je bilo prvo igrišče za igro z žogo na tem območju in izvira iz sredine 7. stoletja. Zgrajeno je bilo iz blokov [[riolit]]a.<ref name="Loop53">Looper 2003, p.53.</ref> Igrišče je zvesta kopija igrišč v Copánu, saj je bilo zgrajeno v enakem slogu, z enakimi dimenzijami in enako orientacijo.<ref>Looper 2003, pp.53, 55.</ref> Igrišče je bilo zasuto, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat zgradil mogočno zahodno ploščad, da bi omejil dostop do akropole. [[File:QuiriguaAcropolis.jpg|thumb|alt=Ravna travnata površina z nizkimi stopničastimi zgradbami na nasprotni strani, obdana z drevjem|Pogled na akropolo prek trga z igriščem za igro z žogo (''Ballcourt Plaza'')]] *'''1B-1''' tvori južno mejo trga Akropole (''Acropolis Plaza''); s severne strani stavbe vodi na trg široko stopnišče. Spodnji zidovi stavbe so ohranjeni; stavba ima tri vhode, od katerih vsak vodi v majhno sobo. V vsaki od treh sob je na zadnji steni stopnica z [[hieroglif]]i, ki vodi v drugo majhno sobo. Prvotno je stavbo krasil zunanji pas hieroglifov. Tako zunanji kot notranji znaki vsebujejo zadnji znani datum, zabeležen v Quiriguáju, ki ustreza juniju leta 810. Stavba je bila zgrajena v času vladavine vladarja z imenom »Jade Sky« (Nefritno nebo).<ref>Kelly 1996, p.240.</ref> *'''1B-2''' prav tako leži južno od trga Akropole, v njegovem jugozahodnem kotu. Je manjša od stavbe 1B-1, s katero meji, in tudi njeni spodnji zidovi so ohranjeni. Šlo je za manjšo stanovanjsko stavbo, bogato okrašeno s kamnitimi [[relief (umetnost)|reliefi]]. Ta stavba je bila verjetno rezidenca vladarja K'ak' Tiliw Chan Yopaata.<ref name="Kelly236-40">Kelly 1996, pp.236, 240.</ref> *'''1B-3''' in '''1B-4''' stojita na zahodni strani trga Akropole; ohranjeni so le njuni spodnji zidovi. Med njima stoji starejši samostoječi zid. Ta zid ima mozaični friz, obrnjen proti zahodu, ki prikazuje poškodovane in danes brezglave podobe boga sonca Kinich Ahaua. *'''1B-5''' leži severno od trga Akropole, v jugovzhodnem kotu trga z igriščem za igro z žogo. Do nje je vodilo široko stopnišče s trga Akropole na jugu; vzpenjalo se je do enega samega vhoda, ki je vodil v sedem med seboj povezanih sob. To je največja stavba z ohranjenimi zidovi v Quiriguáju.<ref name="Kelly236-41">Kelly 1996, pp.236, 241.</ref> Zgrajena je bila v času vladavine vladarja »Jade Sky«. *'''1B-6''' leži vzhodno od trga Akropole in je vsebovala svetišče prednikov, kar odraža dolgo uveljavljeno tradicijo, ki se je najprej pojavila v Tikalu. Pod stavbo se bila grobnica, obložena s skrilavčevimi ploščami, v kateri je bil pokopan pripadnik elite. Posmrtni ostanki so verjetno pripadali moškemu; zobje so bili okrašeni z vstavki iz žada, v usta pa je bila položena kroglica iz istega materiala. Keramični darovi, najdeni ob ostankih, grobnico umeščajo v obdobje zgodnje klasike.<ref name="Loop36">Looper 2003, p.36.</ref> *'''1B-7''' je igrišče za igro z žogo, ki ga je dal zgraditi K'ak' Tiliw Chan Yopaat kot nadomestek za igrišče, ki je bilo zasuto med širitvijo akropole. Igrišče je na trgu, poimenovanem prav po njem (Trg igrišča za igro z žogo), severozahodno od akropole.<ref>Looper 2003, pp.20, 119.</ref> Usmerjeno je v smeri vzhod–zahod, kar je za območje Majev nenavadno, saj so bila igrišča tradicionalno usmerjena v smeri sever–jug. [[File:Stela E north.jpg|thumb|upright|alt=Posnetek zgornjega dela bogato izrezljane stele od blizu; prikazuje obraz kralja z razkošnim pokrivalom in nakitom.|Detajl severne strani stele E, ki prikazuje K'ak'a Tiliwa Chan Yopaata, kako drži žezlo v obliki božanstva K.<ref>Looper 2003, pp.149–152.</ref>]] *'''3C-1''' je široka zemeljska ploščad na dnu doline; izvira iz sredine klasičnega obdobja in sodi med zgodnejše gradnje na tem območju, deli objekta pa so ostali v uporabi tudi po katastrofalni poplavi. *'''3C-7''' je skupina stavb iz obdobja zgodnje klasike. Je na poplavnem območju, nekoliko severno od akropole. *'''3C-8''' je še ena skupina stavb iz obdobja zgodnje klasike, ki je severno od akropole. *'''Locus 011''' in '''Locus 057''': objekta sta morda služila kot opazovalni točki; stali sta na mestih, kjer sta reki Quiriguá in Jubuco vstopali v dolino Motagua, in sta verjetno služili za nadzor prometa na teh poteh. Lokacija 057 je ležala na eni od najverjetnejših poti proti Copánu in je morda služila kot opazovalnica za zaznavanje sovražnih bojevnikov po tem, ko je K'ak' Tiliw Chan Yopaat porazil Copán.<ref>Looper 2003, p.120.</ref> *'''Locus 122''' in '''Locus 123''' sta skupini stavb na poplavnem območju južno od reke. Lokus 122, čeprav še ni bil raziskan z izkopavanji, je kompleksen objekt, sestavljen iz piramidastega gomilastega nasipa in trga, usmerjenega v smeri severovzhod–jugozahod; po svoji zasnovi spominja na nekatere komplekse iz predklasičnega obdobja v višavju, zato se domneva, da izvira iz tega časa. Skupine A, B in C ležijo na razdalji 1,5–5 kilometrov od jedra najdišča. *'''Skupina A''' je kompleks na vrhu griča, ki okvirno izvira iz zgodnjega klasičnega obdobja. Stela, najdena v tej skupini, datira v leto 493. *'''Skupina B''', znana tudi kot skupina 7A-1, leži severno od jedra najdišča.<ref>Looper 2003, p.195.</ref> Na tem mestu se nahaja močno erodirana stela S, ki so jo sem v davnini prestavili z Velikega trga. *'''Skupina C''' vključuje neokrašeno stelo. === Spomeniki === [[File:QuiriguáGlyphs1.jpg|upright|thumb|alt=Stranica stele, razdeljena na kvadratna polja z vklesanimi hieroglifi|Hieroglifi v obliki celih figur na zahodni strani stele D v Quiriguáju<ref>Looper 2003, p.144.</ref>]] Med spomeniki v Quiriguáju so nenavadno velike [[stela (spomenik)|stele]], skrbno izklesane iz enotnih blokov rdečega [[peščenjak]]a, ki so ga prinesli iz kamnolomov, oddaljenih 5 kilometrov. Lastnosti te trde kamnine so lokalnim kiparjem omogočile izdelavo nizkih reliefov s poudarjenimi tridimenzionalnimi obrazi, kar je bilo v nasprotju s takratnim dvodimenzionalnim kiparstvom v regiji Petén. Po porazu in usmrtitvi kralja Copána leta 738 je kiparski slog Quiriguája močno spominjal na slog njegovega nekdanjega vladarja. Ogromne stele v Quiriguáju so bile prvotno vidne z reke Motagua, ki je nekoč tekla mimo zahodne strani Velikega trga, in so mimoidočim trgovcem naznanjale novo pridobljeno moč mesta.<ref name="Sharer486">Sharer & Traxler 2006, p.486.</ref> Spomeniki vključujejo dolge pasove besedil v hieroglifih, ki veljajo za ene najbolj zapletenih in najlepših med vsemi majevskimi kamnitimi napisi. Značilnost teh besedil je uporaba hieroglifov v obliki celih figur, pri čemer so običajni majevski znaki za števila (črtice in pike) nadomeščeni z mojstrsko izklesanimi upodobitvami božanstev. Vendar pa je Quiriguá v drugi polovici 8. stoletja razvila izviren slog z izdelavo velikih kamnitih blokov, skrbno oblikovanih v podobe sestavljenih mitoloških živali, ki združujejo značilnosti krastač, jaguarjev, krokodilov in ptic ujed; te skulpture imenujemo zoomorfi in so jih po smrti vladarja K'ak' Tiliw Chan Yopaata leta 785 dokončali njegovi nasledniki. Prisotni so tudi različni oltarji in skulpture, ki so služili kot okras na fasadah stavb; večina spomenikov v Quiriguáju izžareva veličastno, formalno monumentalnost, ki deluje precej togo v primerjavi z naturalistično eleganco umetnosti na nekaterih drugih majevskih najdiščih. Na nekaterih spomenikih so odkrili sledi rdečega [[pigment]]a, zato je verjetno, da je bila večina spomenikov pobarvana rdeče – v barvo rojstva, žrtvovanja in prenove.<ref name="Loop17">Looper 2003, p.17.</ref> == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{Refbegin|indent=yes}} * {{cite web |author=Ashmore, Wendy |year=1980 |url=http://penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/23-1/The%20Classic.pdf |title=The Classic Maya Settlement at Quirigua: Recent agricultural activities have helped reveal the extent of the buried settlement |access-date=2009-08-20 |format=PDF online publication |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |archive-date=2019-12-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191205200208/https://www.penn.museum/documents/publications/expedition/PDFs/23-1/The%20Classic.pdf |url-status=dead }} * {{cite journal|author=Ashmore, Wendy | date=January 1984 |title=Classic Maya Wells at Quirigua, Guatemala: Household Facilities in a Water-Rich Setting |journal=American Antiquity |location=Menasha, Wisconsin |publisher=Society for American Archaeology |volume=49 |issue=1 |pages=147–153 |issn=0002-7316 |oclc=1479302|doi=10.2307/280519|jstor=280519}} * {{cite book |author=Ashmore, Wendy |year=2007 |title=Settlement Archaeology at Quiriguá, Guatemala |series=University Museum monograph, no. 126; Quirigua Reports, vol. 4|location=Philadelphia |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |isbn=978-1-931707-91-6 |oclc=74460023}} * {{cite web |author=Banco de Guatemala |url=http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/monedasybilletes/ilustraciones-11-denominaciones.htm&e=40306 |title=Monedas |access-date=2009-02-10 |publisher=Banco de Guatemala |language=es |archive-date=2019-05-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190527223624/http://www.banguat.gob.gt/inc/ver.asp?id=/monedasybilletes/ilustraciones-11-denominaciones.htm |url-status=dead }} * {{cite book |author=Coe, Michael D. |author-link= |year=1999 |title=The Maya |edition=6th, fully revised and expanded |series=Ancient peoples and places series|location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-28066-5 |oclc=59432778}} * {{cite book |author=Demarest, Arthur A. |author-link=|author2=Prudence M. Rice |author2-link= |author3=Don Stephen Rice |year=2005 |chapter=The Terminal Classic in the Maya lowlands: Assessing collapses, transitions, and transformations |editor=Arthur A. Demarest |editor2=Prudence M. Rice |editor3=Don S. Rice |title=The Terminal Classic in the Maya lowlands: Collapse, transition, and transformation |edition=1st pbk |location=Boulder |publisher=University Press of Colorado |pages=[https://archive.org/details/terminalclassici00arth/page/545 545–572] |isbn=0-87081-822-8 |oclc=61719499 |chapter-url=https://archive.org/details/terminalclassici00arth/page/545 }} * {{cite book |author=Drew, David |year=1999 |title=The Lost Chronicles of the Maya Kings |location=London |publisher=Weidenfeld & Nicolson |isbn=0-297-81699-3 |oclc=43401096 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/lostchroniclesof0000drew_j2y5 }} * {{cite book |author=Huxley, Aldous |author-link= |year=1950 |orig-year=1934 |title=Beyond the Mexique Bay: A Traveller's Journal |edition=Reprint |location=London |publisher=Chatto & Windus |oclc=256049361}} * {{cite web |author=Inforpress |url=http://www.inforpressca.com/losamates/diagnostico.pdf |title=Diagnóstico de la Municipalidad de Los Amates Departamento de Izabal |access-date=2009-02-10 |publisher=Inforpress Centroamericana |language=es }} * {{cite book |author=Jones, Christopher |year=1983 |chapter=Paper No. 13: Monument 26, Quirigua, Guatemala |editor=Edward M. Schortman and Patricia A. Urban (volume eds.) |others=Robert J. Sharer (general ed.) |title=Quirigua Reports&nbsp;II: Papers 6–15 |edition=1st, cloth |series=University Museum monograph, no. 49; Quirigua reports, vol. 2 |location=Philadelphia. PA |publisher=University of Pennsylvania Museum of Archaeology and Anthropology |pages=118–128|isbn=978-0-934718-48-6|oclc=67294894}} * {{cite book |author=Kelly, Joyce |year=1996 |title=An Archaeological Guide to Northern Central America: Belize, Guatemala, Honduras, and El Salvador |location=Norman |publisher=University of Oklahoma Press |isbn=0-8061-2858-5 |oclc=34658843}} * {{cite journal|author=Looper, Matthew G. |year=1999 |title=New Perspectives on the Late Classic Political History of Quirigua, Guatemala |journal=Ancient Mesoamerica |location=Cambridge and New York|publisher=Cambridge University Press |volume=10 |issue=2 |pages=263–280 |issn=0956-5361 |oclc=86542758|doi=10.1017/S0956536199101135}} * {{cite book |author=Looper, Matthew G. |year=2003 |title=Lightning Warrior: Maya Art and Kingship at Quirigua |series=Linda Schele series in Maya and pre-Columbian studies |location=Austin |publisher=University of Texas Press |isbn=0-292-70556-5 |oclc=52208614 |url=https://archive.org/details/lightningwarrior0000loop }} * {{cite book |author=Martin, Simon |author-link=|author2=Nikolai Grube |author2-link= |year=2000 |title=Chronicle of the Maya Kings and Queens: Deciphering the Dynasties of the Ancient Maya |location=London and New York |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05103-8 |oclc=47358325 |url=https://archive.org/details/chronicleofmayak00mart }} * {{cite book |author=Miller, Mary Ellen |author-link= |year=1999 |title=Maya Art and Architecture |location=London and New York |publisher=ames & Hudsonisbn=0-500-20327-X |oclc=41659173 |url=https://archive.org/details/mayaartarchitect00mill }} * {{cite web |author=San Diego Museum of Man (a) |author-link=|url=http://www.museumofman.org/casts-our-maya-monuments |date=n.d. |title=Casts of our Maya Monuments |publisher=San Diego Museum of Man |access-date=2010-06-16 |archive-date=2015-10-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151013202158/http://www.museumofman.org/casts-our-maya-monuments |url-status=dead }} * {{cite web |author=San Diego Museum of Man (b) |url=http://www.museumofman.org/exhibit/maya-heart-sky-heart-earth |date=n.d. |title=Maya: Heart of Sky, Heart of Earth |publisher=San Diego Museum of Man |access-date=2010-06-16 |archive-date=2015-10-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151008080942/http://www.museumofman.org/exhibit/maya-heart-sky-heart-earth |url-status=dead }} * {{cite book|author=Scarborough, Vernon L.|author-link=|year=1991|chapter=Courting in the Southern Maya Lowlands: A Study in Pre-Hispanic Ballgame Architecture|editor=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|pages=[https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/129 129–144]|isbn=0-8165-1360-0|oclc=51873028|chapter-url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/129}} * {{cite web |author=Schele, Linda |author-link= |author2=Khristaan D. Villela |title=Creation, Cosmos, and the Imagery of Palenque and Copan |url=https://www.mesoweb.com/pari/publications/RT10/Creation.pdf |format=PDF online publication |work=Mesoweb articles |publisher=Mesoweb: An Exploration of Mesoamerican Cultures |access-date=2009-01-11 }} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |year=2000 |chapter=The Maya Highlands and the Adjacent Pacific Coast |editor=Richard E.W. Adams |editor2=Murdo J. Macleod |title=The Cambridge History of the Native Peoples of the Americas, Vol. II: Mesoamerica, part 1 |location=Cambridge, UK |publisher=Cambridge University Press |pages=449–499|isbn=0-521-35165-0 |oclc=33359444}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=David W. Sedat|author3=Loa P. Traxler|author4=Julia C. Miller|author5=Ellen E. Bell |year=2005 |chapter=Early Classic Royal Power in Copan: The Origins and Development of the Acropolis (ca. AD&nbsp;250&ndash;600) |editor=E. Wyllys Andrews V |editor2=William L. Fash |title=Copán: The History of an Ancient Maya Kingdom |location=Santa Fe and Oxford|publisher=School of American Research Press and James Currey Ltd. |isbn=0-85255-981-X|oclc=56194789}} * {{cite book |author=Sharer, Robert J. |author-link= |author2=Loa P. Traxler |year=2006 |title=The Ancient Maya |edition=6th, fully revised |location=Stanford, California |publisher=Stanford University Press |isbn=0-8047-4817-9 |oclc=57577446 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/ancientmaya0006shar }} * {{cite book |author=Sheets, Payson D. |year=2000 |chapter=The Southeast Frontiers of Mesoamerica |editor=Richard E.W. Adams |editor2=Murdo J. Macleod |title=The Cambridge History of the Native Peoples of the Americas, Vol. II: Mesoamerica, part 1 |location=Cambridge, UK |publisher=Cambridge University Press |pages=407–448|isbn=0-521-35165-0 |oclc=33359444}} * {{cite journal |author=Stross, Fred H. |author2=Payson Sheets |author3=Frank Asaro |author4=Helen V. Michel |date=April 1983 |title=Precise Characterization of Guatemalan Obsidian Sources, and Source Determination of Artifacts from Quirigua |journal=American Antiquity |location=Menasha, Wisconsin |publisher=Society for American Archaeology |volume=48 |issue=2 |pages=323–346 |issn=0002-7316 |oclc=1479302 |doi=10.2307/280454 |jstor=280454 |bibcode=1983AmAnt..48..323S |url=https://escholarship.org/uc/item/6jp2h309 |url-access=subscription }} * {{cite book |author=Stuart, David |author-link= |author2=George Stuart |year=2008 |title=Palenque: Eternal City of the Maya |location=London |publisher=Thames & Hudson |isbn=978-0-500-05156-6|oclc=227016561}} * {{cite web |author=Torres, Estuardo |url=http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ |title=Parque Arqueológico Quiriguá |access-date=2009-08-14 |publisher=Ministerio de Cultura y Deportes |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ |archive-date=May 13, 2009 }} * {{cite web |author=Trustees of the British Museum |url=https://www.britishmuseum.org/explore/highlights/article_index/a/alfred_p_maudslay_1850-1931.aspx |date=n.d. |title=Alfred P. Maudslay (1850–1931) |work=The British Museum: Explore/Highlights |publisher=Trustees of the British Museum |access-date=2009-02-10 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090120175510/http://www.britishmuseum.org/explore/highlights/article_index/a/alfred_p_maudslay_1850-1931.aspx |archive-date=2009-01-20 }} * {{cite web |author=UNESCO World Heritage Centre |url=https://whc.unesco.org/en/list/149 |title=Archaeological Park and Ruins of Quirigua |access-date=2009-02-10 |publisher=UNESCO World Heritage Centre }} * {{cite book |author=Webster, David L. |year=2002 |title=The Fall of the Ancient Maya: Solving the Mystery of the Maya Collapse |location=London |publisher=Thames & Hudson |isbn=0-500-05113-5 |oclc=48753878 |url=https://archive.org/details/fallofancientmay0000webs }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Quirigua}} *[https://web.archive.org/web/20090513032336/http://www.mcd.gob.gt/2009/04/03/parque-arqueologico-quirigua/ Official Site in Spanish] *[https://web.archive.org/web/20150906185620/http://www.mayadiscovery.com/ing/archaeology/quirigua.htm Enigmatic Quiriguá] *[http://www.baudelet.net/voyage/guatemala/quirigua.htm Good photos of Quiriguá Stela] *[https://web.archive.org/web/20081218133950/http://www.authenticmaya.com/quirigua1.htm History and Photo Gallery] *[http://www.mayaexploration.org/images/maps/quirigua_sharer.pdf Map of Quiriguá site core] *[http://www.wdl.org/en/item/377/ Monument of the Ancient Mayan Race, Quiriguá, Guatemala] as photographed and written by Frank G. Carpenter {{DEFAULTSORT:Quirigua}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Gvatemali]] [[Kategorija:Arheološka najdišča v Gvatemali]] hamctg93z5n9wqydekzhfo994kwxobz Ruta de Las Flores 0 608889 6752889 2026-09-19T16:57:58Z Romanm 13 Romanm je prestavil stran [[Ruta de Las Flores]] na [[Ruta de las Flores]]: Napačno črkovan naslov 6752889 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Ruta de las Flores]] 5wimsltg8yige2db179lmvulxdarmoy Xandru Martino Ruz 0 608890 6752910 2026-09-19T18:58:16Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Xandru Martino Ruz */ 6752910 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Xandru Martino Ruz''', [[Španci|španski]] [[pisatelj]], [[prevajalec]], [[filologija|filolog]], avtor [[asturijščina|asturijščine]], * [[27. maj]] [[1966]], [[Ribadesella]]. == Življenje in delo == === Šolanje === Rodil se je v vzhodni [[Asturija|Asturiji]]. Študiral je na Univerzi v [[Oviedo|Oviedu]], kjer je diplomiral iz [[francoščina|francoske]] filologije.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Martino Ruz, Xandru |work=Vivir Asturias |url=https://ribadesella.vivirasturias.com/arte-cultura-deporte/c/0/i/61379407/martino-ruz-xandru |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> === Literarno delo === Na območju leposlovja je znan kot romanopisec. Najprej je pisal mladinske romane, pozneje že [[zgodovinski roman|zgodovinske romane]] v asturijskem jeziku.<ref name="vivir" /> Tudi prevaja [[Francozi|francoske]] klasike v asturijščino kot [[Émile Zola]], [[Jacques Prévert]] in [[Marcel Proust]] ter dela sodobnih francoskih avtorjev kot [[Fred Vargas]] ali [[Éric Vuillard]].<ref name="vivir" /> Sodeloval je v različnih asturijskih in [[španščina|španskih]] revijah ali časopisih kot [[Lletres Asturianes]], Lliteratura, [[La Nueva España]] ali [[El Comercio]]. 2023 je sodeloval v prevodu stripa ''Beli iris'' iz serije [[Asterix]]. === Jezikoslovno delo === 21. maja 2021 je postal član [[Asturijska jezikovna akademija|Asturijske jezikovne akademije]]. Sodeluje z jezikoslovno ustanovo [[TERMAST]], ki razvija sodobno asturijsko besedišče. Xandru Ruz je odgovoren za razvijanje asturijske poštne terminologije. Tudi je član ekipe [[Softastur]], ki usposablja asturijski jezik v večjih [[Operacijski sistem|operacijskih sistemih]] kot npr. [[Mozilla Firefox|Firefox]]. Od 1999 vodi [[Asturijska poletna univerza|Asturijske poletne univerze]], kjer imajo tečaje v asturijščini. Drži podobne jezikovne tečaje v Asturijski jezikovni akademiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{navedi novice|title=Xandru Martino Ruz |work=Asturies |url=https://asturies.com/espaciuytiempu/escritores/xandru-martino-ruz |date= |accessdate=19.9.2026 |language=ast}} * {{navedi novice|title=Martino Ruz, Xandru |work=ARAZ |url=https://www.araz.net/escritores/martino.htm |date= |accessdate=19.9.2026 |language=ast}} * {{navedi novice|first=Pablo A. |last=Marín Estrada |title=Xandru Martino Ruz: «Esta ye una obra de costumismu modernu» |work=El Comercio |url=https://www.elcomercio.es/sociedad/alitar-asturies/lliteratura/xandru-martino-ruz-obra-costumismu-modernu-20260227143110-nt.html |date=27.2.2026 |accessdate=19.9.2026 |language=ast}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Martino Ruz, Xandru}} [[Kategorija:Španski pisatelji]] [[Kategorija:Španski prevajalci]] [[Kategorija:Španski akademiki]] [[Kategorija:Španski jezikoslovci]] [[Kategorija:Španski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Asturijci]] ijkq7m9ai98i4jt4n023y9dx1kjnghz Hudson Williams 0 608891 6752933 2026-09-19T21:08:23Z Milopersempre 266026 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Igralec | name = Hudson Williams | image = Hudson Williams photo by Tara Taralynn.jpg | caption = Hudson Williams, 2025. | birth_name = Hudson Williams | birth_date = {{datum rojstva in leta|2001|2|13}} | birth_place = [[Kelowna]], [[Britanska Kolumbija]], [[Kanada]] | occupation = [[Igralec]] | years_active = 2020–danes | awards = Canadian Screen Awards|Canadian Screen Aw...« 6752933 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Hudson Williams | image = Hudson Williams photo by Tara Taralynn.jpg | caption = Hudson Williams, 2025. | birth_name = Hudson Williams | birth_date = {{datum rojstva in leta|2001|2|13}} | birth_place = [[Kelowna]], [[Britanska Kolumbija]], [[Kanada]] | occupation = [[Igralec]] | years_active = 2020–danes | awards = [[Canadian Screen Awards|Canadian Screen Award]] (2026) }} '''Hudson Williams''' (rojen 13. februarja 2001) je kanadski igralec. Uveljavil se je z vlogom Shaina Hollanderja v Craveovi športni dramski seriji ''[[Heated Rivalry]]'' (2025–danes), ki mu je prinesla nagrado Canadian Screen za najboljšega glavnega igralca v dramski seriji.<ref name="CBC-CSA">{{cite news |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/2026-canadian-screen-awards-9.7218635 |title=Heated Rivalry dominates 2026 Canadian Screen Awards |first=Kayla |last=McLean |work=[[CBC News]] |date=2026-05-31 |access-date=2026-07-25}}</ref> Igral je tudi v seriji ''[[Yaga (TV serija)|Yaga]]'' ter filmih ''Apparatus'' in ''[[Tyrant (film)|Tyrant]]''.<ref name="Yaga">{{cite web |url=https://deadline.com/2026/02/heated-rivalry-hudson-williams-crave-yaga-drama-series-1236728206/ |title='Heated Rivalry' Star Hudson Williams Re-teams With Crave For Baba Yaga Drama |first=Max |last=Goldbart |work=[[Deadline Hollywood]] |date=2026-02-18 |access-date=2026-07-25}}</ref><ref name="Apparatus">{{cite web |url=https://deadline.com/2026/03/hudson-williams-dylan-obrien-to-star-apparatus-thriller-1236768004/ |title=Dylan O'Brien & Hudson Williams Set For Sofia Banzhaf Thriller 'Apparatus' |first=Matt |last=Grobar |work=[[Deadline Hollywood]] |date=2026-03-27 |access-date=2026-07-25}}</ref> == Zgodnje življenje in izobrazba == Williams se je rodil v Kelowni v Britanski Kolumbiji, odraščal pa je v Kamloopsu.<ref name="ShutUpEvan1">{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=sVP2v04K7K8 |title=Hudson Williams Part 1 (Full Episode) |work=Shut Up Evan |date=2026-01-20 |access-date=2026-07-25}}</ref> Njegova mati je korejskega rodu, oče pa ima britansko in nizozemsko poreklo.<ref name="GQ-Hype">{{cite web |url=https://www.gq.com/story/heated-rivalry-gq-hype |title=The Naked Ambition of the Heated Rivalry Boys |first=Mickey |last=Rapkin |work=[[GQ]] |date=2025-12-23 |access-date=2026-07-25}}</ref> Leta 2020 se je preselil v [[Vancouver]], kjer je študiral filmsko igro.<ref name="PRP">{{cite web |title=The Permanent Rain Press Interview with Hudson Williams |publisher=The Permanent Rain Press |date=2025-11-29 |url=https://www.youtube.com/watch?v=pKpeGdbkzXw |access-date=2026-07-25}}</ref> == Kariera == === Začetki (2020–2024) === Williams je kariero začel v neodvisnih kratkih filmih v Vancouvru. Nastopil je v gostujočih vlogah v serijah ''[[Allegiance (TV serija)|Allegiance]]'' in ''[[Tracker (TV serija)|Tracker]]''.<ref name="Yahoo-Tracker">{{cite web |url=https://www.yahoo.com/entertainment/tv/articles/hudson-williams-tracker-playing-shane-111639949.html |title=Hudson Williams Was on 'Tracker' Before Playing Shane Hollander |work=Yahoo Entertainment |date=2025-12-03 |access-date=2026-07-25}}</ref> === ''Heated Rivalry'' in preboj (2025–danes) === Leta 2025 je dobil vlogo Shaina Hollanderja v Craveovi seriji ''[[Heated Rivalry]]'', ki mu je prinesla mednarodno prepoznavnost in nagrado Canadian Screen.<ref name="TeenVogue">{{cite web |url=https://www.teenvogue.com/story/inside-heated-rivalry-the-gay-hockey-romance-series-changing-queer-tv-exclusive |title=Inside "Heated Rivalry," the Gay Hockey Romance Series |first=Max |last=Gao |work=[[Teen Vogue]] |date=2025-11-20 |access-date=2026-07-25}}</ref><ref name="CBC-CSA"/> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2024 || ''Devil Makes Three'' || || Kratek film |- | 2026 || ''Snow Angel'' || || Kratek film; tudi režiser in scenarist |- | TBA || ''Apparatus'' || || Celovečerni film |- | TBA || ''Tyrant'' || || Celovečerni film |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2024 || ''Allegiance'' || || 1 epizoda |- | 2024 || ''Tracker'' || || 1 epizoda |- | 2025–danes || ''Heated Rivalry'' || Shane Hollander || Glavna vloga |- | TBA || ''Yaga'' || Henry / Logan || Glavna vloga |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Rojeni leta 2001]] [[Kategorija:Kanadski igralci]] [[Kategorija:Živeče osebnosti]] 06ahbdn5vt3jr18vv9ia7n8xr52ojbt 6752934 6752933 2026-09-19T21:09:38Z Milopersempre 266026 6752934 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Hudson Williams | image = Hudson Williams photo by Tara Taralynn.jpg | caption = Hudson Williams, 2025. | birth_name = Hudson Williams | birth_date = 13. februar 2001 (star 25 let) | birth_place = [[Kelowna]], [[Britanska Kolumbija]], [[Kanada]] | occupation = [[Igralec]] | years_active = 2020–danes | awards = [[Canadian Screen Awards|Canadian Screen Award]] (2026) }} '''Hudson Williams''' (rojen 13. februarja 2001) je kanadski igralec. Uveljavil se je z vlogom Shaina Hollanderja v Craveovi športni dramski seriji ''[[Heated Rivalry]]'' (2025–danes), ki mu je prinesla nagrado Canadian Screen za najboljšega glavnega igralca v dramski seriji.<ref name="CBC-CSA">{{cite news |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/2026-canadian-screen-awards-9.7218635 |title=Heated Rivalry dominates 2026 Canadian Screen Awards |first=Kayla |last=McLean |work=[[CBC News]] |date=2026-05-31 |access-date=2026-07-25}}</ref> Igral je tudi v seriji ''[[Yaga (TV serija)|Yaga]]'' ter filmih ''Apparatus'' in ''[[Tyrant (film)|Tyrant]]''.<ref name="Yaga">{{cite web |url=https://deadline.com/2026/02/heated-rivalry-hudson-williams-crave-yaga-drama-series-1236728206/ |title='Heated Rivalry' Star Hudson Williams Re-teams With Crave For Baba Yaga Drama |first=Max |last=Goldbart |work=[[Deadline Hollywood]] |date=2026-02-18 |access-date=2026-07-25}}</ref><ref name="Apparatus">{{cite web |url=https://deadline.com/2026/03/hudson-williams-dylan-obrien-to-star-apparatus-thriller-1236768004/ |title=Dylan O'Brien & Hudson Williams Set For Sofia Banzhaf Thriller 'Apparatus' |first=Matt |last=Grobar |work=[[Deadline Hollywood]] |date=2026-03-27 |access-date=2026-07-25}}</ref> == Zgodnje življenje in izobrazba == Williams se je rodil v Kelowni v Britanski Kolumbiji, odraščal pa je v Kamloopsu.<ref name="ShutUpEvan1">{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=sVP2v04K7K8 |title=Hudson Williams Part 1 (Full Episode) |work=Shut Up Evan |date=2026-01-20 |access-date=2026-07-25}}</ref> Njegova mati je korejskega rodu, oče pa ima britansko in nizozemsko poreklo.<ref name="GQ-Hype">{{cite web |url=https://www.gq.com/story/heated-rivalry-gq-hype |title=The Naked Ambition of the Heated Rivalry Boys |first=Mickey |last=Rapkin |work=[[GQ]] |date=2025-12-23 |access-date=2026-07-25}}</ref> Leta 2020 se je preselil v [[Vancouver]], kjer je študiral filmsko igro.<ref name="PRP">{{cite web |title=The Permanent Rain Press Interview with Hudson Williams |publisher=The Permanent Rain Press |date=2025-11-29 |url=https://www.youtube.com/watch?v=pKpeGdbkzXw |access-date=2026-07-25}}</ref> == Kariera == === Začetki (2020–2024) === Williams je kariero začel v neodvisnih kratkih filmih v Vancouvru. Nastopil je v gostujočih vlogah v serijah ''[[Allegiance (TV serija)|Allegiance]]'' in ''[[Tracker (TV serija)|Tracker]]''.<ref name="Yahoo-Tracker">{{cite web |url=https://www.yahoo.com/entertainment/tv/articles/hudson-williams-tracker-playing-shane-111639949.html |title=Hudson Williams Was on 'Tracker' Before Playing Shane Hollander |work=Yahoo Entertainment |date=2025-12-03 |access-date=2026-07-25}}</ref> === ''Heated Rivalry'' in preboj (2025–danes) === Leta 2025 je dobil vlogo Shaina Hollanderja v Craveovi seriji ''[[Heated Rivalry]]'', ki mu je prinesla mednarodno prepoznavnost in nagrado Canadian Screen.<ref name="TeenVogue">{{cite web |url=https://www.teenvogue.com/story/inside-heated-rivalry-the-gay-hockey-romance-series-changing-queer-tv-exclusive |title=Inside "Heated Rivalry," the Gay Hockey Romance Series |first=Max |last=Gao |work=[[Teen Vogue]] |date=2025-11-20 |access-date=2026-07-25}}</ref><ref name="CBC-CSA"/> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2024 || ''Devil Makes Three'' || || Kratek film |- | 2026 || ''Snow Angel'' || || Kratek film; tudi režiser in scenarist |- | TBA || ''Apparatus'' || || Celovečerni film |- | TBA || ''Tyrant'' || || Celovečerni film |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2024 || ''Allegiance'' || || 1 epizoda |- | 2024 || ''Tracker'' || || 1 epizoda |- | 2025–danes || ''Heated Rivalry'' || Shane Hollander || Glavna vloga |- | TBA || ''Yaga'' || Henry / Logan || Glavna vloga |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Rojeni leta 2001]] [[Kategorija:Kanadski igralci]] [[Kategorija:Živeče osebnosti]] rpbhba17t4dqdgwb4jx6eyhipg27dc5 6752970 6752934 2026-09-20T05:47:21Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 −[[Kategorija:Živeče osebnosti]]; +[[Kategorija:Živeči ljudje]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6752970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec | name = Hudson Williams | image = Hudson Williams photo by Tara Taralynn.jpg | caption = Hudson Williams, 2025. | birth_name = Hudson Williams | birth_date = 13. februar 2001 (star 25 let) | birth_place = [[Kelowna]], [[Britanska Kolumbija]], [[Kanada]] | occupation = [[Igralec]] | years_active = 2020–danes | awards = [[Canadian Screen Awards|Canadian Screen Award]] (2026) }} '''Hudson Williams''' (rojen 13. februarja 2001) je kanadski igralec. Uveljavil se je z vlogom Shaina Hollanderja v Craveovi športni dramski seriji ''[[Heated Rivalry]]'' (2025–danes), ki mu je prinesla nagrado Canadian Screen za najboljšega glavnega igralca v dramski seriji.<ref name="CBC-CSA">{{cite news |url=https://www.cbc.ca/news/entertainment/2026-canadian-screen-awards-9.7218635 |title=Heated Rivalry dominates 2026 Canadian Screen Awards |first=Kayla |last=McLean |work=[[CBC News]] |date=2026-05-31 |access-date=2026-07-25}}</ref> Igral je tudi v seriji ''[[Yaga (TV serija)|Yaga]]'' ter filmih ''Apparatus'' in ''[[Tyrant (film)|Tyrant]]''.<ref name="Yaga">{{cite web |url=https://deadline.com/2026/02/heated-rivalry-hudson-williams-crave-yaga-drama-series-1236728206/ |title='Heated Rivalry' Star Hudson Williams Re-teams With Crave For Baba Yaga Drama |first=Max |last=Goldbart |work=[[Deadline Hollywood]] |date=2026-02-18 |access-date=2026-07-25}}</ref><ref name="Apparatus">{{cite web |url=https://deadline.com/2026/03/hudson-williams-dylan-obrien-to-star-apparatus-thriller-1236768004/ |title=Dylan O'Brien & Hudson Williams Set For Sofia Banzhaf Thriller 'Apparatus' |first=Matt |last=Grobar |work=[[Deadline Hollywood]] |date=2026-03-27 |access-date=2026-07-25}}</ref> == Zgodnje življenje in izobrazba == Williams se je rodil v Kelowni v Britanski Kolumbiji, odraščal pa je v Kamloopsu.<ref name="ShutUpEvan1">{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=sVP2v04K7K8 |title=Hudson Williams Part 1 (Full Episode) |work=Shut Up Evan |date=2026-01-20 |access-date=2026-07-25}}</ref> Njegova mati je korejskega rodu, oče pa ima britansko in nizozemsko poreklo.<ref name="GQ-Hype">{{cite web |url=https://www.gq.com/story/heated-rivalry-gq-hype |title=The Naked Ambition of the Heated Rivalry Boys |first=Mickey |last=Rapkin |work=[[GQ]] |date=2025-12-23 |access-date=2026-07-25}}</ref> Leta 2020 se je preselil v [[Vancouver]], kjer je študiral filmsko igro.<ref name="PRP">{{cite web |title=The Permanent Rain Press Interview with Hudson Williams |publisher=The Permanent Rain Press |date=2025-11-29 |url=https://www.youtube.com/watch?v=pKpeGdbkzXw |access-date=2026-07-25}}</ref> == Kariera == === Začetki (2020–2024) === Williams je kariero začel v neodvisnih kratkih filmih v Vancouvru. Nastopil je v gostujočih vlogah v serijah ''[[Allegiance (TV serija)|Allegiance]]'' in ''[[Tracker (TV serija)|Tracker]]''.<ref name="Yahoo-Tracker">{{cite web |url=https://www.yahoo.com/entertainment/tv/articles/hudson-williams-tracker-playing-shane-111639949.html |title=Hudson Williams Was on 'Tracker' Before Playing Shane Hollander |work=Yahoo Entertainment |date=2025-12-03 |access-date=2026-07-25}}</ref> === ''Heated Rivalry'' in preboj (2025–danes) === Leta 2025 je dobil vlogo Shaina Hollanderja v Craveovi seriji ''[[Heated Rivalry]]'', ki mu je prinesla mednarodno prepoznavnost in nagrado Canadian Screen.<ref name="TeenVogue">{{cite web |url=https://www.teenvogue.com/story/inside-heated-rivalry-the-gay-hockey-romance-series-changing-queer-tv-exclusive |title=Inside "Heated Rivalry," the Gay Hockey Romance Series |first=Max |last=Gao |work=[[Teen Vogue]] |date=2025-11-20 |access-date=2026-07-25}}</ref><ref name="CBC-CSA"/> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2024 || ''Devil Makes Three'' || || Kratek film |- | 2026 || ''Snow Angel'' || || Kratek film; tudi režiser in scenarist |- | TBA || ''Apparatus'' || || Celovečerni film |- | TBA || ''Tyrant'' || || Celovečerni film |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto !! Naslov !! Vloga !! Opombe |- | 2024 || ''Allegiance'' || || 1 epizoda |- | 2024 || ''Tracker'' || || 1 epizoda |- | 2025–danes || ''Heated Rivalry'' || Shane Hollander || Glavna vloga |- | TBA || ''Yaga'' || Henry / Logan || Glavna vloga |} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:Rojeni leta 2001]] [[Kategorija:Kanadski igralci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] p6kim9886zclim13xxeyhkeym8vyli2 Robert Guthrie (mikrobiolog) 0 608892 6753030 2026-09-20T09:48:28Z Marko3 1829 V delu 6753030 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Missouri|Marionville]], [[Missouri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [gátri ròbert], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> (1916—1995) == Sklici == {{sklici}} t581iviyo6sujnhicoa0z1cv8xomn1c 6753031 6753030 2026-09-20T09:52:14Z Marko3 1829 6753031 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Missouri|Marionville]], [[Missouri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Missouri|Marionville]], [[Missouri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. == Sklici == {{sklici}} 5ipnf60m19jwote63btfubvfz6oifer 6753032 6753031 2026-09-20T09:52:58Z Marko3 1829 6753032 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. == Sklici == {{sklici}} s3lnh5ui7zfsjae9kga7tvyfpir3ynl 6753041 6753032 2026-09-20T10:00:14Z Marko3 1829 6753041 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje novorojenčkov na fenilketonurijo, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Although Guthrie is best known for developing the test for phenylketonuria, he worked tirelessly to raise awareness of the need to screen for treatable conditions and adapted his method to early screening tests for [[galactosemia]] and [[maple syrup urine disease]]. == Sklici == {{sklici}} 9kg028b9y0in4n85i6783t9ikd30hlt 6753043 6753041 2026-09-20T10:02:04Z Marko3 1829 6753043 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje novorojenčkov na fenilketonurijo, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven prevoz vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je neutrudno prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. == Sklici == {{sklici}} c6974mu2c87kk4ovinqpckzcvtbt9jk 6753048 6753043 2026-09-20T10:15:55Z Marko3 1829 6753048 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]], ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. == Sklici == {{sklici}} o2cwhimnw0o7odsrbs7cfwl075y6f8z 6753078 6753048 2026-09-20T11:22:18Z Marko3 1829 6753078 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. == Sklici == {{sklici}} q0kvrxaadnuke41od2zln0y0b77kkic 6753085 6753078 2026-09-20T11:38:55Z Marko3 1829 6753085 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> In 1958, Guthrie's 15-month-old niece was diagnosed with phenylketonuria (PKU), a condition in which the body cannot metabolize [[phenylalanine]]. Untreated PKU results in irreversible neurological damage.<ref name=bio /> After the discovery of PKU as a cause of intellectual disability, [[Horst Bickel]] and colleagues discovered that it could be treated successfully with a diet low in phenylalanine.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> The main drawback in successful treatment of PKU was the delay in identifying affected individuals. The common test for PKU at the time was mixing [[urine]] with [[ferric chloride]]. The excess [[phenylpyruvic acid]] in the urine of an individual with PKU would produce a bright green colour when reacting with the ferric chloride. Infants do not excrete high enough concentrations of this compound to give a positive test result, thus delaying their diagnosis, and allowing irreversible damage to take place.<ref name=bio /> Guthrie's disabled son had driven his interest in causes of [[mental retardation]], the diagnosis of his niece with PKU turned his attention to preventable causes. Others working with children who had PKU asked Guthrie to focus on a test that would allow for earlier identification, before irreversible damage had taken place.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} bcll71qcxlbqp2tjpzmftlpggzy48p6 6753086 6753085 2026-09-20T11:42:55Z Marko3 1829 /* Raziskovalna področja */ 6753086 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> The main drawback in successful treatment of PKU was the delay in identifying affected individuals. The common test for PKU at the time was mixing [[urine]] with [[ferric chloride]]. The excess [[phenylpyruvic acid]] in the urine of an individual with PKU would produce a bright green colour when reacting with the ferric chloride. Infants do not excrete high enough concentrations of this compound to give a positive test result, thus delaying their diagnosis, and allowing irreversible damage to take place.<ref name=bio /> Guthrie's disabled son had driven his interest in causes of [[mental retardation]], the diagnosis of his niece with PKU turned his attention to preventable causes. Others working with children who had PKU asked Guthrie to focus on a test that would allow for earlier identification, before irreversible damage had taken place.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} nhovyqs6yi6yspxvieq92fote7nfxqe 6753087 6753086 2026-09-20T11:45:57Z Marko3 1829 /* Raziskovalna področja */ 6753087 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthrie's disabled son had driven his interest in causes of [[mental retardation]], the diagnosis of his niece with PKU turned his attention to preventable causes. Others working with children who had PKU asked Guthrie to focus on a test that would allow for earlier identification, before irreversible damage had taken place.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} honsnodhs6f8dfyl1xw82yii2ez8o92 6753094 6753087 2026-09-20T11:53:31Z Marko3 1829 6753094 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox scientist | name = Robert Guthrie | image = <!--(filename only)--> | image_size = | alt = | caption = | birth_date = {{Birth date|1916|06|28}} | birth_place = [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]] | death_date = {{Death date and age|1995|06|24|1916|06|28}} | death_place = [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]] | fields = [[mikrobiologija]]<br>[[presnova]]<br>[[presejanje novorojenčkov]] | known_for = odkritje bakterijskega inhibicijskega testa za presejanje na [[fenilketonurija|fenilketonurijo]] }} '''Robert Guthrie''' [ròbert gátri], [[Američani|ameriški]] [[mikrobiolog]];<ref> https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5517499/guthrie-robert?query=Guthrie&SearchIn=All, Slovenski medicindki e-slovar, vpogled: 20. 9. 2026.</ref> *[[28. junij]] [[1916]], [[Marionville, Misuri|Marionville]], [[Misuri]], [[Združene države Amerike]], † [[28. junij]] [[1995]], [[Seattle]], [[Washington (zvezna država)|Washington]], Združene države Amerike. Robert Guthrie je najbolj znan po odkritju bakterijskega inhibicijskega testa za [[presejanje novorojenčkov]] na [[Fenilketonurija|fenilketonurijo]]  v 60. letih 20. stoletja, ki se izvaja takoj po rojstvu, preden nastopijo nepovratne nevrološke poškodbe zaradi bolezni.<ref name=bio>{{Cite journal | last1 = Gonzalez | first1 = J. | last2 = Willis | first2 = M. S. | doi = 10.1309/LMD48N6BNZSXIPVH | title = Robert Guthrie, MD, PhD: Clinical Chemistry/Microbiology | journal = Laboratory Medicine | volume = 40 | issue = 12 | pages = 748 | year = 2009 | doi-access = free }}</ref><ref> Kovač, Jernej, Repič-Lampret, Barbka, Remec, Žiga Iztok, Sever, Teja, Grošelj, Urh (2024). Presejalno testiranje novorojenčkov za vrojene bolezni v Sloveniji. Slovenska pediatrija, letnik 31, številka 2, str. 77-84.</ref> Guthrie je bil tudi začetnik odvzema vzorca polne krvi na posebej za ta namen izdelan filtrni papir (imenovan tudi »Guthriejeve kartice«), ki predstavlja nosilec za vzorec krvi za enostaven odvzem vzorca, njegov prevoz in testiranje.<ref name=book>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=x}}</ref> Čeprav je Guthrie najbolj znan po razvoju testa za fenilketonurijo, si je prizadeval za ozaveščanje o potrebi po presejanju za bolezni, ki jih je mogoče zdraviti, svojo metodo pa je prilagodil za teste zgodnjega presejanja na [[Galaktozemija|galaktozemijo]] in [[bolezen javorjevega sirupa]]. ==Raziskovalna področja== Guthrie se je začel zanimati za vzroke in preprečevanje motenj v duševnem razvoju, potem ko se je njegov sin John leta 1947 rodil z motnjo v razvoju. Kljub njegovemu delu na tem področju vzroka sinove motnje niso nikoli diagnosticirali.<ref name=book2>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|page=2}}</ref> Leta 1958 so Guthriejevi 15-mesečni nečakinji diagnosticirali fenilketonurijo (PKU) – bolezen, pri kateri telo ne more presnavljati [[Aminokislina|aminokisline]] [[fenilalanin]]. Nezdravljena PKU povzroči nepovratne nevrološke poškodbe.<ref name=bio /> Po odkritju PKU kot vzroka za intelektualno oviranost so [[Horst Bickel]] in njegovi sodelavci ugotovili, da jo je mogoče uspešno zdraviti z dieto z nizko vsebnostjo fenilalanina.<ref name=book5>{{cite book|title=Robert Guthrie: The PKU Story|publisher=Hope Publishing House|last=Koch|first=Jean|year=1997|isbn=978-0-932727-91-6|pages=21–24}}</ref> Glavna ovira pri uspešnem zdravljenju fenilketonurije (PKU) z ustrezno dieto je bila zamuda pri odkrivanju bolnikov. Takratni običajni test za PKU je temeljil na mešanju seča z [[Železov(III) klorid|železovim]] [[Železov(III) klorid|(III) kloridom]]. Presežek fenilpiruvične kisline v seču osebe s PKU je ob stiku z železovim (III) kloridom povzročil nastanek živo zelene barve. Dojenčki te spojine ne izločajo v dovolj visokih koncentracijah, da bi bil izvid testa pozitiven, zaradi česar se je postavitev diagnoze zavlekla, to pa je povzročalo nastanek nepopravljivih nevroloških poškodb.<ref name=bio /> Guthriejevo zanimanje za vzroke duševne zaostalosti je tako spodbudil njegov invalidni sin, diagnoza fenilketonurije (PKU) pri njegovi nečakinji pa je njegovo pozornost usmerila k vzrokom, ki jih je mogoče preprečiti. Drugi strokovnjaki, ki so delali z otroki s PKU, so Guthrieja pozvali, naj se posveti razvoju testa, ki bi omogočil zgodnejše odkrivanje bolezni, še preden bi nastala nepopravljiva škoda.<ref name=bio /> == Sklici == {{sklici}} 60przf8w6btwqfqt9q0egmjfci03g9e Astursko kraljestvo 0 608893 6753040 2026-09-20T09:58:21Z Doncsecz~slwiki 9581 preusmeritev na [[Kraljevina Asturija]] 6753040 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Kraljevina Asturija]] a9dynltdztt3na2nddvj5i4ckeic09t Mieres, Španija 0 608894 6753049 2026-09-20T10:16:10Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Mieres, Španija */ 6753049 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Mieres | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Mieres (1422889774).jpg | image_caption = | image_flag = Bandera de Mieres.svg | image_shield = Escudo de Mieres.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Caudal | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Občina | subdivision_name5 = Mieres | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Manuel Ángel Álvarez (Združena levica) | area_total_km2 = 146,03 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 36.373 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|15|00|N|5|46|36|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 386 | website = https://www.mieres.es/ | footnotes = }} [[Slika:Casa Consistorial de Mieres.jpg|thumb|desno|Mestna hiša v Mieresu]] '''Mieres''' je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v osrednji Asturiji, približno 20 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na jugu meji na [[Lena, Španija|Leno]], na jugozahodu na [[Riosa|Rioso]], na severozahodu na [[Morcín]] in [[Ribera de Arriba|Ribero de Arribo]], na severu na Oviedo, na severovzhodu na [[Langreo]] in [[San Martín del Rey Aurelio]], na vzhodu na [[Laviana|Laviano]] in na jugovzhodu na [[Aller]]. == Zgodovina == Človek je bil prisoten na območju današnje občine že v pradobi. Odkrili so več [[gomilno grobišče|gomilnih grobišč]] in gradišč [[kultura Castro|kulture Castro]]. Tudi so našle dokaze o prisotnosti [[Rimsko cesarstvo|Rimljanov]], vendar ni jasno ali je bilo kakšno pomembno rimljansko naselje v občini. 1870 so odkrili rimljanski spomenik, ki se imenuje ''Lucius Corona Severus'' in je bil postavljen v spomin legije Gemina z zaporedno številko VII. Zgodovinarji in raziskovalci domnevajo, da je bil Mieres pomembno prehodno vozlišče za Rimljane. Iz časa oblasti [[Vizigoti|Vizigotov]] ni nobenih najdb. Mieres se velikokrat pojavi v listinah iz 9. stoletja, ki pričajo o naseljih in cerkvah. 857 je [[kraljevina Asturija|asturijski kralj]] [[Ordoño I. Asturijski|Ordoñu I.]] daroval zemljišče na tem kraju stolni cerkvi v Oviedu. 1266 je [[Alfonz VI. Kastiljski]] dal darilno listino Leni in Mieresu.<ref name="senderismo">{{navedi novice|title=Historia de Mieres. Condado de Mieres |work=Senderismo en Asturias |url=https://senderismoenasturias.com/reimieres.htm |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] je šla [[Jakobova pot]] skozi Mieres, po kateri so šli romarji v [[Santiago de Compostela]], k svetišču El Camino, zato se imenuje središče občine Mieres del Camino.<ref name="historia" /> V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvinost]] je Fernando de Cosío v Mieresu organiziral prve [[gverilsko bojevanje|gverilske]] enote, ki so se skupaj z regularnimi španskimi četami borile proti [[Francozi|Francozom] in so jih nazaj potisnili v [[provinca Leon|Leon]]. [[Slika:Hospital SHE Bustiello (03).jpg|thumb|desno|Stavba stare bolnice, ki so jo gradila industrijska podjetja za delavce v Bustiellu]] 1836 Mieres se je osamosvojil od Lene. Na sredi stoletja so ustanovili z [[Anglija|angleškim]] kapitalom podjetje Asturian Mining Company, medtem ko je francoski podjetnik Numa Guilhou ustanovil tovarno Fábrica de Mieres, ki je bil začetek industrializacije v občini.<ref name="historia">{{navedi novice|last=Montero Prieto |first=Alberto |title=Historia de Mieres y su Concejo |url=https://www.mieres.es/turismo/geografia-e-historia/historia-de-mieres-y-su-concejo/ |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es |work=Conceyu Mieres}}</ref><ref name="senderismo" /> Industrijska proizvodnja je bila na vrhu v začetku 20. stoletja in se je povečalo število prebivalstva. Sočasno so bile ustanovljene delavske organizacije kot Socialistična mladina Mieres (1905). Leta 1906 in 1917 sta bili veliki stavki v mestu, ki so ju zadušili in so odpovedali v tovarnah veliko delavcem, ki so bili udeleženci stavk. 1934 je bil Mieres pomembno podeželsko središče oktobrske revolucije v Oviedu. Čeprav je industrializacija omogočila delavskim gibanjem, da se udomačijo v Mieresu, kljub temu je veliko občanov odklonilo gibanje, [[politična levica|levico]] in [[anarhizem]]. V [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] so [[druga španska republika|republikanci]] obvladovali Mieres, vendar je bila v Uju organizirana [[Španska falanga|falangistična]] skupina. Po vojni so nekateri gverilci kot bratje Morán nadaljevali borbo proti [[Francisco Franco|Francovi diktaturi]]. Iz Mierese se je veliko ljudi pridružilo t. i. [[Modra divizija|Modri diviziji]] ({{lang-es|División Azul}}). Franco je skoraj 50 tisoč vojakov poslal [[Adolf Hitler|Hitlerju]], da se borijo na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] proti [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]].<ref>{{navedi novice|last=Kleinfeld |first=Gerald |title=The Spanish Blue Division |url=https://www.historytoday.com/archive/spanish-blue-division |date=8.8.1977 |accessdate=20.9.2026 |language=en |work=History Today}}</ref> Iz drugih krajev Asturije niso se pridružili k diviziji, le iz Mieresa, kar je edinstveno v tej regiji.<ref>{{navedi novice|title=Qué ver en Mieres |work=España Fascinante |url=https://www.espanafascinante.com/articulo/lugares/que-ver-en-mieres/20140421171311272069.html |date=31.1.2022 |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Na koncu 40. in v 50. 20. stoletja je vzcvetelo gospodarstvo, nato v 60. je propadala železarska, jeklarska in rudarska industrija ter so zaprli več tovarn in rudnikov. Število prebivalstva občine je bilo 1960 še 70 tisoč, danes se je zmanjšalo do polovice. Veliko ljudi se je preselilo v Oviedo in Gijón, kamor je bila premeščena težka industrija. == Geografija == Mieres se nahaja v planinski pokrajini z ozkimi dolinami in manj visokimi vrhi. Najvišji vrh je Burra Blanca (1153).<ref name="mieresgeo">{{navedi novice|title=El Concejo de Mieres. Descripción geográfica |work=Conceyu Mieres |url=https://www.mieres.es/turismo/geografia-e-historia/el-concejo-de-mieres-descripcion-geografica/ |date= |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> Na klancih se ukvarjajo ljudje z živinorejo on gozdarstvom, medtem ko na nižjih območjih je še nekaj premogovnikov, predvsem na poplavnih območjih rek Caudal in Turón.<ref name="historia" /> Glavna reka občine je Caudal, ki izvira iz sotočja Lene in Allerja pri vrhu Ujo.<ref name="mieresgeo" /> Caudal ima več majhnih pritokov kot Duró, Turón, San Juan in Valdecuna. Caudal se izliva v reko Nalón pri občinah [[Soto de Ribera]] in Ribera de Arriba.<ref name="mieresgeo" /> Podnebje je kontinentalno in je hladnejše v nasprotju z [[Gijón]]om ali [[Avilés]]em. Vreme je poleti soparno. Doline branijo občino pred severnim vetrom. Ko postane vreme bolj hladno, se sneg pred novembrom ali decembrom lahko pojavi na gorah, vendar zaradi nizkih dolin redko sneži na nižjih območjih. Tam pozimi sta bolj značilna mraz in dež.<ref name="mieresgeo" /> Značilna drevesa so kostanj, jesen, bodika, lešnik in bor. == Gospodarstvo == Sedaj delujeta še dva rudnika v občini.<ref>{{navedi novice|last=Briz Farran |first=Enrique |title=Vivir en Mieres: mejores áreas, coste de vida y principales ventajas |work=Idealista |url=https://www.idealista.com/news/inmobiliario/vivienda/2025/12/10/875871-vivir-en-mieres-mejores-zonas-coste-de-vida-y-ventajas |date=10.12.2025 |accessdate=20.9.2026 |language=es}}</ref> == Kultura == [[Slika:Iglesia de Santa Eulalia (Ujo, Mieres, Asturias) 02.jpg|thumb|desno|Cerkev sv. Evlalije]] Cerkevne stavbe v Mieresu so tesno povezane z Jakobovo potjo. Cerkev sv. Evlalije ([[asturijščina|asturijsko]] ''Santolaya'') v Uju so gradili v [[romanska arhitektura|romanskem]] slogu. Tako se reče navada, da so svetišče Sv. Kozme in Damjana takrat prenesli v Mieres, ko so [[Arabci]] zavzeli [[Toledo]]. Sedanje svetišče je bilo zgrajeno v 18. stoletju.<ref name="mieresgeo" /> Cerkev sv. Janeza je novobaročna stavba, ki so jo gradili 1931 na mestu cerkve iz 17. stoletja. Bila je zgrajena po načrtih arhitekta Enriqueta Rodrígueza Bustela. Palača Bernaldo Miranda v Ceneri je pomemben del stavbene kulturne dediščine, ki so gradili 1808. Tudi je del stavbene kulturne dediščine palača Valletu. Danes tudi med spomenike štejejo stanovanje nekdanjih rudarjevv v Bustiellu. V tem kompleksu je bila še šola, kapela, bolnica in tudi zelenjavni vrt. == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|CZE}} [[Karviná]] * {{Ikonazastave|CUB}} [[San Miguel del Padrón]] * {{Ikonazastave|ESH}} [[Amgala]] * {{Ikonazastave|BEL}} [[Herstal]] == Znane osebe == * [[Juan Carlos Ablanedo]], nogometaš * [[Vital Aza]], pesnik in pisatelj * [[Xaviel Vilareyo]], asturijski pisatelj * [[Ana Vanessa Gutiérrez]], avtorica in političarka * [[Lluis Antón González]], pisatelj in igralec * [[Javier García (rokometaš)|Javier García]], nogometaš * [[Humberto Gonzali]], pisatelj in politik * [[Nel Amaro]], avtor == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja v Asturiji]] [[Kategorija:Mesta v Španiji]] l3vlc01s1ztes6w8553tci4nz5r81em Uporabniški pogovor:~2026-50768-77 3 608895 6753073 2026-09-20T11:13:32Z Upwinxp 126544 ! 6753073 wikitext text/x-wiki <!-- komentar za vsiljenje preloma vrstice --> {{Polje za ostale strani | type = notice | image = [[Slika:Stop hand nuvola.svg|48px|Opozorilo]] | text = '''Ta {{#if: | [[IP-naslov]] je bil uporabljen za [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziranje]] Wikipedije | uporabnik je [[Wikipedija:Vandalizem|vandaliziral]] Wikipedijo}}!''' ---- Prosimo, {{#if:|da na Wikipedijo prenehate dodajati [[Wikipedija:Avtorske pravice|avtorsko zaščitena besedila]] iz drugih virov|da prenehate iz Wikipedije odstranjevati vsebino ali vanjo dodajati nesmisle}}{{#if: Mars|, kot ste to počeli na strani [[:Mars|Mars]]|}}. To namreč velja za '''[[Wikipedija:Vandalizem|vandalizem]]'''. Če boste s tem nadaljevali, vam bomo urejanje preprečili. Eksperimentirate in igrate se lahko v [[Wikipedija:Peskovnik|peskovniku]]. Hvala za razumevanje. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 13:13, 20. september 2026 (CEST) ---- {{{!}} width=100% class="plainlinks" style="border:0px" {{!}}- {{!}}[http://whois.domaintools.com/{{PAGENAMEE}} '''Podatki o IP'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:Contributions/{{PAGENAMEE}} '''Urejanja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Log&type=block&page=User:{{PAGENAMEE}} '''Dnevnik blokiranja'''] {{!}}[http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Special:Blockip&ip={{PAGENAMEE}} '''Blokiraj uporabnika'''] {{!}}- {{!}}} }} dkixu8s81v649ni8dxi264adbab0hg8 Motagua (reka) 0 608896 6753090 2026-09-20T11:48:34Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6753090 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Motagua | native_name = | name_native_lang = | other_name = | etymology = | image = Motagua.km.jpg | image_caption = Reka Motagua v sušnem obdobju | map = Río Motagua.jpg | map_size = | map_caption = Reka Motagua teče od višavja v zahodni Gvatemali do obale na meji med Gvatemalo in Hondurasom | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Gvatemala]] in [[Honduras]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | length = 486,55 km<ref name="INSIVUMEH" /> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = 208,7 m<sup>3</sup>/s | discharge1_max = | source1 = departma Quiché | source1_location = | source1_coordinates = {{coord|14|56|57|N|91|00|32|W|display=inline}} | source1_elevation = 1800 m | source2 = departma Baja Verapaz | source2_location = | source2_coordinates = | source2_elevation = | mouth = Honduraški zaliv v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] | mouth_location = [[Puerto Barrios]] | mouth_coordinates = {{coord|15|43|29|N|88|13|18|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 12.670 km<sup>2</sup> | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Motagua''' ({{IPA|es|moˈtaɣwa}}) je 486 kilometrov dolga reka v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Izvira v gvatemalskem zahodnem višavju in teče proti vzhodu do Honduraškega zaliva. Porečje reke Motagua obsega površino 12.670 kvadratnih kilometrov in je največje v Gvatemali. V dolini reke Motagua so nahajališča [[jadeit]]a, ki so ga uporabljale številne domorodne skupnosti, naseljene na tem območju. Reka Motagua je tudi ena od rek z največjim izpustom plastike na svetu; letno prispeva približno dva odstotka svetovnega onesnaževanja oceanov s plastiko. Vlada in nevladne organizacije si prizadevajo za ohranjanje okolja ter zagotavljanje varne vode in čistih oceanov. == Potek == Reka izvira v zahodnem gorskem svetu Gvatemale.<ref name= "INSIVUMEH">{{Cite web |title=RIOS DE GUATEMALA |url=https://insivumeh.gob.gt/hidrologia/rios%20de%20guate.htm |access-date=2022-04-30 |website=INSIVUMEH}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |date=2021-03-15 |title=Rural young feminists defend Motagua River through artivism – GAGGA |url=https://gaggaalliance.org/rural-young-feminists-defend-motagua-river-through-artivism-2/ |access-date=2023-04-05 |language=en-US}}</ref> Teče v smeri proti vzhodu, prečka 14 gvatemalskih departmajev in zajema sedem različnih [[ekoregija|ekoregij]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Cite web |last1=Rodríguez |first1=Jorge |last2=Carbajal |first2=Richard |last3=Colindres |first3=Misael |date=2022-04-22 |title=Motagua: A river that rises in Guatemala and is threatened in Honduras |url=https://historiassinfronteras.com/proyectos/rio-motagua/index-eng.html |access-date=2023-04-03 |website=Historias Sin Fronteras |language=en}}</ref> Vanjo se vzdolž njenega toka stekajo vode 29 drugih večjih rek. Zadnjih nekaj kilometrov reke poteka po meji med Gvatemalo in Hondurasom.ref>{{Cite journal |last=Fisher |first=F. C. |date=1933 |title=The Arbitration of the Guatemalan-Honduran Boundary Dispute |url=https://www.cambridge.org/core/journals/american-journal-of-international-law/article/abs/arbitration-of-the-guatemalanhonduran-boundary-dispute/ED4169DE34F733D3478C1E64A7B0FD3F |journal=American Journal of International Law |language= |volume=27 |issue=3 |pages=403–427 |doi=10.2307/2189971 |jstor=2189971 |s2cid=147670425 |issn=|url-access=subscription }}</ref> Reka se izliva v Honduraški zaliv pri plaži El Quetzalito na gvatemalski obali.<ref name=":8">{{Cite journal |last1=Mazariegos-Ortíz |first1=Carlos |last2=de los Ángeles Rosales |first2=María |last3=Carrillo-Ovalle |first3=Leonel |last4=Cardoso |first4=Renan Pereira |last5=Muniz |first5=Marcelo Costa |last6=dos Anjos |first6=Roberto Meigikos |date=2020 |title=First evidence of microplastic pollution in the El Quetzalito sand beach of the Guatemalan Caribbean |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0025326X20303386 |journal=Marine Pollution Bulletin |language=en |volume=156 |article-number=111220 |doi=10.1016/j.marpolbul.2020.111220|pmid=32365004 |bibcode=2020MarPB.15611220M |s2cid=218504601 |url-access=subscription }}</ref> Dolina reke Motagua zaznamuje tudi [[prelom (geologija)|prelomnico]] ''Motagua'', ki predstavlja tektonsko mejo med [[severnoameriška plošča|severnoameriško]] in [[karibska plošča|karibsko ploščo]].<ref name=":5">{{Cite web |last=Reed |first=Christina |date=2002 |title=Geotimes - August 2002 - Guatemala Jade |url=http://www.geotimes.org/aug02/NN_jade.html |access-date=2023-04-12 |website=www.geotimes.org}}</ref> Prelomnica Motagua je bila vir številnih močnih potresov v Gvatemali.<ref>{{Cite journal |last1=Guzmán-Speziale |first1=Marco |last2=Molina |first2=Enrique |date=2022 |title=Seismicity and seismically active faulting of Guatemala: A review |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0895981122000311 |journal=Journal of South American Earth Sciences |language=en |volume=115 |article-number=103740 |doi=10.1016/j.jsames.2022.103740 |bibcode=2022JSAES.11503740G |s2cid=246740088 |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> == Zgodovina == Reka teče po dolini, v kateri je edini znani vir jadeita ([[žad]]a) v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref name=":1" /> Zeleni žad, ki so ga uporabljala ljudstva [[Azteki|Aztekov]] in [[Maji|Majev]], je v 1950-ih ponovno odkril ameriški geolog William Foshag, do katerega ga je napotil lokalni pridelovalec paradižnika.<ref name=":2">{{Cite web |last= |date=2002-10-01 |title=Re-Discovery of Olmec Blue Jade |url=https://www.hgs.org/node/3762 |access-date=2023-03-27 |website=Houston Geological Society |language=en}}</ref> Redkejši modro-zeleni žad, ki so ga uporabljali [[Olmeki]], so ponovno odkrili leta 2002 severno od reke. Velja prepričanje, da so se Olmeki v dolini reke Motagua naselili okoli leta 3000 pr. n. št. Iz modro-zelenega žada so izdelovali figure, maske in okraske.<ref name=":3">{{Cite web |last=Benitez |first=Alex |date=2013 |title=Trails of Cultures: Trade Routes Connected Ancient Central America |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/trails-cultures-trade-routes-connected-ancient-central-america |access-date=2023-04-03 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Maji so se v dolini reke Motagua verjetno naselili okoli leta 2000 pr. n. št.<ref name=":4">Fabricant, Florence. "Monuments of the Maya: Copan and Quirigua in Central America are Dotted with Majestic Stele, Arrayed Like Sandstone Sculptures Maya Monuments." ''New York Times (1923-)'', 1993, pp. 180''.''</ref> Iz zelenega žada so izdelovali kroglice in amulete.<ref>{{Cite journal |last=Rochette |first=Erick T. |date=2009 |title=13 Jade in Full: Prehispanic Domestic Production of Wealth Goods in the Middle Motagua Valley, Guatemala |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1551-8248.2009.01021.x |journal=Archeological Papers of the American Anthropological Association |language=en |volume=19 |issue=1 |pages=205–224 |doi=10.1111/j.1551-8248.2009.01021.x|url-access=subscription }}</ref> Ti predmeti so se pogosto uporabljali pri verskih obredih ali kot simbol bogastva. Majevsko najdišče [[Copán]], ki leži ob reki, vsebuje številne ruševine spomenikov in verskih objektov. Pomembno majevsko najdišče [[Quiriguá]] je blizu severnega brega reke, prav tako pa tudi številna manjša najdišča s kamnolomi žada in delavnicami.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Reka je bila v predkolumbovskem obdobju tudi pomembna trgovska pot.<ref>Sharer, Robert. (2012) [https://www.penn.museum/sites/expedition/time-of-kings-and-queens/ "Time of Kings and Queens."] ''Expedition Magazine.'' '''54''' (1): 26-35.</ref> Ta trgovska pot je omogočala izmenjavo blaga, idej in celo ljudi.] O tem, da se je reka uporabljala kot trgovska pot, pričajo predmeti iz žada in posebni načini izdelave keramike, odkriti v številnih različnih regijah Mezoamerike.<ref name=":3" /> == Onesnaženje == === Zgodovina === Poročila kažejo, da je onesnaženje reko prvič prizadelo leta 2003, ko so industrijski odpadki iz elektrarne v mestu [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] po reki Río Las Vacas – enem od njenih pritokov – pritekli v glavno reko.<ref name=":6">{{Cite journal |last=Orellana |first=Claudia |date=2003 |title=Pollution Crisis Strikes Guatemalan Rivers |url=http://doi.wiley.com/10.2307/3868029 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=1 |issue=2 |pages=63 |jstor=3868029 |bibcode=2003FrEE....1...63O |url-access=subscription }}</ref> Prebivalcem ob reki so naročili, naj onesnažene vode ne uporabljajo za pitje, kuhanje ali čiščenje. === Kakovost vode === Kakovost rečnih voda v Gvatemali je na splošno slaba, saj ni standardnih ukrepov za vzdrževanje ustreznega stanja voda.<ref name=":9">{{Cite journal |last1=Gil-Rodas |first1=Norma |last2=Calvo-Brenes |first2=Guillermo |last3=Guerra |first3=Alex |last4=Perdomo |first4=Alejandra |date=2021 |title=Water quality assessment of six rivers of the Pacific side of Guatemala |url=http://link.springer.com/10.1007/s12665-021-09505-w |journal=Environmental Earth Sciences |language=en |volume=80 |issue=5 |pages=196 |doi=10.1007/s12665-021-09505-w |bibcode=2021EES....80..196G |s2cid=232067091 |issn=|url-access=subscription }}</ref> Prav tako politika urejanja kakovosti vode pogosto ne opredeljuje jasno pristojnosti med vlado in posameznimi oddelki ter ni bila ustrezno izvedena ali usklajena na upravni ravni. Kljub temu se zakonodajni postopki za izboljšanje predpisov o kakovosti vode v gvatemalskem kongresu pogosto zavlečejo za več let.<ref name=":7">{{Cite book |last1=Cheatham |first1=Shea |last2=Fernández |first2=Rodrigo |last3=Ruiz |first3=Carlos |title=ICSD 2021 |date=2022 |chapter=Securing a National Water Policy in Guatemala: Understanding Barriers and Potential Implementation Strategies through Comparison with the Establishment of Regional Mining Laws |chapter-url=https://www.mdpi.com/2673-4931/15/1/64 |language=en |volume=15 |issue=1 |pages=64 |doi=10.3390/environsciproc2022015064 |issn= |doi-access=free }}</ref> Reka je močno onesnažena z neobdelano odpadno vodo, industrijskimi odpadki, tonami usedlin (smeti) in odpadnimi vodami iz mesta Gvatemala, ki jih prinaša pritok Río Las Vacas.<ref>US Army Corps of Engineers Mobile District & Topographic Engineering Center. (2000). Water Resources Assessment of Guatemala.[https://web.archive.org/web/20131205151142/http://www.sam.usace.army.mil/Portals/46/docs/military/engineering/docs/WRA/Guatemala/Guatemala%20WRA%20English.pdf]</ref> Velja za eno najbolj onesnaženih rek na svetu in prispeva približno dva odstotka plastičnih odpadkov, ki končajo v svetovnih oceanih.<ref name=":10">{{Cite web |last=Slat |first=Boyan |date=2022 |title=The Ocean Cleanup Trials New Interceptor in World's Most Polluting River |url=https://theoceancleanup.com/updates/the-ocean-cleanup-trials-new-interceptor-in-worlds-most-polluting-river/ |access-date=2023-04-25 |website=The Ocean Cleanup}}</ref> K onesnaženju prispevajo tudi prebivalci ob reki, saj vsak posameznik dnevno odvrže povprečno 1,15 funta (približno 0,5 kg) odpadkov. === Posledice === Ko onesnaženje iz reke doseže [[Karibsko morje]], začne škodovati morskim ekosistemom. To onesnaženje je še posebej nevarno za zavarovana morska območja v Hondurasu in Gvatemali, kjer imajo prizadevanja za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti prednostno vlogo. Onesnaženje vpliva tudi na številne domorodne skupnosti, ki so odvisne od virov, ki jih zagotavlja reka. Poleg tega morajo prebivalci obalnih skupnosti pogosto sami odstranjevati smeti, hkrati pa jih finančno bremenijo posledice onesnaženja, ki vplivajo na pomembni gospodarski panogi, kot sta ribištvo in turizem.<ref name=":11">{{Cite web |last=Schulze |first=Alex |title=A river of plastic: How 4ocean plans to clean up the Motagua River |url=https://oceanographicmagazine.com/features/4ocean-guatemala/ |access-date=2023-04-02 |website=Oceanographic |language=en-GB}}</ref> === Ohranjanje in varstvo === Čeprav je pravica do varne pitne vode v Gvatemali zakonsko določena, njeno uresničevanje ovirajo slabi predpisi o ravnanju z odpadki in omejeno ukrepanje vlade. Velik del podeželskega prebivalstva Gvatemale se ukvarja s kmetijstvom, kar dodatno povečuje potrebo po varni vodi. Gvatemalska vlada je začela ukrepati z namestitvijo bio-ograj, ki zadržujejo odpadke, ki jih reka nosi s tokom.<ref>{{Cite web |last1=Sánchez |first1=Erica |last2=Maes |first2=Sophie |date=2018 |title=Guatemala Is Using 'Bio-Fences' to Curb Plastic Pollution |url=https://www.globalcitizen.org/en/content/guatemala-plastic-pollution-bio-fences/ |access-date=2023-04-23 |website=Global Citizen |language=en}}</ref> Sodelovali so tudi s Stockholmskim mednarodnim inštitutom za vode (SIWI) pri izvajanju nacionalne politike na področju voda in sanitarij v Gvatemali, ki določa številne cilje za izboljšanje regulative in ohranjanja okolja.<ref>{{Cite web |last1=Alvarez Murillo |first1=Isabel |last2=Alvarez |first2=Lourdes |date=2023 |title=Guatemala is taking big steps to upgrade its National Water and Sanitation Policy |url=https://siwi.org/latest/guatemala-is-taking-big-steps-to-upgrade-its-national-water-and-sanitation-policy/ |access-date=2023-04-23 |website=SIWI |language=en-US}}</ref> Projekti ohranjanja okolja, kot je projekt organizacije ''4ocean'' v Gvatemali, si prizadevajo vključiti lokalno upravo in prebivalce v prizadevanja, da bi omejili vstop odpadkov v ocean. Organizacija ''The Ocean Cleanup'' je to reko izbrala za testno lokacijo svoje eksperimentalne »ograje za odpadke Interceptor« (Interceptor Trashfence), s katero so poskušali filtrirati trdne onesnaževalce, medtem ko so ti plavali po toku navzdol. To rešitev sta nadomestila dva izboljšana sistema: 1. Maja 2023 je bil (nizvodno od mesta Gvatemala) nameščen sistem Interceptor 006, in sicer tipa »Interceptor Barricade« (13. junij 2023).<ref>{{cite web | title=Dashboard | url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor006 }}</ref> Namestitev sistema ''Interceptor 006'' v Gvatemali s strani organizacije The Ocean Cleanup podpirajo mestna občina Gvatemala, gvatemalsko Ministrstvo za okolje in naravne vire ter podjetja in organizacije Kia, The Coca-Cola Company, Maersk, Biosfera GT, Aliarse in Worthington Products. 2. Na severovzhodnem koncu reke Rio Las Vacas, kjer se reka izliva v Honduraški zaliv in naposled vodi v Karibsko morje, je organizacija The Ocean Cleanup namestila drugi sistem, ''Interceptor 021''. ''Interceptor 021'' predstavlja ključen korak k povrnitvi Honduraškega zaliva v njegovo prvotno, neokrnjeno stanje. Ta novi projekt je rezultat sodelovanja med organizacijo The Ocean Cleanup in gvatemalskim Ministrstvom za okolje (MARN).<ref>{{cite web | title=Dashboard | url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor021 }}</ref> == Pritoki == ;levo Reka Cocoyá, reka Cotón, reka Suchicul, reka Morazán, reka Comajá, reka Lato, reka Huijo, reka La Palmilla, reka Teculutan, reka Pasabien, reka Hondo, reka Jones, reka Los Achiotes, reka Mayuelas, reka El Lobo, potok Agua Fría, potok La Vegega, reka Las Conchas ;desno Reka Chipaca, reka Agua Escondida, reka Quisaya, reka Pixcayá, reka Cotzibal, reka Las Vacas, reka Grande, reka Ovejas, reka El Tambor, reka San Vicente, reka Grande ali reka Zapaca, reka Carí, reka Las Naranjas, reka Biafra, reka El Islote, reka Jubuco, reka Lagarto, reka Tepemechín, reka Juyamá, Reka Bobos, reka Animas, reka Chiquito, reka Nuevo ali reka Cacao == Sklici == {{sklici}} ==External links== {{Commons category|Río Motagua|Motagua River}} *[http://www.lib.utexas.edu/maps/americas/guatemala_pol00.jpg Map of Guatemala including the river] *[https://web.archive.org/web/20070718113415/http://www.authenticmaya.com/jade.htm Jade sources in The Motagua River Valley] * {{cite news |url=https://news.iwlearn.net/motagua-river-basin |title=Motagua River basin: Vital resource for Guatemala and Honduras |work=IW:Learn |date=28 March 2024 |access-date=1 April 2024}} [[Kategorija:Reke v Gvatemali]] [[Kategorija:Reke v Hondurasu]] [[Kategorija:Mejne reke]] 9vppimvqpojgd82sfrzyhynxvqgzsk8 6753091 6753090 2026-09-20T11:49:17Z Ljuba24b 92351 /* Potek */ 6753091 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Motagua | native_name = | name_native_lang = | other_name = | etymology = | image = Motagua.km.jpg | image_caption = Reka Motagua v sušnem obdobju | map = Río Motagua.jpg | map_size = | map_caption = Reka Motagua teče od višavja v zahodni Gvatemali do obale na meji med Gvatemalo in Hondurasom | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Gvatemala]] in [[Honduras]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | length = 486,55 km<ref name="INSIVUMEH" /> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = 208,7 m<sup>3</sup>/s | discharge1_max = | source1 = departma Quiché | source1_location = | source1_coordinates = {{coord|14|56|57|N|91|00|32|W|display=inline}} | source1_elevation = 1800 m | source2 = departma Baja Verapaz | source2_location = | source2_coordinates = | source2_elevation = | mouth = Honduraški zaliv v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]] | mouth_location = [[Puerto Barrios]] | mouth_coordinates = {{coord|15|43|29|N|88|13|18|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 12.670 km<sup>2</sup> | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Motagua''' ({{IPA|es|moˈtaɣwa}}) je 486 kilometrov dolga reka v [[Gvatemala|Gvatemali]]. Izvira v gvatemalskem zahodnem višavju in teče proti vzhodu do Honduraškega zaliva. Porečje reke Motagua obsega površino 12.670 kvadratnih kilometrov in je največje v Gvatemali. V dolini reke Motagua so nahajališča [[jadeit]]a, ki so ga uporabljale številne domorodne skupnosti, naseljene na tem območju. Reka Motagua je tudi ena od rek z največjim izpustom plastike na svetu; letno prispeva približno dva odstotka svetovnega onesnaževanja oceanov s plastiko. Vlada in nevladne organizacije si prizadevajo za ohranjanje okolja ter zagotavljanje varne vode in čistih oceanov. == Potek == Reka izvira v zahodnem gorskem svetu Gvatemale.<ref name= "INSIVUMEH">{{Cite web |title=RIOS DE GUATEMALA |url=https://insivumeh.gob.gt/hidrologia/rios%20de%20guate.htm |access-date=2022-04-30 |website=INSIVUMEH}}</ref><ref name=":0">{{Cite web |date=2021-03-15 |title=Rural young feminists defend Motagua River through artivism – GAGGA |url=https://gaggaalliance.org/rural-young-feminists-defend-motagua-river-through-artivism-2/ |access-date=2023-04-05 |language=en-US}}</ref> Teče v smeri proti vzhodu, prečka 14 gvatemalskih departmajev in zajema sedem različnih [[ekoregija|ekoregij]].<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Cite web |last1=Rodríguez |first1=Jorge |last2=Carbajal |first2=Richard |last3=Colindres |first3=Misael |date=2022-04-22 |title=Motagua: A river that rises in Guatemala and is threatened in Honduras |url=https://historiassinfronteras.com/proyectos/rio-motagua/index-eng.html |access-date=2023-04-03 |website=Historias Sin Fronteras |language=en}}</ref> Vanjo se vzdolž njenega toka stekajo vode 29 drugih večjih rek. Zadnjih nekaj kilometrov reke poteka po meji med Gvatemalo in Hondurasom.<ref>{{Cite journal |last=Fisher |first=F. C. |date=1933 |title=The Arbitration of the Guatemalan-Honduran Boundary Dispute |url=https://www.cambridge.org/core/journals/american-journal-of-international-law/article/abs/arbitration-of-the-guatemalanhonduran-boundary-dispute/ED4169DE34F733D3478C1E64A7B0FD3F |journal=American Journal of International Law |language= |volume=27 |issue=3 |pages=403–427 |doi=10.2307/2189971 |jstor=2189971 |s2cid=147670425 |issn=|url-access=subscription }}</ref> Reka se izliva v Honduraški zaliv pri plaži El Quetzalito na gvatemalski obali.<ref name=":8">{{Cite journal |last1=Mazariegos-Ortíz |first1=Carlos |last2=de los Ángeles Rosales |first2=María |last3=Carrillo-Ovalle |first3=Leonel |last4=Cardoso |first4=Renan Pereira |last5=Muniz |first5=Marcelo Costa |last6=dos Anjos |first6=Roberto Meigikos |date=2020 |title=First evidence of microplastic pollution in the El Quetzalito sand beach of the Guatemalan Caribbean |url=https://linkinghub.elsevier.com/retrieve/pii/S0025326X20303386 |journal=Marine Pollution Bulletin |language=en |volume=156 |article-number=111220 |doi=10.1016/j.marpolbul.2020.111220|pmid=32365004 |bibcode=2020MarPB.15611220M |s2cid=218504601 |url-access=subscription }}</ref> Dolina reke Motagua zaznamuje tudi [[prelom (geologija)|prelomnico]] ''Motagua'', ki predstavlja tektonsko mejo med [[severnoameriška plošča|severnoameriško]] in [[karibska plošča|karibsko ploščo]].<ref name=":5">{{Cite web |last=Reed |first=Christina |date=2002 |title=Geotimes - August 2002 - Guatemala Jade |url=http://www.geotimes.org/aug02/NN_jade.html |access-date=2023-04-12 |website=www.geotimes.org}}</ref> Prelomnica Motagua je bila vir številnih močnih potresov v Gvatemali.<ref>{{Cite journal |last1=Guzmán-Speziale |first1=Marco |last2=Molina |first2=Enrique |date=2022 |title=Seismicity and seismically active faulting of Guatemala: A review |url=https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0895981122000311 |journal=Journal of South American Earth Sciences |language=en |volume=115 |article-number=103740 |doi=10.1016/j.jsames.2022.103740 |bibcode=2022JSAES.11503740G |s2cid=246740088 |issn=0895-9811|url-access=subscription }}</ref> == Zgodovina == Reka teče po dolini, v kateri je edini znani vir jadeita ([[žad]]a) v [[Mezoamerika|Mezoameriki]].<ref name=":1" /> Zeleni žad, ki so ga uporabljala ljudstva [[Azteki|Aztekov]] in [[Maji|Majev]], je v 1950-ih ponovno odkril ameriški geolog William Foshag, do katerega ga je napotil lokalni pridelovalec paradižnika.<ref name=":2">{{Cite web |last= |date=2002-10-01 |title=Re-Discovery of Olmec Blue Jade |url=https://www.hgs.org/node/3762 |access-date=2023-03-27 |website=Houston Geological Society |language=en}}</ref> Redkejši modro-zeleni žad, ki so ga uporabljali [[Olmeki]], so ponovno odkrili leta 2002 severno od reke. Velja prepričanje, da so se Olmeki v dolini reke Motagua naselili okoli leta 3000 pr. n. št. Iz modro-zelenega žada so izdelovali figure, maske in okraske.<ref name=":3">{{Cite web |last=Benitez |first=Alex |date=2013 |title=Trails of Cultures: Trade Routes Connected Ancient Central America |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/trails-cultures-trade-routes-connected-ancient-central-america |access-date=2023-04-03 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Maji so se v dolini reke Motagua verjetno naselili okoli leta 2000 pr. n. št.<ref name=":4">Fabricant, Florence. "Monuments of the Maya: Copan and Quirigua in Central America are Dotted with Majestic Stele, Arrayed Like Sandstone Sculptures Maya Monuments." ''New York Times (1923-)'', 1993, pp. 180''.''</ref> Iz zelenega žada so izdelovali kroglice in amulete.<ref>{{Cite journal |last=Rochette |first=Erick T. |date=2009 |title=13 Jade in Full: Prehispanic Domestic Production of Wealth Goods in the Middle Motagua Valley, Guatemala |url=https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1551-8248.2009.01021.x |journal=Archeological Papers of the American Anthropological Association |language=en |volume=19 |issue=1 |pages=205–224 |doi=10.1111/j.1551-8248.2009.01021.x|url-access=subscription }}</ref> Ti predmeti so se pogosto uporabljali pri verskih obredih ali kot simbol bogastva. Majevsko najdišče [[Copán]], ki leži ob reki, vsebuje številne ruševine spomenikov in verskih objektov. Pomembno majevsko najdišče [[Quiriguá]] je blizu severnega brega reke, prav tako pa tudi številna manjša najdišča s kamnolomi žada in delavnicami.<ref name=":3" /><ref name=":4" /> Reka je bila v predkolumbovskem obdobju tudi pomembna trgovska pot.<ref>Sharer, Robert. (2012) [https://www.penn.museum/sites/expedition/time-of-kings-and-queens/ "Time of Kings and Queens."] ''Expedition Magazine.'' '''54''' (1): 26-35.</ref> Ta trgovska pot je omogočala izmenjavo blaga, idej in celo ljudi.] O tem, da se je reka uporabljala kot trgovska pot, pričajo predmeti iz žada in posebni načini izdelave keramike, odkriti v številnih različnih regijah Mezoamerike.<ref name=":3" /> == Onesnaženje == === Zgodovina === Poročila kažejo, da je onesnaženje reko prvič prizadelo leta 2003, ko so industrijski odpadki iz elektrarne v mestu [[Gvatemala (mesto)|Gvatemala]] po reki Río Las Vacas – enem od njenih pritokov – pritekli v glavno reko.<ref name=":6">{{Cite journal |last=Orellana |first=Claudia |date=2003 |title=Pollution Crisis Strikes Guatemalan Rivers |url=http://doi.wiley.com/10.2307/3868029 |journal=Frontiers in Ecology and the Environment |volume=1 |issue=2 |pages=63 |jstor=3868029 |bibcode=2003FrEE....1...63O |url-access=subscription }}</ref> Prebivalcem ob reki so naročili, naj onesnažene vode ne uporabljajo za pitje, kuhanje ali čiščenje. === Kakovost vode === Kakovost rečnih voda v Gvatemali je na splošno slaba, saj ni standardnih ukrepov za vzdrževanje ustreznega stanja voda.<ref name=":9">{{Cite journal |last1=Gil-Rodas |first1=Norma |last2=Calvo-Brenes |first2=Guillermo |last3=Guerra |first3=Alex |last4=Perdomo |first4=Alejandra |date=2021 |title=Water quality assessment of six rivers of the Pacific side of Guatemala |url=http://link.springer.com/10.1007/s12665-021-09505-w |journal=Environmental Earth Sciences |language=en |volume=80 |issue=5 |pages=196 |doi=10.1007/s12665-021-09505-w |bibcode=2021EES....80..196G |s2cid=232067091 |issn=|url-access=subscription }}</ref> Prav tako politika urejanja kakovosti vode pogosto ne opredeljuje jasno pristojnosti med vlado in posameznimi oddelki ter ni bila ustrezno izvedena ali usklajena na upravni ravni. Kljub temu se zakonodajni postopki za izboljšanje predpisov o kakovosti vode v gvatemalskem kongresu pogosto zavlečejo za več let.<ref name=":7">{{Cite book |last1=Cheatham |first1=Shea |last2=Fernández |first2=Rodrigo |last3=Ruiz |first3=Carlos |title=ICSD 2021 |date=2022 |chapter=Securing a National Water Policy in Guatemala: Understanding Barriers and Potential Implementation Strategies through Comparison with the Establishment of Regional Mining Laws |chapter-url=https://www.mdpi.com/2673-4931/15/1/64 |language=en |volume=15 |issue=1 |pages=64 |doi=10.3390/environsciproc2022015064 |issn= |doi-access=free }}</ref> Reka je močno onesnažena z neobdelano odpadno vodo, industrijskimi odpadki, tonami usedlin (smeti) in odpadnimi vodami iz mesta Gvatemala, ki jih prinaša pritok Río Las Vacas.<ref>US Army Corps of Engineers Mobile District & Topographic Engineering Center. (2000). Water Resources Assessment of Guatemala.[https://web.archive.org/web/20131205151142/http://www.sam.usace.army.mil/Portals/46/docs/military/engineering/docs/WRA/Guatemala/Guatemala%20WRA%20English.pdf]</ref> Velja za eno najbolj onesnaženih rek na svetu in prispeva približno dva odstotka plastičnih odpadkov, ki končajo v svetovnih oceanih.<ref name=":10">{{Cite web |last=Slat |first=Boyan |date=2022 |title=The Ocean Cleanup Trials New Interceptor in World's Most Polluting River |url=https://theoceancleanup.com/updates/the-ocean-cleanup-trials-new-interceptor-in-worlds-most-polluting-river/ |access-date=2023-04-25 |website=The Ocean Cleanup}}</ref> K onesnaženju prispevajo tudi prebivalci ob reki, saj vsak posameznik dnevno odvrže povprečno 1,15 funta (približno 0,5 kg) odpadkov. === Posledice === Ko onesnaženje iz reke doseže [[Karibsko morje]], začne škodovati morskim ekosistemom. To onesnaženje je še posebej nevarno za zavarovana morska območja v Hondurasu in Gvatemali, kjer imajo prizadevanja za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti prednostno vlogo. Onesnaženje vpliva tudi na številne domorodne skupnosti, ki so odvisne od virov, ki jih zagotavlja reka. Poleg tega morajo prebivalci obalnih skupnosti pogosto sami odstranjevati smeti, hkrati pa jih finančno bremenijo posledice onesnaženja, ki vplivajo na pomembni gospodarski panogi, kot sta ribištvo in turizem.<ref name=":11">{{Cite web |last=Schulze |first=Alex |title=A river of plastic: How 4ocean plans to clean up the Motagua River |url=https://oceanographicmagazine.com/features/4ocean-guatemala/ |access-date=2023-04-02 |website=Oceanographic |language=en-GB}}</ref> === Ohranjanje in varstvo === Čeprav je pravica do varne pitne vode v Gvatemali zakonsko določena, njeno uresničevanje ovirajo slabi predpisi o ravnanju z odpadki in omejeno ukrepanje vlade. Velik del podeželskega prebivalstva Gvatemale se ukvarja s kmetijstvom, kar dodatno povečuje potrebo po varni vodi. Gvatemalska vlada je začela ukrepati z namestitvijo bio-ograj, ki zadržujejo odpadke, ki jih reka nosi s tokom.<ref>{{Cite web |last1=Sánchez |first1=Erica |last2=Maes |first2=Sophie |date=2018 |title=Guatemala Is Using 'Bio-Fences' to Curb Plastic Pollution |url=https://www.globalcitizen.org/en/content/guatemala-plastic-pollution-bio-fences/ |access-date=2023-04-23 |website=Global Citizen |language=en}}</ref> Sodelovali so tudi s Stockholmskim mednarodnim inštitutom za vode (SIWI) pri izvajanju nacionalne politike na področju voda in sanitarij v Gvatemali, ki določa številne cilje za izboljšanje regulative in ohranjanja okolja.<ref>{{Cite web |last1=Alvarez Murillo |first1=Isabel |last2=Alvarez |first2=Lourdes |date=2023 |title=Guatemala is taking big steps to upgrade its National Water and Sanitation Policy |url=https://siwi.org/latest/guatemala-is-taking-big-steps-to-upgrade-its-national-water-and-sanitation-policy/ |access-date=2023-04-23 |website=SIWI |language=en-US}}</ref> Projekti ohranjanja okolja, kot je projekt organizacije ''4ocean'' v Gvatemali, si prizadevajo vključiti lokalno upravo in prebivalce v prizadevanja, da bi omejili vstop odpadkov v ocean. Organizacija ''The Ocean Cleanup'' je to reko izbrala za testno lokacijo svoje eksperimentalne »ograje za odpadke Interceptor« (Interceptor Trashfence), s katero so poskušali filtrirati trdne onesnaževalce, medtem ko so ti plavali po toku navzdol. To rešitev sta nadomestila dva izboljšana sistema: 1. Maja 2023 je bil (nizvodno od mesta Gvatemala) nameščen sistem Interceptor 006, in sicer tipa »Interceptor Barricade« (13. junij 2023).<ref>{{cite web | title=Dashboard | url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor006 }}</ref> Namestitev sistema ''Interceptor 006'' v Gvatemali s strani organizacije The Ocean Cleanup podpirajo mestna občina Gvatemala, gvatemalsko Ministrstvo za okolje in naravne vire ter podjetja in organizacije Kia, The Coca-Cola Company, Maersk, Biosfera GT, Aliarse in Worthington Products. 2. Na severovzhodnem koncu reke Rio Las Vacas, kjer se reka izliva v Honduraški zaliv in naposled vodi v Karibsko morje, je organizacija The Ocean Cleanup namestila drugi sistem, ''Interceptor 021''. ''Interceptor 021'' predstavlja ključen korak k povrnitvi Honduraškega zaliva v njegovo prvotno, neokrnjeno stanje. Ta novi projekt je rezultat sodelovanja med organizacijo The Ocean Cleanup in gvatemalskim Ministrstvom za okolje (MARN).<ref>{{cite web | title=Dashboard | url=https://theoceancleanup.com/dashboard/#interceptor021 }}</ref> == Pritoki == ;levo Reka Cocoyá, reka Cotón, reka Suchicul, reka Morazán, reka Comajá, reka Lato, reka Huijo, reka La Palmilla, reka Teculutan, reka Pasabien, reka Hondo, reka Jones, reka Los Achiotes, reka Mayuelas, reka El Lobo, potok Agua Fría, potok La Vegega, reka Las Conchas ;desno Reka Chipaca, reka Agua Escondida, reka Quisaya, reka Pixcayá, reka Cotzibal, reka Las Vacas, reka Grande, reka Ovejas, reka El Tambor, reka San Vicente, reka Grande ali reka Zapaca, reka Carí, reka Las Naranjas, reka Biafra, reka El Islote, reka Jubuco, reka Lagarto, reka Tepemechín, reka Juyamá, Reka Bobos, reka Animas, reka Chiquito, reka Nuevo ali reka Cacao == Sklici == {{sklici}} ==External links== {{Commons category|Río Motagua|Motagua River}} *[http://www.lib.utexas.edu/maps/americas/guatemala_pol00.jpg Map of Guatemala including the river] *[https://web.archive.org/web/20070718113415/http://www.authenticmaya.com/jade.htm Jade sources in The Motagua River Valley] * {{cite news |url=https://news.iwlearn.net/motagua-river-basin |title=Motagua River basin: Vital resource for Guatemala and Honduras |work=IW:Learn |date=28 March 2024 |access-date=1 April 2024}} [[Kategorija:Reke v Gvatemali]] [[Kategorija:Reke v Hondurasu]] [[Kategorija:Mejne reke]] 6dbsowmaodmrbtzidpaqqvoo9l2n544